19.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 458/27

Poročevalec:

Stefano PALMIERI

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozitivno sprejema strategijo Evropske unije za jadransko-jonsko regijo – EUSAIR (1), saj gre po njegovem mnenju za koristen instrument, ki bo spodbujal in podpiral konkurenčnost in rast zaposlovanja, kar bo zajamčilo gospodarsko, socialno in teritorialno kohezijo na tem območju.

1.2

EESO ugotavlja, da je za jadransko-jonsko regijo značilna kulturna, socialna in gospodarska raznolikost, zaradi katere je izvajanje strategije EUSAIR posebno zapleteno. Za takšno regijo je pomembno določiti upravljanje na več ravneh, ki bo lahko učinkovito vključilo „vertikalno razsežnost“ (sodelovanje osrednje vlade, regij in lokalnih oblasti) in „horizontalno razsežnost“ (sodelovanje civilne družbe). EESO meni, da bi bilo s tega vidika treba razmisliti tudi o možnosti vzpostavitve stalnega foruma.

1.3

EESO meni, da bi morala usmeritev strategije EUSAIR na območje Balkana in Podonavja očitno spremljati tudi enako pomembna usmerjenost k drugim delom Sredozemlja, zlasti zaradi vključitve regij ob Tirenskem in Egejskem morju v strategijo. Takšno vključevanje bi povečalo strateški pomen in obseg možnosti za razvoj.

1.4

EESO ocenjuje, da je treba EUSAIR dopolniti z drugima strategijama, ki bi se lahko nanašali na zahodni in vzhodni del Sredozemlja. Tako bi s povezovanjem treh strategij učinkovito zajamčili gospodarski in socialni razvoj celotnega sredozemskega bazena.

1.5

EESO ceni močno politično podporo, ki jo ima strategija EUSAIR in ki je po njegovem mnenju ključna za učinkovito povezovanje med strategijo Evropa 2020, evropsko politiko širitve in strategijami regionalnega razvoja.

1.6

EESO opozarja, da se proces sodelovanja, ki se je začel v fazi načrtovanja in priprave strategije EUSAIR, ni enakomerno razvil v vseh vključenih regijah. Posebne težave je mogoče ugotoviti pri balkanskih državah, zlati glede sodelovanja in vključevanja malih in srednjih podjetij (MSP), sindikatov in združenj, ki predstavljajo interese družbe.

1.7

EESO meni, da bi bilo treba v različnih fazah izvajanja strategije EUSAIR javnim in zasebnim gospodarskim akterjem, družbenim akterjem in različnim organizacijam civilne družbe zajamčiti ustrezno pomoč z ad hoc programi za usposabljanje ter za organizacijsko in tehnično podporo.

1.8

EESO izraža zadovoljstvo, ker se strategija EUSAIR in Pomorska strategija za Jadransko in Jonsko morje dopolnjujeta. Strategiji sta učinkovito povezani s prednostnimi nalogami in možnostmi za razvoj notranjosti. Takšno povezovanje bi bilo treba tudi v prihodnje podpirati, saj predstavlja dodano vrednost pri spodbujanju konkurenčnosti MSP, varstva okolja in dobrobiti državljanov.

1.9

EESO ugotavlja, da si udeležba civilne družbe v strategiji EUSAIR zasluži večjo pozornost, zlasti v povezavi z dejavnostmi krepitve zmogljivosti in upravljanja. Bistveno je izboljšati usklajevanje obstoječih mehanizmov sodelovanja in financiranja.

1.10

EESO priznava koristnost dejavnosti, ki jih je razvila Evropska komisija v fazi priprave in predstavitve EUSAIR, ter meni, da je njena podpora potrebna tudi v fazi izvajanja strategije, pri čemer je treba v celoti spoštovati institucionalne funkcije, ki jih imajo sodelujoče države.

1.11

EESO sicer meni, da so struktura in cilji EUSAIR ustrezni za to, da se partnerjem v regiji pomaga pri odzivu na izzive, ki jih ni mogoče učinkovito reševati z običajnimi sredstvi, vendar meni, da jih je treba izboljšati in okrepiti.

1.12

Temeljnega pomena je konkretneje podpreti ukrepe za pomoč MSP, pri čemer je posebno pozornost treba posvetiti težavam z dostopom do kredita, razviti metodologijo za večje dopolnjevanje in sinergijo med različnimi programi financiranja ter se pri štirih stebrih odločiti za splošno vključevanje in spodbujanje ukrepov za podporo delovnih pogojev, vprašanj spola, invalidov in priseljencev.

1.13

V okviru „modre rasti“ je treba spodbujati specifične ukrepe, ki so bolj usmerjeni v spodbujanje ustvarjanja novih gospodarskih možnosti in delovnih mest.

1.14

Pri stebru „povezovanje regije“ je treba bolj podpreti vprašanja varnosti pomorskega prometa, povezav morskih in obalnih območij z notranjostjo ter razširitve in medsebojnega povezovanja energetskih omrežij.

1.15

Glede „kakovosti okolja“ je treba pri ukrepih predvideti več medsebojnih povezav med „okoljema“ (morsko in kopensko okolje) in med „cilji“ (varovanje živalstva, zdravje in varnost ljudi).

1.16

Glede „trajnostnega turizma“ je bistveno podpreti ukrepe, s katerimi se izkoristi turistična razsežnost „ozemeljskega kapitala“ regije (naravna, kulturna in umetniška dediščina).

1.17

EESO ugotavlja, da možnosti za MSP, ki jih prinašajo raziskovalne in inovativne dejavnosti, v okviru EUSAIR ne zadostujejo za to, da se zajamči oživitev konkurenčnosti in ustvarjanja delovnih mest na tem območju. Zato meni, da je treba sprejeti ukrepe za olajšanje dostopa MSP do kredita, pritegovanja zasebnih naložb, vključevanja v programe financiranja EU ter sodelovanja z raziskovalnimi središči in univerzami.

1.17.1

Po mnenju EESO si je za to, da se izkoristijo priložnosti, ki jih ponujajo dejavnosti na področju raziskav in inovacij, treba zastaviti naslednje prednostne naloge:

1.18

EESO kritizira dejstvo, da v EUSAIR niso predvideni posebni ukrepi za to, da se v regiji izkoristi socialna razsežnost. Zaželena je integracija prednostnih nalog in ukrepov v podporo vključevanju invalidov, za preprečevanje diskriminacije na podlagi rase, etnične pripadnosti, starosti, spolne usmeritve ali spola, ter za obravnavanje socialnih problemov, ki jih povzročajo nedovoljeni migracijski tokovi, zlasti v južnem delu regije.

1.18.1

EESO meni, da je treba vključevanje in okrepitev socialne razsežnosti strategije EUSAIR – v skladu s tem, kar predlaga Komisija – uresničiti s spodbujanjem socialnih naložb in primerno modernizacijo lastnih sistemov socialne zaščite, da bi:

1.19

Po mnenju EESO je primerno opredeliti kazalnike ad hoc, ki bodo omogočili spremljanje, izvajanje in oceno programov in ukrepov v okviru EUSAIR.

2.1

Cilj mnenja je z vidika organizirane civilne družbe oceniti strategijo Evropske unije za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR) in z njo povezan akcijski načrt. Mnenje se opira na sklepe posvetovanja, ki je 27. maja 2014 potekalo v Palermu (2) v Italiji, pa tudi na druga mnenja EESO (3).

2.2

Strategija EUSAIR se začenja izvajati v času, ki ga zaznamujejo negativne posledice finančne krize za realno gospodarstvo in strukturne spremembe na gospodarski, družbeni in okoljski ravni, zaradi katerih je treba ukrepati, da bi podprli gospodarski razvoj in dobrobit državljanov.

2.3

Za EUSAIR je značilna očitna usmeritev na Balkan in Podonavje. V strategijo so sicer vključene regije ob Tirenskem in Egejskem morju, vendar pa manjka povezovanje z razvojnimi in kohezijskimi politikami drugih delov Sredozemlja. Brez učinkovite usmeritve v razvojne politike celotnega sredozemskega območja obstaja nevarnost postopne marginalizacije jadransko-jonske regije.

2.4

Strategija EUSAIR ne sme veljati samo za instrument podpore procesu pridruževanja balkanskih držav EU, saj je njena strateška vrednost povezana z možnostjo, da se doseže večja skladnost med evropsko makroekonomsko politiko, politiko širitve in strategijo regionalnega razvoja.

2.5

Vsi javni, gospodarski in socialni akterji niso mogli ustrezno sodelovati v procesu načrtovanja strategije EUSAIR, pri čemer imamo v mislih na primer MSP, sindikate in združenja, ki zastopajo interese družbe na območju Balkana.

2.6

Izzivi, ki jih bo morala jadransko-jonska regija reševati v naslednjih letih, terjajo ne samo trdno politično podporo, ampak tudi večje sodelovanje civilne družbe v procesu upravljanja in izvajanja EUSAIR ter podjetniški sistem, okrepljen z ukrepi za povečanje konkurenčnosti MSP.

2.6.1

V teh razmerah je treba javnim in zasebnim gospodarskim akterjem, družbenim akterjem in različnim organizacijam civilne družbe zajamčiti ustrezno pomoč v različnih fazah izvajanja strategije z ad hoc programi za usposabljanje ter za organizacijsko in tehnično podporo.

3.1

Strategija EUSAIR ima podobno shemo kot strategiji za območje Baltskega morja (4) in Podonavje (5). Skladna je s Pomorsko strategijo za Jadransko in Jonsko morje (6) in pomorskemu sodelovanju dodaja kopensko sodelovanje, s čimer nastajajo nove možnosti razvoja v podporo konkurenčnosti in koheziji regije.

3.2

Izzivi, ki jih navaja EUSAIR, se nanašajo na socialno-ekonomske razlike, ki so značilne za to regijo, na pomanjkljivosti prometne infrastrukture, na obremenjenost pomorskega prometnega omrežja, na neustrezne povezave med električnimi omrežji, na neobstoj mrež med raziskovalnimi središči in podjetji v podporo MSP, na nevzdržnost ribolova, na ogrožanje okolja zaradi onesnaževanja, na nujnost zaščite izredno raznolikega morskega okolja, na negativne učinke podnebnih sprememb in nezadostne institucionalne in upravne zmogljivosti.

3.3

Jadransko-jonska regija ima velike možnosti za razvoj, na katere se je treba opreti pri podpiranju konkurenčnosti in kohezije: modro gospodarstvo, zlasti trajnostna proizvodnja in poraba ribiških proizvodov, morski in obalni turizem, modre tehnologije, obnovljivi viri energije, povezave kopno-morje, intermodalni promet, naravna, zgodovinska in kulturna dediščina.

3.4

Po analizi ciljev štirih prednostnih stebrov in dveh medsektorskih vidikov EESO meni, da bi bilo treba EUSAIR dopolniti s posebnimi pobudami, katerih namen je strategijo preoblikovati v uspešen dejavnik za konkurenčnost in kohezijo celotne regije.

3.4.1

Da bi iz potenciala modrega gospodarstva nastale dejanske možnosti za razvoj, je treba podpreti ukrepe, ki bodo MSP omogočili lažji dostop do kreditov in javnega financiranja, spodbujati mobilnost in kvalificiranost delovne sile ter podpreti dejavnosti, povezane s trajnostnim in odgovornim ribolovom.

3.4.2

Pomembno je izboljšati prometno infrastrukturo in povezave med morskim in obalnim okoljem ter zaledjem, kar velja za mobilnost tako blaga kot oseb.

3.4.3

Bistveno je bolj odločno podpreti ukrepe za skupno varstvo morskega okolja in območij v zaledju, saj lahko na varstvo morskega ekosistema negativno vplivajo neekološke dejavnosti, ki potekajo v notranjosti.

3.4.3.1

Glede na geološko strukturo morskega prostora, na katerega se nanaša strategija EUSAIR, je treba nove dejavnosti iskanja in izkoriščanja nahajališč ogljikovodikov skrbno načrtovati, s čimer se morajo strinjati vse zainteresirane države. Opraviti je treba strateško presojo vplivov na okolje.

3.4.4

Treba je izboljšati povezanost turizma z naravno, kulturno in umetniško dediščino jadransko-jonske regije, da se ozemeljski kapital izkoristi v smislu konkurenčnosti in ustvarjanja trdnih delovnih mest.

3.4.5

Z ukrepi bi bilo treba premagati omejitve, ki vplivajo na zmogljivosti MSP glede dejavnosti raziskav in inovacij, ter podpreti zmožnosti za pritegnitev zasebnih naložb.

3.4.6

Prednostnega pomena je, da se v dejavnosti krepitve zmogljivosti poleg javnih uprav pritegnejo tudi predstavniki civilne družbe. Te dejavnosti bi bilo mogoče uresničiti z delovanjem stalnega foruma, v katerem bi bili zastopani socialni in ekonomski akterji, kot je že primer za univerze (7), gospodarske zbornice (8) in mesta (9).

3.4.7

Da bi bilo mogoče posodabljati strategijo EUSAIR glede na nove probleme, pomanjkljivosti in razvojne težnje, je ob procesu krepitve zmogljivosti potreben tudi učinkovit sistem spremljanja, s katerim bo mogoče na podlagi kvalitativne in kvantitativne analize rezultatov oceniti napredek in nujnost prilagajanja strategije. Zato je bistveno opredeliti kazalnike ad hoc, ki bodo omogočili spremljanje, prilagajanje in oceno programov in ukrepov v okviru EUSAIR.

3.4.8

Glede na poročilo o upravljanju makroregionalnih strategij (10) je treba upravljanju na več ravneh pri strategiji EUSAIR dodati učinkovito horizontalno razsežnost (sodelovanje civilne družbe), ki bo vključila in opredelila vertikalno razsežnost (sodelovanje regij in lokalnih oblasti) ob polnem spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti (11).

3.4.9

Ob upoštevanju izkušenj s strategijama za območje Baltskega morja in Podonavje je temeljnega pomena, da se tehnična pomoč Evropske komisije ne konča s fazo načrtovanja, ampak nadaljuje tudi v fazi izvajanja strategije.

3.4.10

EUSAIR mora imeti finančne vire, ki so potrebni za uresničitev ciljev. Poleg evropskih strukturnih in investicijskih skladov (12) in instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) za obdobje 2014–2020 (13) so pomembni tudi naslednji skladi in programi EU:

3.4.11

Na voljo so tudi drugi viri financiranja, zlasti investicijski okvir za Zahodni Balkan (19), Evropska investicijska banka (20) in druge mednarodne finančne institucije. Ta finančna sredstva in instrumenti bi lahko ustvarili pomemben finančni vzvod in k financiranju pritegnili zasebne vlagatelje.

3.4.12

Bistveno je tudi, da nacionalne, regionalne in lokalne oblasti sprožijo politike, ki bodo zagotovile kar najboljše pogoje za pritegnitev zasebnih naložb, konkretno: da razvijejo ustrezne politike teritorialnega trženja, izboljšajo uspešnost in učinkovitost upravnih postopkov ter podprejo pobude za zakonitost in boj proti korupciji, organiziranemu kriminalu in neprijavljenemu delu.

3.5

EESO pozitivno ocenjuje akcijski načrt za izvajanje, vendar meni, da bi bilo treba nekatere od predvidenih ukrepov v okviru štirih stebrov bolje podpreti in razviti.

3.5.1

Pri „modri rasti“ je v podporo ustvarjanju novih gospodarskih priložnosti in delovnih mest po mnenju EESO treba:

3.5.2

Pri stebru „povezovanje regije“ je za zagotovitev razvoja, konkurenčnosti in varnosti pomorskega prometa, izboljšanje intermodalnih povezav med obalnimi regijami in zaledjem ter za razvoj medsebojno povezanega makroregionalnega trga z energijo po mnenju EESO treba:

3.5.3

Pri „kakovosti okolja“ je za podporo ukrepom za zmanjšanje pritiska na morske in obalne ekosisteme ter za omejitev nevarnosti za zdravje in varnost ljudi po mnenju EESO treba:

3.5.4

Pri „trajnostnem turizmu“ je za turistično uveljavitev naravne, kulturne in umetniške dediščine tega območja po mnenju EESO treba:

3.5.5

Treba je opredeliti referenčni okvir za splošno vključevanje, ki bo horizontalno podprl vse štiri stebre z načrtovanjem ukrepov glede delovnih pogojev, vprašanj spola, invalidov in priseljencev. Zato je treba uvesti ukrepe za:

4.1

Po mnenju EESO je EUSAIR sicer koristen instrument za reševanje izzivov, značilnih za to regijo, ki jih zaradi njihove večplastnosti države ali regije same ne morejo zadovoljivo rešiti z običajnimi sredstvi, vendar so v strategiji konkretne pomanjkljivosti glede področja raziskav, razvoja in inovacij v MSP ter socialne razsežnosti.

4.2

Raziskave, razvoj in inovacije v MSP – kljub velikim prizadevanjem pri izvajanju programa za obdobje 2007–2013 in v programskem obdobju 2014–2020 je dostop MSP do možnosti za rast, ki jih ponujajo inovacije, z vidika konkurenčnosti in ustvarjanja delovnih mest pičel.

4.2.1

Sistem podpore za raziskave in inovacije je v jadransko-jonski regiji še vedno prezapleten, kar odvrača zlasti mikro in mala podjetja od projektov EU. Poleg kompliciranih in zamudnih administrativnih zahtev gre tudi za neusklajenost postopkov pri programih na regionalni, nacionalni in evropski ravni.

4.2.2

Vzroke za takšno stanje je mogoče najti predvsem v težavnem dostopanju do kredita, slabem sodelovanju med MSP in „dobavitelji“ raziskav, razvoja in inovacij (RR&I) ter pomanjkanju ustreznih razvojnih politik za pritegnitev zasebnih naložb.

4.2.3

Dostop do financiranja, zlasti za majhna inovativna podjetja, otežuje tudi pomanjkanje skladov tveganega kapitala. Čeprav imajo „javna naročila za inovacije“ velik potencial, pa je uporaba instrumentov za izvedbo, kot so na primer predkomercialna naročila, še vedno preveč omejena, da bi prinesla konkretne rezultate za MSP.

4.2.4

Da bi možnosti, ki jih ponujajo raziskave in inovacije, spremenili v dejavnike konkurenčnosti in gospodarskega razvoja, se je treba zavzeti za okrepitev sodobne podjetniške kulture in razvoj MSP podpreti v skladu z določbami akta za mala podjetja (22) in akcijskega načrta za podjetništvo 2020 (23).

4.2.5

Na območju, ki ga zajema EUSAIR, je mogoče ugotoviti možnosti za razvoj tudi na naslednjih področjih:

4.2.6

Bistveno je okrepiti sodelovanje med MSP in institucijami za raziskave, razvoj in inovacije, pomagati pobudam za zagonska podjetja, ki temeljijo na prenosu rezultatov raziskav in inovacij, ter podpreti dejavnosti svetovanja in zbiranja sredstev. Pomembno je tudi pomagati pri kvalificiranju specifičnih znanj, da se podpre tehnološki prenos v MSP in izkoristijo rezultati raziskav in inovacij.

4.2.7

Glede dejavnikov šibkosti in pomanjkljivosti, ki omejujejo dostop MSP do možnosti, ki jih nudijo inovacije, so prednostni naslednji ukrepi:

4.3

Socialna razsežnost – gospodarska kriza, ki je negativno vplivala na realno gospodarstvo in življenjske pogoje milijonov ljudi, je jasno razkrila tudi potrebo po javnih ukrepih, katerih namen je ustaviti dejavnike gospodarskega nazadovanja ter zavarovati življenjske pogoje in blaginjo državljanov z okrepitvijo tako ukrepov na socialnem področju kot socialnih politik.

4.3.1

EESO meni, da je treba v EUSAIR bolj podpreti socialno razsežnost, da se zagotovi razvoj modela rasti, ki bo lahko zajamčil tako konkurenčnost kot vključenost in socialno zaščito ljudi, pri čemer so posebne pozornosti deležni najbolj ranljivi in prikrajšani.

4.3.2

Vključevanje in okrepitev socialne razsežnosti v EUSAIR je treba uresničiti ob upoštevanju sporočila Evropske komisije o socialnih naložbah za rast in kohezijo (24), v katerem Komisija države članice poziva, naj socialne naložbe uvrstijo v vrh prednostnih nalog in posodobijo sisteme socialnega varstva z razvojem politik, usmerjenih v tri konkretne smeri ukrepanja:

4.3.3

Bistveno je podpreti ukrepe, katerih cilj je vključevanje invalidov in preprečevanje diskriminacije na podlagi rase, etnične pripadnosti, starosti, spolne usmeritve ali spola. Dostopnost infrastruktur, tehnologije in storitev za invalide je treba jasno podpreti, saj gre za osnovni pogoj za vključujočo rast.

4.3.4

V strategijo EUSAIR bi bilo treba poleg tega vključiti tudi ukrepe za obravnavanje socialnih problemov, ki jih povzročajo nedovoljeni migracijski tokovi, zlasti v južnem delu regije.