3.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 224/2

1.

V strategiji Evropa 2020 in njenih vodilnih pobudah je poudarjen pomen oblikovanja in uresničevanja politik, ki bodo vsem mladim pomagale pridobiti spretnosti in znanja, ki jih potrebujejo, da bi lahko izpolnili svojo vlogo v gospodarstvu in družbi, ki temeljita na znanju, vloga pri tem pa je priznana tudi mladinski politiki. Splošni cilji strategije Evropa 2020 in ustrezni posebni cilji držav članic na področju povečanja zaposlovanja mladih, zmanjševanja zgodnjega opuščanja šolanja in krepitve vključevanja v terciarno izobraževanje so za mladino in mlade, ki jih najbolj ogroža marginalizacija, prav posebnega pomena. Mladinska politika zajema tudi ukrepe za pomoč mladim pri vključevanju v izobraževalne, razvojne, kulturne in društvene dejavnosti, možnosti za pridobivanje izkušenj in priložnosti za praktično učenje, s katerimi se izboljšujejo življenjske, učne in poklicne spretnosti mladih.

2.

V prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010-2018) (1) je poudarjen pomen dvojnega pristopa, pri katerem gre tako za: (a) konkretne pobude v okviru mladinske politike kot za (b) pobude za vključevanje vidika mladih v ustrezna področja politik. Okvir ponuja vrsto instrumentov za izvajanje dejavnosti na osmih področjih ukrepanja, pri odzivanju na potrebe in težnje mladih pa je v njem poudarjen medsektorski strateški pristop.

3.

Skupno poročilo EU o mladih za leto 2012 (2) poziva k tesnejši povezanosti in večji enotnosti med prenovljenim okvirom in strategijo Evropa 2020.

4.

Gospodarski upad je mlade prizadel tako, da so mladinska politika, vrsta drugih, z njo povezanih delovnih področij, namenjenih zadovoljevanju potreb vseh mladih, še zlasti pa širši cilji javnih politik – predvsem tisti, ki imajo opraviti s strategijo za pametno, trajnostno in vključujočo rast Evropa 2020, – postavljeni pred izzive. Ti izzivi (3) so brezposelnost, večja nevarnost izključenosti in ogroženost blaginje mladih.

5.

Veliko mladih se aktivno udejstvuje, razvija in napreduje v skupinah, skupnostih in širši družbi; na ta način veliko ponujajo in tudi veliko pridobivajo v smislu svojega osebnega in socialnega razvoja, spretnosti, izkušenj in znanja. Mladi pa se kljub temu soočajo s podaljševanjem prehoda med odvisnostjo in samostojnostjo ter manj jasno prihodnostjo v smislu poklicnega udejstvovanja in napredovanja.

6.

Priznati in podpreti je treba zmožnosti in sposobnosti mladih za ustvarjalnost, inovativnost, podjetništvo in prilagodljivost, ki veljajo za neprecenljive kvalitete pri spodbujanju trajne vrnitve v gospodarsko in družbeno blaginjo v državah članicah ter doseganju bolj vključujoče družbe.

7.

Znanje mladih in njegov vpliv na mladinsko politiko in politike, povezane z mladinskimi vprašanji, sta pomembni vprašanji in bi morali temeljiti na zadostnih raziskavah.

8.

Potreben je finejši poudarek na pozitivnem in jasnem prispevku ter dodani vrednosti, ki jo mladinska politika lahko da strategiji Evropa 2020, v prvi vrsti kar zadeva cilje na področju izobraževanja in usposabljanja, zaposlovanja in socialnega vključevanja.

9.

Vloženih je bilo več strateških pobud (opisane so v prilogi k temu dokumentu) v prid ciljem strategije Evropa 2020 in za reševanje težav, povezanih z učinki krize, ki prizadevajo ljudi po vsej Evropi. Mnoge med njimi so za mlade še prav posebnega pomena. Strateške pobude na področju zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja, usmerjene v mlade, podpirajo usklajen (joined up) pristop, v okviru katerega naj bi imela mladinska politika ključno vlogo. Treba bi bilo podpirati vlogo ministrov, pristojnih za mlade in vključevanje vidika mladih v širšo politiko, zlasti v okviru evropskega semestra.

10.

Za izvajanje mladinske politike, ki bo dejansko delovala, in za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 za mlade je ključno medsektorsko in medinstitucionalno usklajevanje na nacionalni ravni in na ravni EU.

11.

Mladinska politika prinaša v mladino usmerjen in holističen strateški odziv za mlade, ki ima vertikalni in horizontalni domet. Pri spodbujanju raznovrstnih pozitivnih odzivnih ukrepov za mlade ima tako samostojno kot dopolnjevalno vlogo, saj se usklajuje z drugimi delovnimi področji. Vlogi in razsežnostim mladinske politike pa bi bilo vseeno v korist, če bi bilo jasneje začrtano, kako vpliva na delovna področja, povezana z njo, in z njimi vzajemno součinkuje. S tem bi mladinska politika dobila večjo težo, sama zase in kot prispevek k strategiji Evropa 2020, zlasti v zvezi z zaposlovanjem in socialnim vključevanjem, tako pa bi se izboljšala tudi njena prepoznavnost v tem kontekstu.

12.

Ukrepi v okviru mladinske politike, kakor se kažejo na primer pri mladinskem delu ter neformalnem in priložnostnem učenju, so še zlasti pomembni v smislu pripravljenosti, sodelovanja in napredovanja mladih v izobraževanju in usposabljanju ter na delovnem mestu, pa tudi na področju zdravja in socialnega vključevanja. Takšni ukrepi lahko aktivno prispevajo k svežnju ukrepov EU za zaposlovanje mladih, zlasti k učinkovitemu izvajanju jamstva za mlade, podporo pa bi lahko prejeli iz pobude za zaposlovanje mladih in drugih zadevnih evropskih skladov.

13.

Mladinski sektor razpolaga s posebnim znanjem, kako pritegniti in opolnomočiti mlade, zlasti tiste mlade z manj priložnostmi, ki jih izobraževanje in usposabljanje ter politike zaposlovanja morda ne dosežejo.

14.

Ukrepe za izboljšanje medsektorskega in medinstitucionalnega sodelovanja, da bi izboljšali usklajevanje mladinskih in z mladino povezanih delovnih področij, še zlasti v izobraževanju in usposabljanju ter zaposlovanju, je treba šteti za prednostne, da bi zagotovili celovit in integriran strateški odziv na socialne in gospodarske težave, s katerimi se sedaj soočajo mladi, in da bi pritegnili mlade z manj priložnostmi, zlasti mlade, ki so marginalizirani in niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (mladi NEET); s tem bi pripomogli k doseganju bolj vključujoče družbe in prispevali k ciljem strategije Evropa 2020.

15.

Treba bi bilo okrepiti vlogo mladih samih pri oblikovanju zasnove politik, ki jih zadevajo, zlasti kar zadeva njihove možnosti, dostop in napredovanje v izobraževanju in usposabljanju ter na delovnem mestu, ter tako doseči boljše socialne vključevanje. Sodelovanje mladih pri oblikovanju politike je neločljivo povezano s samim uresničevanjem mladinske politike v skladu s prenovljenim okvirom za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010-2018). Akterji na področju mladinske politike imajo posebna znanja, ki lahko olajšajo doseganje dejavne udeležbe mladih pri oblikovanju politik.

16.

Pomembno vlogo pri zagotavljanju priložnosti za učenje in mobilnost, pridobivanje novih spretnosti in izkušenj ter sodelovanje v prostovoljstvu in kulturnih izmenjavah za mlade iz Evrope bo imel predlagani novi program EU na področju izobraževanja in usposabljanja, mladine in športa ter zlasti njegovo poglavje o mladini, pa tudi drugi programi in skladi EU. Na lastno in notranjo vrednost mladinske politike, pa tudi njeno dodano vrednost bi morali gledati v luči tega, kako prispeva h koristim za mlade na področju izobraževanja in usposabljanja, zaposlovanja in socialnega vključevanja. Naslednja generacija evropskih strukturnih skladov in evropskega investicijskega sklada bo ključna za vlaganje v mlade in njihove spretnosti ter za izboljšanje njihove zaposljivosti in dostopa na trg dela.

17.

Po potrebi se zagotovi, da bodo prednostne naloge iz prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) podpirale in dopolnjevale cilje strategije Evropa 2020.

18.

Spodbuja se dejavno sodelovanje ministrov za mladino pri oblikovanju politik v zvezi s strategijo Evropa 2020 na nacionalni ravni, zlasti pri določanju, po potrebi pa tudi koordinaciji, letnih nacionalnih programov reform.

19.

S tem v zvezi in na podlagi nacionalnih okvirov za dialog z mladimi se spodbuja boljša uporaba obstoječih mehanizmov ali vzpostavitev novih, prek katerih bi dobili mnenja mladih in jih upoštevali pri oblikovanju in pripravi mladinske politike in politik, povezanih z mladinskimi vprašanji.

20.

Razmisli se, kako mladinska politika lahko prispeva k oblikovanju ukrepov iz svežnja ukrepov za zaposlovanje mladih, vključno po potrebi z izvajanjem priporočil Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja ter o vzpostavitvi jamstva za mlade.

21.

spodbujajo prispevek ukrepov v okviru mladinske politike kot dela širših področnih strategij v izobraževanju in usposabljanju, zaposlovanju in socialnem vključevanju, k doseganju ciljev strategije Evropa 2020;

22.

poskrbijo za boljšo usklajenost in sinergijo prizadevanj v okviru prenovljenega okvira in prizadevanj, ki potekajo na področju izobraževanja in usposabljanja ter zaposlovanja, za krepitev vključevanja mladih v izobraževanje in usposabljanje, njihovega napredovanja do zaposlitve ter vključevanja v družbo. Še zlasti bi veljalo poudarek nameniti vključevanju mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (mladi NEET);

23.

v okviru prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) izdelajo srednjeročni delovni načrt, ki bo vodil delo na področju mladinske politike in politik, povezanih z mladinskimi vprašanji, pri odzivanju na sedanje mladinske in z mladino povezane teme in gibanja ter bo jasno določal ustrezna področja, na katerih je potrebno usklajevanje in sodelovanje s politikami izobraževanja in usposabljanja ter zaposlovanja, da se zagotovi prispevek mladinske politike k evropskemu semestru;

24.

uvedejo prakso, v skladu s katero bodo predstavniki držav članic, pristojni za mladinsko politiko, ki se sestanejo v okviru Sveta in/ali v okviru njegovih pripravljalnih teles, lahko razpravljali in izmenjevali mnenja o pomembnih, v zadevno politiko usmerjenih ukrepov v okviru evropskega semestra, letnega pregleda rasti in priporočil za posamezne države v zvezi s politikami držav članic, da se zagotovi ustrezen in pravočasen prispevek za Odbor za zaposlovanje, ki ga ta uporabi pri svojem delu na področju večstranskega nadzora v zvezi s priporočili za posamezne države;

25.

poskrbijo, da bodo instrumenti, navedeni v strategiji EU za mlade in skupnem poročilu EU o mladih za leto 2012, kot so proces strukturiranega dialoga, na podatkih temelječe politike in medsektorsko sodelovanje, čim bolj upoštevani, in sicer z namenom, da se v strateško razpravo v okviru strategije Evropa 2020 stečejo vsa razpoložljiva pričevanja o tem, kako kriza prizadeva mlade, in poskrbijo tudi, da bo v teh razpravah mogoče slišati tudi glas mladih;

26.

poudarjajo, kako ukrepi v okviru mladinske politike, kakor se na primer odražajo skozi mladinsko delo ter neformalno in priložnostno učenje, mladim, zlasti tistim z manj priložnostmi, nudijo možnost, da se opolnomočijo ter postanejo aktivni državljani, v celoti sodelujejo v civilni družbi in razvijajo svoje učne in poklicne spretnosti;

27.

posebej poudarijo, kako taki ukrepi pomagajo mladim, da razvijajo svoje sposobnosti in horizontalne spretnosti ter si tako olajšajo dostop do izobraževanja in usposabljanja ter poklicnih priložnosti, kar lahko utrdi njihovo samostojnost in poveča napredek ter jim pomaga pri razvoju osebnih in socialnih spretnosti ter pridobivanju poklicnih in podjetniških spretnosti;

28.

med vsemi zadevnimi akterji širijo dostop do evropskih programov in jih spodbujajo, da jih uporabljajo, zlasti evropske programe, kot so:

ter tako prispevajo k razvijanju spretnosti in zaposljivosti mladih.

29.

spodbujajo dosledno in najustreznejšo uporabo pobude za zaposlovanje mladih, kjer je potrebna, da bi izvajali priporočilo Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade;

30.

razmisli se o ukrepih, s katerimi bi zagotovili, da bo perspektiva mladinske politike imela osrednje mesto v politikah s področja izobraževanja in usposabljanja ter zaposlovanja in socialnega vključevanja, da bi v politike, s katerimi se izvaja strategija Evropa 2020, vnesli posebno razsežnost mladinske politike, zlasti kar zadeva mladinsko delo ter priznavanje in potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja;

31.

spodbuja se seznanjenost z vsemi programi financiranja v okviru EU in z njimi povezanimi primeri najboljše prakse, pri katerih gre za razvijanje spretnosti mladih, primernih 21. stoletju, in sicer z jasnim poudarjanjem tega, kako ti programi spodbujajo na spretnostnih temelječe, izkustveno in podjetniško učenje, ki mlade krepi in opolnomoča pri vključevanju v družbo, izobraževanje in usposabljanje ter zaposlovanje, še zlasti kar zadeva mlade z manj priložnostmi;

32.

v kontekstu strategije Evropa 2020 in prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) se še naprej načrtuje ocena procesa strukturiranega dialoga, da se zagotovi, da se pri obsegu, ravni in vsebini procesa miselno in dejavno upoštevajo sedanje potrebe mladih, kar pa tudi koristno sooblikuje razvoj mladinske politike;

33.

razmisli se o pripravi dokumenta za razpravo, ki temelji na ugotovitvah iz poročila EU o mladih in na potekajočem delu na področju vzajemnega učenja; na tej podlagi se organizira seminar vzajemnega učenja, na katerem bodo obravnavana ključna delovna področja mladine, izobraževanja in usposabljanja ter zaposlovanja, ob udeležbi zadevnih akterjev, da se preuči, kako bi lahko optimalno napredovalo kolaborativno strateško odzivanje na težave, s katerimi se danes soočajo mladi. V okviru takšne pobude bi lahko pripravili tudi priporočila, ki bi jih upoštevali na ustreznih delovnih področjih in v okviru pristojnih sestav Sveta pri nadaljnjem ukrepanju.