Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2013/C 60/06

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1).

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila  (2)

„QUESO LOS BEYOS“

ES št.: ES-PGI-0005-0806-22.04.2010

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Ime:

„Queso Los Beyos“

2.   Država članica ali tretja država:

Španija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1   Vrsta proizvoda:

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Zaščitena geografska označba „Queso Los Beyos“ se uporablja za sir, ki se s postopkom mlečnega usirjenja proizvaja iz surovega ali pasteriziranega kravjega, ovčjega ali kozjega mleka, ne pa tudi iz njihove mešanice. Zori najmanj 20 dni oziroma 60 dni, če je izdelan iz surovega mleka. Poleg tega mora ustrezati specifikaciji proizvoda in imeti vse značilnosti, navedene spodaj.

Fizikalne lastnosti

Oblika: valjasta, z ravno ali rahlo vbočeno zgornjo ploskvijo.

Velikost: visok je od 6 do 9 cm in ima premer od 9 do 10 cm.

Teža: od 250 do 500 g.

Kemijske lastnosti

Suha snov: najmanj 50 %.

Vsebnost maščob v suhi snovi: najmanj 45 %.

Vsebnost beljakovin v suhi snovi: najmanj 30 %.

Organoleptične lastnosti

Skorja je tanka in hrapava, kremasto rumene do svetlo rumene ali svetlo rjave barve, odvisno od tega, ali se uporabi kravje, kozje ali ovčje mleko.

Testo je trdo do poltrdo in čvrsto, brez lukenj, ki bi nastale s fermentacijo, in z malo luknjami mehanskega izvora. Ob razrezu je krhko ali drobljivo. Sir iz kozjega mleka je bele barve, iz kravjega ali ovčjega mleka pa marmornate ali svetlo rumene barve.

Tekstura je čvrsta, neprožna ali le malo prožna in srednje do zelo drobljiva.

Sir iz kravjega mleka ima rahel vonj ali blago aromo, ovčji in kozji sir pa imata močnejši vonj ali aromo, ki nekoliko spominja na vrsto, od katere je mleko.

Blag okus je lahko izrazitejši pri siru iz ovčjega mleka, pri čemer ima ovčji ali kozji sir rahel pridih po ovci oziroma kozi; rahlo slan in nekoliko kiselkast, prijeten in dobro uravnotežen, s svežim, mlečnim pookusom pri siru iz kravjega mleka in bolj izrazitim, daljšim pookusom pri siru iz ovčjega in kozjega mleka.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode):

Kravje, ovčje ali kozje mleko; mlečni fermenti, kalcijev klorid, sirilo in sol. Te sestavine so se uporabljale v tradicionalnem sirarstvu in se uporabljajo še danes.

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

—

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Vse faze proizvodnje sira, vključno z zorenjem, potekajo na opredeljenem geografskem območju.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

—

3.7   Posebna pravila za označevanje:

Na siru, ki izpolnjuje zahteve za trženje z oznako ZGO, morata biti tudi oznaka zadevnega sirarja (trgovska nalepka) in oštevilčena nalepka, ki zagotavljata istovetnost proizvoda; na oštevilčeni nalepki morajo biti navedbi „Indicación Geográfica Protegida“ in „Queso Los Beyos“ ter logotip ZGO. Na trgovski nalepki mora biti z veliki črkami navedena živalska vrsta, katere mleko se je uporabilo za izdelavo sira, s čimer se prepreči zavajanje potrošnika.

4.   Kratka opredelitev geografskega območja:

Opredeljeno geografsko območje za izdelavo in zorenje sira z označbo ZGO „Queso Los Beyos“ sestavljajo občine Oseja de Sajambre, Amieva in Ponga; Oseja de Sajambre je upravni del avtonomne skupnosti Kastilja-León, Ponga in Amieva pa sta del Asturije.

5.   Povezanost z geografskim območjem:

5.1   Posebnosti geografskega območja:

Geografsko območje z vseh strani zamejujejo naravne pregrade: Kantabrijsko gorovje na jugu, vznožje zahodnega masiva Picos de Europa na vzhodu, gorovje Fontecha na severu in hribovje Ponga na zahodu. Zaradi njih so prometne povezave težko prodrle do območja, saj je treba prečkati visoke težko dostopne prelaze.

Čeprav razgibana pokrajina povzroča veliko težav, pa so številne poti in steze na tem območju olajšale povezavo med vasmi in omogočile dostop do skupnih čred, tako da so se na območju s skupnimi značilnostmi kljub upravnim mejam razvile podobne navade.

Približno tretjina ozemlja je namenjena pašnikom, na katerih je paša mogoča večino leta.

Na splošno je za vse tri občine značilna pestra izoblikovanost površja: na velikih nadmorskih višinah so razgibani skalnati vrhovi z gorskimi pašniki (prelazi), posejanimi med skalovjem, na srednjih nadmorskih višinah prevladuje gozd z nekaj raztresenimi pašniki, za nižje predele pa so značilne senožeti s skupinami dreves.

Površinska izoblikovanost tega območja je imela brez dvoma ključno vlogo pri razvoju te edinstvene vrste sira z uporabo proizvodov iz presežnega mleka kot posledice načina življenja, ki lokalnemu prebivalstvu ni ponujal veliko možnosti. Kot je bilo že navedeno, so bile notranje povezave med občinami na opredeljenem območju sicer dobre, so bile pa velike težave pri razvoju zunanjih prometnih povezav, kar je bilo ključno za tesne odnose med lokalnimi prebivalci, ki so vsako leto nekaj časa skupaj s svojimi čredami preživeli na prelazih, pri čemer so si delili prostor in način življenja. To je pripeljalo do skupnega načina izkoriščanja razpoložljivih virov in posledično do proizvodnje sira Queso Los Beyos.

Tudi značilnosti tal so bile bistvenega pomena za spodbujanje tradicionalne proizvodnje in upravljanja čred na podlagi (ekstenzivnih) zelo sezonskih dejavnosti gozdnega pašništva, odvisno od nadmorske višine in vrste pašnikov. Sistem proizvodnje mleka in mesa je pripeljal do dveh glavnih dejavnosti: vzreje mladičev iz vsake živalske vrste in izdelave sira iz presežnega mleka po njihovi odstavitvi.

Skozi čas so se oblikovale črede, v katerih so bile le posamezne vrste, in to odvisno od izoblikovanosti površja ter celo znotraj posamezne občine, ki je pogosto dajala prednost eni vrsti pred drugimi. Pastirji so tako skrbeli za črede ovac, koz ali krav, ki so jih le redko mešali, tako da so pridelovali sir iz kravjega, ovčjega ali kozjega mleka, redko pa iz mešanice vseh treh vrst. To je bil eden od glavnih dejavnikov pri razvoju te vrste sira.

Posebnosti tega območja so bile vsekakor ključne za razvoj tega sira. Prav tako so tudi sirarske metode, ki so jih uporabljali lokalni prebivalci teh vasi, zaradi posebnosti tega območja pustile pečat na končnem proizvodu.

5.2   Posebnosti proizvoda:

Proizvod je poseben že na videz, saj se popolnoma razlikuje od vseh drugih vrst sira, ki se proizvajajo v teh krajih. Sir „Queso Los Beyos“ je prepoznaven zaradi majhnosti, pri čemer v višino meri le malo manj kot po premeru. Majhnost tega sira ni naključna: tako se lahko hitreje odcedi in suši. To je pomemben dejavnik, saj sirotka v glavnem vedno odteče med dajanjem v obode. V tej fazi se sirna gruda osuši zaradi delovanja težnosti, stisne pa se zaradi lastne teže (stiskanje pod lastno težo). Ta metoda se uporablja še danes, kar daje testu posebno teksturo in videz. Proizvod je edinstven zaradi posebnih značilnosti testa, ki je čvrsto, ob razrezu pa drobljivo ali krhko. Okus sira iz kravjega mleka je blag, izrazitejši pa postane, če je sir proizveden iz ovčjega ali kozjega mleka, saj spominja na vrsto, od katere je mleko. Vsi siri so nekoliko kiselkasti zaradi sirarskega postopka, zlasti vrste mlečnega usirjenja, ki preprečuje, da bi okus postal premočan.

O tradiciji tega sira iz kravjega, ovčjega ali kozjega mleka pričajo različna besedila: v delu Los quesos artesanales de Asturias (Tradicionalni asturijski sir, 1985) na primer izvemo, da je „sir Queso Los Beyos lahko izdelan iz kravjega, ovčjega ali kozjega mleka, vendar lokalna tradicija narekuje, da se te vrste ne smejo mešati med seboj“; José A. Fidalgo Sánchez pa v delu Asturias, parada y fonda (Gostilne in penzioni v Asturiji, 1988) zapiše v glavnem enako; to potrjujejo tudi Enric Canut in drugi v delu Quesos (Sir, 1992); Canut pa v delu Manual de quesos, queseros y quesómanos (Priročnik o siru za sirarje in ljubitelje sira) prav tako navaja, da „se uporablja polnomastno kravje, ovčje ali kozje mleko, vendar se različne vrste nikoli ne mešajo med seboj“.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO):

Sir je dobil ime po soteski Los Beyos, ki jo je v apnenec izdolbla reka Sella, ki teče skozi vse občine na opredeljenem območju. Sir glede na svoje poreklo tradicionalno uživa velik ugled.

Glavna povezava med geografskim območjem in sirom je njegov sloves, za katerega je veliko dokazov. Miñanov slovar (1827) izrecno navaja kakovost sira, še starejše bibliografske omembe pa najdemo v zemljiški knjigi markiza La Ensenade (1752) in občinskih predpisih občin s tega območja (od leta 1779). Pozneje sir omenjajo številne knjige in druga besedila ali ga razglašajo za posebnost, gredo pa celo tako daleč, da ga imenujejo „dragulj vzhoda“ ali „sin sotesk“, kot ga na primer opisuje Juan Gabriel Pallarés v delu Guía de productos de la tierra (Vodnik po lokalnih proizvodih, 1998).

O ugledu tega sira pričajo tudi številne knjige o gastronomiji, v katerih je omenjen: Guía del buen comer español (Vodnik po dobri hrani v Španiji, 1929) hvali „izjemen okus tega sira“; v delu Lecciones de cocina regional (Učbenik regionalne kuhinje, 1962) je ta sir opisan kot „zelo okusen“; Comer en Asturias (Hrana v Asturiji, 1980) ga uvršča med zelo pomembne asturijske sire; podobno pa je naveden tudi v knjigi Cocina práctica de los quesos de España (Praktični kuharski vodnik po španskih sirih, 1983). Omenjen je tudi v priročniku El Gran libro de la cocina asturiana (Velika asturijska kuharica, 1986).

Čeprav je bil ta sir sprva namenjen domači porabi ali plačilu najemnine, se je pozneje včasih poklanjal kot darilo ali neke vrste plačilo ali izmenjava, ker se je zanj uporabljalo presežno mleko, pa je postal tudi vir neposrednega dohodka. Te izmenjave so bile sprva omejene na lokalno trgovanje, pozneje pa so se razširile prek tržnic, ki so se uveljavile v sosednjih občinah, kot je tržnica v mestu Cangas de Onís. Nekateri verjamejo, da je sir dobil ime prav na njej, saj je prihajal iz soteske Los Beyos.

Prav v tej občini je bil ta sir že leta 1942 v okviru jesenskega sejma uvrščen na tekmovanje in razstavo sirov iz gorovja Picos de Europa. V mestni hiši hranijo dokaze o njegovem sodelovanju na tem tekmovanju, na katerem se je z drugimi vrstami lokalnih sirov potegoval za najvišje mesto. Sir Queso Los Beyos se lahko pohvali tudi s svojim tekmovanjem. Asturijski časnik La Nueva España je 10. decembra 1984 poročal, da „ima Ponga od včeraj svoje tekmovanje za najboljši sir Los Beyos“. V drugih člankih iz istega leta beremo: „Sir Los Beyos je dober za gospodarstvo“ in „ugled sira Los Beyos raste“. V La Voz de Asturias so bili 28. maja 2004 napovedani prvi gastronomski dnevi, posvečeni siru Los Beyos, ki naj bi sovpadali z 21. tekmovanjem za najboljši sir te vrste. Tudi občina Amieva od leta 1992 prireja podobno tekmovanje. V mestnih hišah so na voljo informacije o seznamu udeležencev, članih žirije, podeljenih nagradah in seznamu zmagovalcev.

Tudi danes se pogosto poroča o teh tekmovanjih, ki se jih udeležujejo sirarji iz vseh treh občin s tega območja, spremlja pa jih širša javnost.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (3))

http://www.magrama.gob.es/es/alimentacion/temas/calidad-agroalimentaria/pliego_queso_los_beyos_versi%C3%B3n_7.6.2012_tcm7-211510.pdf

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Ki jo je nadomestila Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil.

(3)  Prim. opombo 2.