Objava vloge za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2013/C 155/04

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo za spremembo.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila  (2)

„VALAŠSKÝ FRGÁL“

ES št.: CZ-PGI-0005-0805-04.04.2010

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Ime

„Valašský frgál“

2.   Država članica ali tretja država

Češka republika

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

Okroglo pecivo s premerom od 30 do 32 cm, pogovorno znano tudi kot „vdolek“, „pecák“ ali „lopaťák“, iz finega kvašenega testa s prelivom povrhu.

Pecivo je po pečenju zlate barve, medtem ko je barva preliva odvisna od uporabljenega preliva; površina se potrese s svetlim drobljenim posipom, ki se lahko naredi z drobtinami iz medenjakov ali mletim cimetom, ali pa se pokaplja z maslom in potrese s sladkorjem.

Lahko se uporabijo naslednje vrste preliva: preliv iz hrušk, skutnega sira, makovih semen, sadne kaše, sadja (sliv, jabolk, borovnic, marelic), orehov, zelja (svežega ali kislega), korenja in kolerabe. Preliv predstavlja približno od 42 do 48 % celega proizvoda.

Pecivo se položi na okroglo papirnato podlago in se najpogosteje zavije v embalažo, ki se na toploti skrči, ali drugo vrsto embalaže, primerne za živila, ki se uporablja na trgu. Lahko se zapakira tudi v karton, plastično ali leseno škatlo ali zavije v papir, odporen na maščobo.

Vrste embalaže: celo pecivo: 600–700 g; polovičke 300–350 g; četrtine: 150–175 g.

Pecivo se lahko prodaja nepakirano v prostorih, kjer se izdeluje.

„Valašský frgál“ se lahko prodaja tudi zamrznjen. Zamrzovanje ne spremeni lastnosti proizvoda. V zamrzovalnik se da že zapakiran. Zamrznjeni proizvod se lahko hrani pri — 18 °C ali nižji temperaturi devet mesecev. Priporočljivo je, da se porabi v 24 urah po odmrznitvi. Potrebne informacije o roku uporabe in shranjevanju so navedene na embalaži.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode)

Za pripravo testa se uporabijo naslednje surovine: polostra pšenična moka ali mešanica treh vrst moke (gladke, polostre in ostre), pesni sladkor ali sladilo, rastlinske maščobe ali rastlinsko olje ali svinjska mast ali maslo, pasterizirani ali sveži rumenjaki, mleko v prahu ali sveže mleko ali pitna voda, sadni sokovi (limonin, jabolčni, hruškov), pekovski kvas in sol; testu je dovoljeno dodati izboljševalec, da proizvod ostane dlje svež.

Glavna sestavina je moka, druge sestavine pa morajo biti v naslednjem razmerju glede na maso testa: maščoba (rastlinska maščoba ali olje ali svinjska mast ali maslo) – najmanj 20 %; sladkor ali sladilo (fruktoza) – najmanj 10 % (če se uporabi drugo sladilo, je količina odvisna od njegove sladkosti); rumenjaki – najmanj 5 %. Količina sadnega soka, kvasa, soli in drugih surovin za izboljšanje okusa je odvisna od recepta, ki ga uporabljajo posamezni proizvajalci.

Preliv mora predstavljati približno od 42 do 48 % skupne mase surovega „Valašskega frgála“.

Za pripravo preliva se uporabljajo naslednje surovine:

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

—

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze, od izdelave testa (zaradi uporabljene metode: ker testo vsebuje kvas, med posameznimi fazami izdelave ne sme biti premorov) do nanosa preliva na pečeno testo peciva ter nato pakiranje, morajo potekati na opredeljenem geografskem območju, da se ohranita kakovost in higiena. Proizvodnja preliva lahko poteka zunaj opredeljenega območja.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.

Ker je proizvod namenjen za hitro porabo in da se ohrani kakovost, morata rezanje in pakiranje potekati v proizvajalčevih prostorih. Če bi se končni izdelek prevažal nepakiran, bi se njegova kakovost poslabšala zaradi lomljenja ali upogibanja ali kršitve higienskih pravil. Na embalažo proizvoda je treba pritrditi etiketo s podatki o proizvajalcu, sestavinah proizvoda in vsemi drugimi obveznimi podatki, ki zagotavljajo njegovo poreklo iz opredeljenega območja in se uporabijo kot podlaga za morebitni inšpekcijski pregled.

3.7   Posebna pravila za označevanje

Proizvajalci „Valašskega frgála“ morajo na embalaži proizvoda jasno navesti ime „Valašský frgál“. Embalaža se opremi tudi z logotipom zaščitene geografske označbe kot informacija za potrošnike, inšpekcijski organ in za sledljivost proizvoda. Če se proizvod prodaja nepakiran, mora biti na prodajnem mestu jasno navedeno, da se tam prodaja „Valašský frgál“.

4.   Kratka opredelitev geografskega območja

Valašsko je geografska regija na jugovzhodu Češke republike. Obsega naslednje občine (od vzhoda proti zahodu): Velké Karlovice, Horní Bečva, Čeladná, Kunčice pod Ondřejníkem, Kozlovice, Měrkovice, Tichá, Vlčovice, Kopřivnice, Štramberk, Lichnov, Veřovice, Mořkov, Hodslavice, Straník, Kojetín, Loučka, Bernartice, Hůrka, Starojická Lhota, Vysoká, Hustopeče, Milotice, Špičky, Skalička, Horní Tešice, Rouské, Všechovice, Provodovice, Komárno, Podhradní Lhota, Rajnochovice, Držková, Rusava, Lukoveček, Fryšták, Mladcová, Zlín-Prštné, Zlín-Jaroslavice, Březnice, Želechovice, Lípa, Zádveřice, Vizovice, Slopné, Haluzice, Vlachovice, Vrbětice, Popov, Jestřábí, Štítná nad Vláří, Bylnice, Brumov, Nedašov, Nedašova Lhota, Študlov, Střelná, Francova Lhota, Valašská Senice, Hovězí, Halenkov in Nový Hrozenkov.

5.   Povezanost z geografskim območjem

5.1   Posebnosti geografskega območja

V preteklosti je bilo sušenje najbolj tradicionalna metoda, ki so jo uporabljali prebivalci Valašskega za konzerviranje sadja. Suho sadje se je v preostalem delu leta uporabljalo v različne kulinarične namene. Najpogostejši primer je bila uporaba suhih hrušk za pripravo hruškove kaše. Za Valašsko je značilna tudi uporaba ene same vrste namaza ali preliva na „frgálu“. To je tradicija, saj je tudi v zgodovinskih virih navedeno, da na „frgálu“ ni nikoli več kot ena vrsta preliva.

5.2   Posebnosti proizvoda

„Valašský frgál“ se razlikuje od drugih vrst peciva zlasti po naslednjih značilnostih:

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Ta vloga temelji na posebnosti proizvoda in njegovem ugledu na Valašskem in drugod. Prvi zapisi o velikem pecivu, imenovanem „vdolek“ ali „frgál“, so v kroniki iz leta 1826 z naslovom Bromatologia moravo-rustica, katere avtor je J.H.A. Gallaš. Vsebuje podrobnosti o pecivu, ki se izdeluje iz pšenične ali ržene moke in prelije s skutnim sirom, sadno kašo ali premazom, pripravljenim iz dušenih hrušk ali hruškovega pireja, značilnim za to regijo, ter se izdeluje samo na opredeljenem območju Valašsko.

„Valašský frgál“ se izdeluje po tradicionalnih receptih, ki so nastali na opredeljenem območju in so jih našli v zapisih iz leta 1826. Ljudska tradicija peke tega posebnega peciva je povezana zlasti s praznovanji, kot so poroke, krsti, božič in velika noč ter konec žetve na Valašskem. V revnih družinah so ga jedli samo za božič. V premožnejših družinah pa so ga jedli tudi ob nedeljah. Velikost peciva (premer od 30 do 32 cm) je taka zato, ker se je tako uporabila celotna površina lesenega loparja, s katerim so dajali kruh v peč. To pecivo se je izdelovalo predvsem iz doma pridelanih surovin, zlasti iz suhega sadja, skutnega sira, doma zmlete moke, masla, svinjske masti, lanenega olja, jajc in mleka.

Najbolj znan je „Valašský frgál“ s hruškovim prelivom, ki je narejen iz suhih hrušk. Ponavadi je bila poleg vsake stavbe na Valašskem hruška. Najbolj razširjena sorta hrušk je bila znana pod imenom ovesňanka, ki je imela kljub temu, da je bila majhna, dovolj sočnega in zelo sladkega mesa. Za sušenje so bile primerne tudi druge sorte hrušk, zlasti sorte, ki dozorijo v jesenskih mesecih. Vedno so jih morali pustiti zoreti do prvih zmrzali. Hruške so nato počasi cele sušili v sušilnici, ki so jo ogrevali s kurjenjem lesa, po možnosti iz sadnih dreves. Zelo pomembno je bilo, da so se popolnoma posušile; nato so jih shranili v tkane vreče, ki so jih obesili na podstrešje. Recepti za izdelavo kaše iz suhih hrušk ter izdelavo tega velikega peciva z različnimi prelivi so se stoletja prenašali iz roda v rod.

V 19. stoletju se je sloves tega peciva razširil vse do glavnega mesta Prage. Ko je bila konec 19. stoletja v Holešovicah v Pragi nacionalna razstava, so ga skupaj z drugimi proizvodi prinesli iz Valašskega, in požel je veliko občudovanja. „Valašský frgál“ je ohranil svoj sloves vse do danes (veliko informacij je na voljo na internetu, v regionalnih in nacionalnih tiskanih medijih in turističnih vodnikih) ter dobil številne nagrade na razstavah in sejmih (Zlatá Salima 2006 in 2008, Perla Zlínska 2006, 2007 in 2008, Trendy 2006, HIT 2006 Moderní obchod, Značka kvality KLASA leta 2007).

Sklic na objavo specifikacije

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (3))

Celotno besedilo proizvodne specifikacije je na voljo na spletni strani:

http://isdv.upv.cz/portal/pls/portal/portlets.ops.det?popk=1322&plang=cs

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(3)  Prim. opombo 2.