16.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 451/51

Poročevalka:

Daniela RONDINELLI

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja časovni načrt za dokončanje enotnega trga za dostavo proizvodov, ki se prodajajo prek spleta, kot predlog z veliko potenciala za razvoj in zaposlovanje. Učinkovite in zanesljive storitve dostave pošiljk so ključne za spodbujanje elektronskega trgovanja ter krepitev zaupanja med prodajalci in kupci.

1.2

EESO meni, da bodo za dokončanje notranjega trga za dostavo pošiljk ter za odpravo precejšnje vrzeli med pričakovanji, zaščito in dejansko razpoložljivostjo potrebni: solidarna odgovornost, sledljivost, dostopnost in interoperabilnost; dostop do čim širše izbire na celotnem ozemlju EU, tudi na otokih; jasne pravice in obveznosti subjektov – predvsem MSP in potrošnikov – zlasti v zvezi s pritožbami in vračili; enostavno in primerljivo zbiranje podatkov ter trdna socialna razsežnost in usposabljanje.

1.3

EESO meni (1), da bi moral ta cilj poleg zelo zaželenih dogovorov in prostovoljnih kodeksov na čezmejni ravni temeljiti na minimalnem evropskem zakonodajnem okviru, ki lahko učinkovito in prožno odgovori na tržne pomanjkljivosti, ki potrošnike in MSP odvračajo od kupovanja na spletu, in ki lahko odpravi probleme, povezane z:

1.4

EESO poziva, da se v časovnem načrtu določijo zavezujoči roki in natančen časovni razpored ukrepov v obliki pravil ali samoregulacije, da bi čim bolj povečali zaupanje med vsemi vpletenimi akterji, zlasti evropskih državljanov, v polno spoštovanje in varstvo njihovih pravic.

1.5

EESO predlaga, naj se v časovnem načrtu predvidita še dva ukrepa, in sicer v zvezi s cenovno ugodno dostopnostjo storitev in socialno razsežnostjo trga.

1.6

EESO priporoča Komisiji, Parlamentu in Svetu, naj:

1.7

EESO poziva Komisijo, naj s podporo Fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) pripravlja dvoletno poročilo o poklicnih in delovnih pogojih v sektorju, o pogojih potrošnikov in izvajalcev v celotni verigi ter njihovih možnostih za razvoj, ter ga predloži Odboru, Parlamentu, Svetu in vsem socialnim partnerjem.

2.1

Elektronsko poslovanje v Evropi bi v obdobju 2013–2016 k povečanju gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest po ocenah lahko prispevalo za več kot 10 % na leto (5). V zadnjih 12 mesecih je kar 45 % državljanov EU opravilo nakup prek spleta in potrdilo, da je večina težav posledica dostave ali zamud pri dostavi (6).

2.2

Komisija je opredelila (7)„glavne ovire za enotni digitalni trg ter načrt ukrepov za odpravo teh ovir“, vendar „danes 10 % oseb ne kupuje na spletu (8), ker jih skrbijo stroški dobave pošiljk, zlasti čezmejne, in kakovost storitve“.

2.3

EESO je v svojem mnenju o zeleni knjigi (9) pozval k pripravi direktive, da se določijo sistemi skupne odgovornosti izvajalcev, sledljivost in dostopnost dostave pošiljk, obveznost ponudbe različnih možnosti dostave, evropska mreža nacionalnih centrov za reševanje težav (problem solving), obveznosti glede enakih delovnih pogojev ter transparentnost v zvezi s pogoji in cenami.

2.4

Na podlagi razprave o zeleni knjigi je bilo objavljeno sporočilo o načrtu za izpopolnitev enotnega trga za dostavo paketnih pošiljk (10).

2.5

Po zadnjih raziskavah na svetovni ravni (11) so med najbolj problematičnimi dejavniki za razvoj elektronskega poslovanja med podjetji in potrošniki (business to consumer, B2C):

2.6

Komisija navaja, da še vedno ni „ustreznih tržnih podatkov o domačih in čezmejnih tokovih paketnih pošiljk od vseh ponudnikov poštnih storitev na trgih dostave paketnih pošiljk od podjetja do potrošnika (B2C) ter med podjetji (B2B), vključno s posredniki, združevalci pošiljk in alternativnimi ponudniki“ (12).

2.7

Različne študije potrjujejo, da „se zdi možnost protikonkurenčnega ravnanja v nekaterih segmentih poštnega sektorja večja v primerjavi z drugimi segmenti, zaradi česar se zakonodajni nadzor zdi bolj ustrezen na primer: […] na trgu B2C v primerjavi s storitvami B2B; pri čezmejnih storitvah v primerjavi z nacionalnimi poštnimi storitvami“ (13).

2.8

EESO izraža zadovoljstvo, da je upoštevanih precej njegovih predlogov iz mnenja o zeleni knjigi. Svet (14) in Evropski parlament (15) sta Komisijo pozvala, naj ugotovi, kaj trenutno ovira čezmejno dostavljanje pošiljk, in sprejme ustrezne ukrepe, Evropski parlament je poleg tega zahteval (16) dostopne storitve dostave pošiljk, ki so cenovno ugodne, učinkovite in kakovostne, ter platforme sodelovanja in izmenjave informacij med dostavljavci pošiljk, in sicer s hitrim upravljanjem in ob minimalnih stroških pritožb in sporov.

3.1

EESO meni, da je treba znova pridobiti zaupanje MSP in potrošnikov na spletu, in sicer z interoperabilnimi mrežami in sistemi hitrega upravljanja ter z nizkimi stroški v ustreznem zakonodajnem okviru in v okviru samoregulacije, kar so sprejeli vsi operaterji znotraj verige, da bi imeli prost in odprt notranji trg in da bi se izognili preveliki regulaciji, če ni potrebna. Zato poziva k uresničevanju načrta v okviru jasno določenega 18-mesečnega obdobja.

3.2

Po mnenju EESO bi morala EU dokončati notranji trg za dostavo paketnih pošiljk, da se zagotovijo hitrost, kakovost, zanesljivost in cenovna ugodnost za potrošnike, delavce in vse akterje, vključno z MSP na področju e-trgovine, prevoza in logistike, pri čemer je treba odpraviti sedanje tržne pomanjkljivosti in nepravilnosti.

3.3

Kljub vsemu je EESO pričakoval, da bo Komisija pripravila posebna priporočila za regije v geografsko neugodnem položaju, kot so otoki, najbolj oddaljene regije in gorska območja, saj se po njegovem mnenju spoprijemajo z izzivi, na katere je zaradi vprašanj glede ekonomske izvedljivosti težko odgovoriti: resnično dokončan notranji trg za dostavo pošiljk je mogoče uresničiti samo, če bodo upoštevane te regije in sprejeti ustrezni ukrepi.

3.4

Po mnenju EESO okvir predlaganih ukrepov temelji predvsem na prostovoljnih postopkih samoregulacije, predpisih glede nacionalnih poštnih storitev in ukrepih Evropske skupine regulativnih organov za poštne storitve kot tudi njenih načelih pravilnega izvajanja obstoječe evropske zakonodaje, brez enotnega okvira za vse izvajalce in konkretnih rokov v navedenih 18 mesecih.

3.5

Poleg tega meni, da časovni načrt poleg procesov samoregulacije še ne določa potrebe po direktivi, h kateri je EESO že pozval (17), s čimer bi lahko dosegli popoln, skladen in usklajen odziv na zahteve po dokončnem oblikovanju notranjega trga za dostavo čezmejnih paketnih pošiljk za vse izvajalce v sektorju.

3.6

Po mnenju EESO mora EU pripraviti evropsko rešitev v obliki spodbujanja samoregulacije in regulacije za obravnavo še nerešenih problemov na trgu in za zaščito potrošnikov in MSP (B2B), ki se nanašajo na:

3.7

Tudi če se predlogi sklicujejo na skladnost s finančnim okvirom EU 2014–2020, so po mnenju EESO za časovni načrt potrebne jasne usmeritve glede ustreznih finančnih instrumentov Unije za:

3.8

EESO priporoča Komisiji, naj pooblasti odbor CEN za pripravo evropskih tehnično-pravnih standardov s polno udeležbo vseh zainteresiranih strani, zlasti MSP in potrošnikov. Poleg tega meni, da je treba oblikovati kazalnike za evropski okvir varnosti in kakovosti dostave pošiljk, da se zagotovijo kakovost in zanesljivost, trajnost ter socialna jamstva in varnost.

4.1

Po mnenju EESO je treba določiti dva dodatna ukrepa v zvezi z jamstvom dostopnosti in socialno razsežnostjo trga.

4.1.1.1

EESO poziva, da se na področju dodelitve oznake kakovosti predvidi obveznost zagotavljanja dostopa do trga ter razpoložljivosti storitev po ugodnih cenah na celotnem ozemlju EU. Z obžalovanjem ugotavlja, da obrobne regije in otoki niso bili deležni posebne obravnave, zato pričakuje, da bodo v novi zakonodaji v okviru e-trgovine upoštevane regije, ki so v geografsko neugodnem položaju, saj tam živi velik del evropskih državljanov.

4.1.1.2

Po mnenju EESO bi morali imeti vsi izvajalci poln dostop do informativnih struktur in virov, ki se uporabljajo pri zagotavljanju storitev dostave, da se zaščitijo interesi uporabnikov in/ali spodbudi učinkovita konkurenca.

4.1.1.3

EESO poziva Komisijo, naj glede na spremembe v zakonodaji in na trgu, ki vplivajo na čezmejne storitve in standardne stroške, spremeni obvestilo iz leta 1998 o uporabi pravil konkurence v poštnem sektorju, da se zagotovijo bolj liberalne politike in politike, usmerjene v stroške (18), v skladu z določbami protokola št. 26, priloženega Lizbonski pogodbi, zlasti v zvezi z univerzalnim dostopom in dostopnimi cenami storitev splošnega gospodarskega pomena.

4.1.2.1

EESO poziva k trdni in skladni socialni razsežnosti, ki bo ob prizadevanjih podjetij vpletenih sektorjev za inovacije zagotavljala kakovostna kvalificirana delovna mesta, tudi z zagotavljanjem dostopa do ustreznih možnosti usposabljanja in preusposabljanja.

4.1.2.2

EESO poudarja, da so potrebni enaki in dostojni delovni in plačni pogoji, da se odpravijo negotova delovna mesta in neprijavljeno delo, zlasti pri zunanjem izvajanju na zadnjem delu poti, pri čemer je treba poudariti pogoje iz Uredbe EU št. 1071/2009 o dovoljenju za opravljanje dejavnosti, Sklepa 2009/992/EU in Uredbe EU št. 1213/2010, ki določajo opredelitev „delovnega razmerja“, da bi se omogočilo ukrepanje proti lažnemu samozaposlovanju, kakor je že opozoril v nedavno sprejetem mnenju (19).

4.1.2.3

EESO priporoča uvedbo razširjenega evropskega socialnega dialoga, ki bo vključeval vse sektorje celotne verige spletne prodaje in dostave pošiljk paketov (trženje, poštne storitve, prevoz in logistiko) in bo obravnaval vprašanja, povezana s pogoji zaposlovanja in delovnimi pogoji, možnostmi razvoja, inovacijami in optimizacijo človeških virov.

4.1.2.4

Komisija bi morala s podporo Fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer pripraviti dvoletno poročilo o poklicnih in delovnih pogojih v sektorju ter o možnostih za razvoj in ga predložiti EESO, Evropskemu parlamentu, Svetu in socialnim partnerjem.

4.2.1

EESO meni, da so prostovoljni kodeksi ravnanja in izmenjava najboljših praks dopolnilni ukrepi, ki so na ravni EU možni samo, če jih bodo pripravili in sprejeli vsi akterji na trgu spletne prodaje in če bodo temeljili na evropskem zakonodajnem okviru, ki ureja vse vidike, ki so posledica čezmejne dobave spletnih izdelkov, da se zaščitijo potrošniki, mali ponudniki in MSP, ne da bi se povzročala netrajnostna bremena.

4.3.1

Če pri oblikovanju skupnih opredelitev osnovnih konceptov storitev dostavljavcev in e-trgovcev ne bodo sodelovali predstavniki potrošnikov in MSP, morda ne bodo upoštevani pomembni vidiki glede izbire potrošnikov in bodo omejene številne možnosti.

4.3.2

EESO poziva, naj se skupaj z vsemi zainteresiranimi stranmi vzpostavi skupna odprta interaktivna struktura po zgledu projekta e-tovor (20).

4.3.3

EESO poziva Komisijo, naj nadzira ustrezno upravljanje spletnih platform na podlagi objektivnih, predhodno določenih in potrošniku prijaznih meril kot del zakonodajnega okvira, h kateremu je že pozval.

4.4.1

Na odsotnost podrobnega in primerljivega statističnega okvira o verigi transakcij in zadevnih subjektih od spletnega naročila do čezmejne dostave pošiljk izdelkov se je treba odzvati tako, da se od carinskih, poštnih, davčnih in finančnih organov ter trgovskega sektorja pridobijo ustrezni, enaki in primerljivi podatki o čezmejnih tokovih pošiljk paketov med vsemi aktivnimi ponudniki storitev na trgu, o ponudbi univerzalnih storitev, o vračilih in o sestavi reklamacij.

4.4.2

Zbiranje podatkov mora temeljiti na načelu „eno merilo za vse“ ter se izogibati birokratskim bremenom in podvajanjem. Komisija bi morala preučiti ustreznost in stroške morebitnega poceni pavšalnega zavarovanja za čezmejne dostave pošiljk v povezavi s pridobitvijo evropske oznake kakovosti.

4.5.1

Primerno je, da ponudniki storitev dostave in e-trgovci prostovoljno razvijajo rešitve za povezavo informacijskih sistemov in odprtih vmesnikov z učinkovitim in cenovno ugodnim sistemom dostav in vračil „na zadnjem delu poti“.

4.5.2

Vendar EESO meni, da bi moral tak razvoj potekati na podlagi predhodno določenih meril interoperabilnosti znotraj skupnega zakonodajnega okvira.

4.6.1

EESO podpira pobudo o pooblastitvi odbora CEN za standardizacijo kot tudi tisto o zagotovitvi smernic državam članicam za polno in enotno izvajanje Direktive 2011/83/EU in spodbujanju večje uporabe mehanizmov alternativnega reševanja sporov na področju uporabe Direktive ADR 2013/11/EU.

4.6.2

Po mnenju EESO ni dovolj, da rešitev vprašanja pritožb temelji zgolj na zamisli, „da morajo ponudniki dostavnih storitev, e-trgovci na drobno in združenja za varstvo potrošnikov zagotoviti boljše sodelovanje na področju obravnave pritožb in sistemov varstva potrošnikov“. EESO meni, da je takšno sodelovanje pozitivno pod pogojem, da poteka na podlagi skupnega zakonodajnega okvira.