DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

POVZETEK OCENE UČINKA

Spremni dokument

k predlogu UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah

Skupna kmetijska politika (SKP) podpira ukrepe za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah. Od leta 1999 se ta podpora za širok obseg proizvodov izvaja prek horizontalne informacijske in promocijske ureditve. Nazadnje je bila pregledana leta 2008 z namenom, da se poenostavi.

Reforma SKP[1], ki se izvaja, zajema vprašanja, kot so bolje usmerjena podpora, večje poenotenje stopenj podpore med državami članicami in znotraj njih ter trajnost prek ukrepov za ekologizacijo. Glede na povezavo promocijskih in informacijskih ukrepov z reformo SKP je zdaj primeren čas za njihov pregled. Pri reformi se bodo obravnavale tudi različne pomanjkljivosti, izboljšala se bo uspešnost in učinkovitost politike, reforma pa bo pripomogla tudi k posredovanju boljših informacij o dodani vrednosti SKP državljanom. Njen pričakovani učinek na konkurenčnost, dodano vrednost in trajnost kmetijstva EU bi tudi povečal prispevek SKP k strategiji Evropa 2020.

Postopek reforme se je začel v letu 2011 na podlagi zunanje ocene sedanje politike ter zelene knjige o promocijskih ukrepih za kmetijske proizvode in informiranju o njih.[2] To je marca 2012 privedlo do sporočila Komisije, v katerem so se določile smernice za reformo.[3]

Evropski parlament je pozdravil pobudo. Meni, da je reforma promocijske politike prvi korak k okrepitvi vrednosti, ki jo Evropejci in drugi pripisujejo evropski kmetijski proizvodnji, in bi lahko tako imela pozitiven učinek na donosnost te proizvodnje.

1.           Opredelitev problemov in dodana vrednost EU

1.1.        Povečan pritisk na konkurenčnost kmetijskega sektorja

Glavno vprašanje, ki ga je treba obravnavati, je povečan pritisk na konkurenčnost kmetijskega sektorja, do katerega prihaja iz naslednjih treh razlogov:

· Ostra konkurenca evropskim kmetijskim proizvodom

Medtem ko je EU občutno zmanjšala javno podporo za izvoz (s 50 % odhodkov SKP leta 1980 na manj kot 0,5 % danes) in s to usmeritvijo nadaljuje, ima večina njenih konkurentov politike za financiranje promocijskih ukrepov ali dodeljevanje podpore za izvoz, kar povečuje njihovo konkurenčnost. To zlasti velja za ZDA, ki so največji izvoznik kmetijskih proizvodov na svetu (skupaj z Evropsko unijo v letu 2011). V letu 2012 so ZDA samo na zvezni ravni za promocijo svojega kmetijskega izvoza porabile 280 milijonov USD.

Pobude za omejevanje politike EU o geografskih označbah so prav tako vse pogostejše.[4] Kot odgovor na uspeh Evrope pri mednarodni zaščiti njenih geografskih označb se je pojavilo več združenj, ki želijo zaščititi načelo generičnih imen za kmetijske proizvode in tako ustvariti osnovo, na kateri bi lahko tretje države izpodbijale zaščito geografskih označb.

Poleg tega se evropsko kmetijstvo danes sooča z mnogo bolj konkurenčnim okoljem, kar je posledica vse obširnejše globalizacije svetovnega gospodarstva in vse večje liberalizacije trgovanja. Posledično se evropski kmetijski izvoz v svet manjša, kar pa koristi hitro rastočim gospodarstvom, ki imajo velik potencial za povečanje svoje kmetijske proizvodnje. V zadnjih desetih letih je Brazilija na primer skoraj podvojila vrednost svojega deleža svetovnega izvoza s 5 % na skoraj 10 %. Ta ostra konkurenca se ne pojavlja le v tretjih državah, ampak tudi na notranjem trgu, kjer morajo evropski kmetijski proizvodi tekmovati z uvoženimi proizvodi.

· Povečan stroškovni pritisk na kmetovanje v EU

V obdobju 2000–2012 so se cene kmetijskih proizvodov na svetovnih trgih povišale za 82 %, cene energije in gnojil pa kar za 261 % oziroma 286 %, s čimer so dosegle najvišjo stopnjo nestanovitnosti v zadnjih 30 letih. Pričakuje se, da bo težnja višanja stroškov energije in krme še naprej vodila v neizogibno višje stroške postopka proizvodnje.

Kmetje pa morajo upoštevati tudi strožje standarde proizvodnje za zagotovitev varne, visokokakovostne in trajnostne proizvodnje. Ta mora izpolnjevati zahteve SKP, zdravja in dobrobiti živali ter fitosanitarne zahteve, ki pa se bodo v okviru reforme SKP zaradi določenih zahtev v zvezi z okoljem in podnebnimi spremembami še poostrile.

· Pomanjkanje ozaveščenosti o kakovosti kmetijskih proizvodov EU, zlasti na notranjem trgu

Kakovost proizvodov lahko poveča konkurenčnost, če se za to kakovost ve in je priznana. Večina evropskih državljanov že sedaj meni, da bi morala Evropska unija prek SKP zagotoviti, da so kmetijski proizvodi dobre kakovosti, zdravi in varni. Vendar statistični podatki kažejo, da potrošniki niso dovolj obveščeni o dejanski kakovosti evropskih kmetijskih proizvodov, saj je komaj 14 % potrošnikov zmožnih prepoznati logotipa ZOP/ZGO[5], ki sta vodilna evropska sistema kakovosti, uvedena s SKP.

1.2.        Dodana vrednost EU pri informacijski in promocijski politiki v okviru SKP

Za razliko od drugih gospodarskih sektorjev je kmetijstvo edini sektor, za katerega velja skupna politika EU s skupnimi pravili, vključno s tistimi glede promocije, ki jih vsebuje Pogodba.

SKP kmetom omogoča, da prek trajnostnih kmetijskih metod zagotavljajo varno, visokokakovostno hrano in javne dobrine. SKP je torej pomembna ne samo za kmete in kmetijske skupnosti, ampak za celotno družbo. Zaradi tega je pomembno, da se med državljani poveča ozaveščenost o ciljih in dodani vrednosti SKP, da se tako v splošni javnosti poveča razumevanje in podpora SKP. Za trge tretjih držav je pomembno, da se izzivi povečane konkurenčnosti obravnavajo s promocijo prednosti evropskih proizvodnih metod, zlasti zaradi postopnega umika ovir trgovanja, in kakovosti evropskih proizvodov. Ukrepanje na ravni EU bo zagotovilo izvajanje skladnih informacijskih in promocijskih dejavnosti v skladu s splošnimi pričakovanji od skupne politike EU, kot je SKP. Skratka, promocijska politika prispeva k ozaveščanju potrošnikov o resnični kakovosti evropskih kmetijskih proizvodov in načinu njihove izdelave, poleg tega pa krepi trgovanje s temi proizvodi in izmenjavo dobrih praks med državami članicami. Vendar pa je treba glede na prihajajoče spremembe ob reformi SKP posodobiti tudi evropsko promocijsko politiko.

Na podlagi teh podatkov in glede na pomanjkanje sredstev v nacionalnih proračunih zaradi gospodarske krize, kar je tudi razlog, da države članice ali organizacije proizvajalcev izvajajo zelo malo promocijskih kampanj, ima shema EU pomemben spodbujevalen učinek na generične informacijske programe pa tudi na izvajanje večdržavnih programov, saj omogoča izmenjavo izkušenj med državami članicami in doseganje ekonomij obsega.

2.           Sedanja evropska informacijska in promocijska politika za kmetijske proizvode

Evropska komisija podpira generične promocijske programe v okviru informacijske in promocijske politike za kmetijske proizvode in njihove proizvodne metode. To ne vključuje ukrepov, ki temeljijo na blagovnih znamkah, in ukrepov, ki spodbujajo potrošnjo proizvoda zaradi njegovega posebnega porekla. Programe predložijo sektorske strokovne organizacije, sofinancira pa jih EU, in sicer do največ 50 %. Strokovna organizacija mora prispevati najmanj 20 %, preostanek pa krije država članica, v kateri je organizacija predložila svoj program. Poleg tega Komisija v tretjih državah izvaja posebne pobude, kot je razstavljanje na mednarodnih sejmih ali izvajanje trgovinskih misij na visoki ravni, na katerih sodeluje komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja.

Letni proračun za kmetijsko informacijsko in promocijsko politiko znaša 50 milijonov EUR.

Informacijska in promocijska politika je pokazala pozitivne rezultate glede ozaveščanja o kakovosti proizvodov in podobi Evropske unije, tako na notranjem trgu kot v tretjih državah. Poleg tega je promovirala potrošnjo evropskih kmetijskih proizvodov. Kljub temu se je mogoče marsikaj naučiti iz izkušenj, pridobljenih pri izvajanju te politike, prispevkov deležnikov k zeleni knjigi in zunanjih ocen sheme. V njih se razkrivajo težave in ozka grla pri izvajanju: dojemanje generične promocije kot neprimerne v tretjih državah, odsotnost strategije z jasnimi prednostnimi nalogami, omejena privlačnost večdržavnih programov, zapleteno upravljanje sheme in odsotnost skupnih kazalnikov za merjenje učinkovitosti promocijske politike. Te težave je treba obravnavati.

3.           Cilji

Evropsko kmetijstvo se sooča z številnimi različnimi izzivi: gospodarskimi (nestanovitnost cen, upočasnitev rasti faktorske produktivnosti, padajoč delež kmetijstva v prehranski verigi), okoljskimi in podnebnimi (ohranjanje in promocija trajnostnega kmetijstva, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov) ter družbenimi (sodelovanje pri podeželskem gospodarstvu in ozemeljskem ravnovesju). Pri reformi SKP bo uporabljen celovit pristop k obravnavanju teh izzivov.

Kot instrument SKP si mora promocijska politika za kmetijske proizvode prizadevati tudi za doseganje ciljev „Skupne kmetijske politike do leta 2020“ in zlasti cilja povečanja konkurenčnosti sektorja tako na notranjem trgu kot v tretjih državah. To se mora doseči z:

– razvojem in odprtjem novih trgov za evropske kmetijske proizvode na notranjem trgu in v tretjih državah,

– povečanjem ozaveščenosti potrošnikov o kakovosti evropskih kmetijskih proizvodov,

– izboljšanjem uspešnosti in učinkovitosti promocijske politike.

4.           Scenariji politike

Kot alternativa sedanji politiki so bili oblikovani trije scenariji politike. Nastali so na podlagi posebnih značilnosti, ki so se oblikovale na javnih razpravah, in stališč različnih deležnikov: ciljni trgi, obstoj ali neobstoj evropske strategije za promocijo ter pravila glede prepoznavnosti zasebnih blagovnih znamk in navedbe porekla proizvoda.

Naslednji scenariji so bili oblikovani za oceno učinka in uporabo pri postopku odločanja:

– scenarij „okrepljenega nespremenjenega stanja“ je omejena priredba sedanje promocijske politike. Priznava vrednost promocijske politike in obravnava pomanjkljivosti, da bi bila politika enostavnejša in dostopnejša, da se omogoči sodelovanje večjega števila upravičencev (predvsem organizacij proizvajalcev) in da se tem zagotavlja pomoč z zadostno tehnično podporo;

– scenarij „usmerjenosti“ presega scenarij „okrepljenega nespremenjenega stanja“. Vključeval bi izvajanje usmerjene promocijske dejavnosti na notranjem trgu in v tretjih državah. Strategija bi temeljila na pozornem spremljanju tržnih gibanj in pogajanjih o sporazumih o prosti trgovini ter omogočala usmerjanje promocijskih programov na določene trge, prebivalstvo, proizvode ali sektorje. Ta scenarij si tudi prizadeva za večje sodelovanje med subjekti iz različnih držav članic, kar bi Komisiji olajšalo neposredno upravljanje večdržavnih programov. Seznam upravičenih proizvodov in tem bo v tem scenariju obsežnejši. Poleg tega ta scenarij pod določenimi pogoji predlaga, da se dovolijo navedbe o poreklu proizvodov in zasebnih blagovnih znamkah kot del prikaza generičnega sporočila;

– scenarij „izključno za tretje države“ je enako ambiciozen kot scenarij „usmerjenosti“, vendar je omejen samo na trge tretjih držav. Upravljanje po tem scenariju bo centralizirano s strani Komisije, ukrepi pa se bodo izvajali v skladu z izbirno strategijo. Spremembe iz scenarija „okrepljenega nespremenjenega stanja“ bodo vključene v ta scenarij. Poleg tega bodo zunaj generičnih promocij v okviru promocijske politike upravičene tudi trgovinske dejavnosti za posamezne zasebne blagovne znamke, ki lahko vključujejo razširjen seznam upravičenih proizvodov in tem.

5.           Ocena učinkov scenarijev politike

5.1.        Scenarij „brez politike“

Študije in poročila o ocenah, vključno s poročilom Računskega sodišča iz leta 2009, kažejo, da ima evropska promocijska politika pozitivno vlogo, čeprav težko izmerljivo, in na koncu evropske kmete nagradi za njihova prizadevanja pri proizvajanju, skladnem z visokimi standardi SKP. Opustitev te politike bi zmanjšala obete za povečanje vrednosti evropskih kmetijskih proizvodov, posledično pa tudi dodano vrednost za EU pri tržnem deležu in podobi. Lahko bi povzročila tudi zgostitev ali okrepitev proizvodnje in poenotenje kmetijskih proizvodov.

5.2.        Scenarij „okrepljenega nespremenjenega stanja“

Z gospodarskega stališča bi moralo povečanje dostopnosti do sheme za organizacije proizvajalcev proizvajalcem omogočiti boljše izkoriščanje informacijskih in promocijskih programov. Ta scenarij posledično spodbuja učinkovito delovanje kmetijskega sektorja, povečuje konkurenčnost ter dosega ekonomije obsega in rast.

Naraščajoče število pobud bo povečalo prepoznavnost Komisije na mednarodnih sejmih, kar bo koristilo predvsem malim in srednje velikim podjetjem (MSP), ki bodo sodelovala na njih. Tehnična podpora bi morala izboljšati obliko promocijskih programov, tudi večdržavnih, ki bi morali oblikovati bolj dinamičen notranji trg.

S socialnega stališča bi moralo spodbujanje ustanavljanja organizacij proizvajalcev okrepiti kmetijski sektor in izboljšati socialne razmere na podeželskih območjih.

5.3.        Scenarij „usmerjenosti“

Z gospodarskega stališča bo evropska strategija za promocijo omogočila, da se bodo ukrepi usmerili na določene proizvode, teme in trge ter tako kar najbolj povečali donosnost naložbe informacijske in promocijske politike. Dejavnosti sporočanja, ki spremljajo promocijske ukrepe, bodo povečale prepoznavnost Evropske unije in bi morale povečati povpraševanje po evropskih kmetijskih proizvodih zaradi njihovih visokih standardov in proizvodnih metod. Prepoznavnost zasebnih blagovnih znamk, ki je pomembna prednost, ki privede do dejanskega nakupa, bi morala povečati konkurenčnost evropskih kmetijskih proizvodov ter koristiti malim in srednje velikim podjetjem, zlasti ker bodo imela koristi od prednostnega dostopa do sheme. Povečano konkurenčnost bo omogočila tudi razširitev seznama upravičenih proizvodov. Dejavnosti v okviru tega scenarija bi povečale izvoz kmetijskih proizvodov EU. Spremembe upravljanja večdržavnih programov bi morale povečati njihovo število ter privesti do znatne ekonomije obsega in izmenjave izkušenj.

S socialnega stališča bo ta scenarij prispeval k ohranitvi ali celo povečanju zaposlovanja v agroživilskem sektorju, kar bo posledica pričakovane rasti izvoza zaradi strategije. Poleg tega bo strategija olajšala promocijo proizvodov, ki jih priznavajo evropski sistemi kakovosti ter so povezani z regijami porekla in evropskimi tradicijami, s čimer prispevajo k oglaševanju in ohranjanju evropske kulturne dediščine. Promocija porekla proizvodov bi morala imeti pozitiven učinek ne samo na zadevne regije ali države članice, ampak tudi na celotno Evropsko unijo, saj bo v kampanje vključila njeno podobo in tradicije. Poleg tega bi se lahko s strategijo promovirale teme, povezane z blaginjo potrošnikov in zdravim prehranjevanjem.

Z okoljskega stališča bodo v strategiji poudarjene značilnosti trajnostne proizvodnje SKP, to pa bo povečalo vrednost prizadevanj evropskih proizvajalcev in spodbudilo razvoj okolju prijaznega kmetijstva.

5.4.        Scenarij „izključno za tretje države“

Glede na potencial za povečanje izvoza je v tem scenariju prednost dana povečani konkurenčnosti kmetijskega sektorja. Prepoznavnost blagovnih znamk in porekla proizvodov bo promovirala izvažanje. Da pa bi se omejilo tveganje za nepričakovane dobičke zasebnih podjetij in nadomestitve zasebnih pobud in naložb, bi bilo treba uporabiti posebna merila za upravičenost. Po drugi strani bo odsotnost informacijskih in promocijskih ukrepov, usmerjenih v notranji trg, vplivala na evropske potrošnike: zagotavljanje kakršnih koli generičnih informacij o kmetijskih proizvodih, proizvodnih metodah ali zdravem prehranjevanju bo odvisno od pobud držav članic ali strokovnih organizacij, za katere pa to ni nujno prednostna naloga.

Z okoljskega stališča bodo ukrepi spodbudili nakupovanje in potrošnjo evropskih kmetijskih proizvodov, katerih proizvodne metode izpolnjujejo okoljsko ambiciozne zahteve SKP, v tretjih državah. To spodbuja trajnostno kmetijsko proizvodnjo. Vendar bodo evropski potrošniki, v katere ti ukrepi ne bodo več usmerjeni, slabše obveščeni o okoljskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati evropski kmetje, kar bi lahko posledično oslabilo povezavo med kmetijstvom in okoljem.

5.5.        Upravna obremenitev

Večje število morebitnih upravičencev v vseh scenarijih bo povečalo delovno obremenitev pri izbiranju informacijskih in promocijskih programov. Izvajanje tehnične podpore in razvoj pobud bosta prav tako povečala naloge neposrednega upravljanja za Komisijo. Vendar bo izboljšanje izbirnega postopka v primerjavi s sedanjo upravno obremenitvijo omogočilo prihranke.

Poleg tega bi lahko v scenarijih „usmerjenosti“ in „izključno za tretje države“ večja privlačnost sheme in delo na podlagi rezultatov promocijske politike povečala delovno obremenitev nacionalnih organov in služb Komisije. Komisija bi se lahko tudi soočila z velikim povečanjem števila centralno upravljanih ukrepov, zlasti pri večdržavnih programih. V okviru študije, ki se še izvaja, se raziskuje, ali bi se lahko katere od navedenih nalog prenesle na izvajalsko agencijo.

Izboljšano upravljanje večdržavnih programov, kot je napovedano v scenarijih „usmerjenosti“ in „izključno za tretje države“, bo v primerjavi s sedanjimi razmerami povzročilo tudi občutno zmanjšanje upravne obremenitve strokovnih organizacij.

5.6.        Mednarodna razsežnost

Evropska promocijska politika promovira podobo in kakovost evropskih kmetijskih proizvodov znotraj EU in v tretjih državah. Skladna je s Sporazumom Svetovne trgovinske organizacije (STO) o kmetijstvu in združljiva s pravili STO. Nobena od določb, predlaganih v različnih scenarijih, ne vpliva na razvrščanje promocijskih ukrepov pri poročanju STO o odhodkih evropskega kmetijstva.

5.7.        Ocena potenciala za poenostavitev

Različni scenariji omogočajo večjo poenostavitev upravljanja politike, kar zlasti velja za scenarij „izključno za tretje države“. Ta vključuje enostopenjsko izbiranje, ki se bo izvedlo le enkrat na leto (kar je skupno vsem scenarijem), in poenostavljeno upravljanje večdržavnih programov, saj bodo subjekti v neposrednem stiku s Komisijo (tudi v scenariju „usmerjenosti“). Ker se bo ta scenarij osredotočil le na tretje države, se bo izognil morebitnim težavam pri razlagi in izvajanju sheme, ki bi se sicer lahko pojavile v primeru različnih pravil za notranji trg in za tretje države.

6.           Primerjava scenarijev s cilji in njihovimi učinki

Vsi trije scenariji si prizadevajo za bolj konkurenčen kmetijski sektor v Evropi. Zato bo ozaveščanje o kakovosti evropskih kmetijskih proizvodov bistvenega pomena. Njihovi pričakovani gospodarski, socialni in okoljski vplivi so povzeti v spodnji tabeli.

|| || Scenarij „okrepljenega nespremenjenega stanja“ || Scenarij „usmerjenosti“ || Scenarij „izključno za tretje države“

Gospodarski || Konkurenčnost kmetijskega sektorja || + || +++ || ++

Mala in srednje velika podjetja || + || ++ || +++

Evropski potrošniki || 0 || ++ || –

Regije || + || +++ || ++

Delovanje notranjega trga || 0 || ++ || +

Socialni || Zaposlovanje || + || ++ || ++

Kultura, dediščina || + || +++ || ++

Blaginja evropskih potrošnikov || 0 || + || –

Okoljski || Trajnostna proizvodnja || 0 || ++ || +

Poenostavitev || + || ++ || +++

Boljše upravljanje v okviru scenarija „okrepljenega nespremenjenega stanja“ bi načeloma moralo imeti majhen, ampak opazen pozitiven učinek na vseh področjih. Z ohranitvijo sedanje usmeritve bi vsak posamezen program še naprej dosegal koristne rezultate. Vendar pa se bo brez globalnega pristopa skladnost celotne politike oslabila, hkrati pa se bo pojavilo tveganje, da se prezrejo priložnosti, nastale v določenih sektorjih ali trgih, zlasti v tretjih državah. Nova tehnična podpora bi lahko okrepila odnose med upravičenci in jim pomagala najti partnerje za izvajanje večdržavnih programov. Kljub temu ta scenarij ne obravnava vprašanj upravljanja, ki jih izpostavljajo večdržavni programi, ki bodo ostali pod skupnim upravljanjem Komisije in držav članic.

Na drugi strani si scenarij „izključno za tretje države“ prizadeva za silovitejši in bolj trgovinski pristop prek omejitve promocijskih ukrepov na trge tretjih držav ter bolj ambiciozne uporabe zasebnih blagovnih znamk in porekla. Ta scenarij bi imel znaten gospodarski učinek, zlasti za mala in srednje velika podjetja, ki bi lahko v promocijskih ukrepih navajala svoje blagovne znamke. Vendar pa se ne odziva na potrebo evropskih potrošnikov po informacijah. Ta odsotnost promocijskih ukrepov na notranjem trgu bo na koncu vplivala na nakupovalne navade evropskih potrošnikov.

Scenarij „usmerjenosti“ upošteva potrebe notranjega trga in zunanjih trgov. Globalna kmetijska promocijska strategija bi bila učinkovita in bi obravnavala tako gospodarske priložnosti v tretjih državah kot potrebe po informacijah na notranjem trgu. Generično promoviranje načeloma ne bi imelo gospodarskih prednosti za kmetijska podjetja. Vendar bi se s promocijskim gradivom za potrošnike, ki ga ponuja ta scenarij, povečala prepoznavnost zasebnih blagovnih znamk in porekla proizvodov, kar bi moralo delno nadomestiti pomanjkanje gospodarskih koristi.

Scenarija „usmerjenosti“ in „izključno za tretje države“ bi ustvarila več večdržavnih programov z visoko dodano vrednostjo za Evropo. Vendar analiza kaže, da se večji upravni obremenitvi do določene mere ni mogoče izogniti.

Kar zadeva proračun, bodo finančna sredstva nove politike opredeljena znotraj omejitev novega večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. Brez vplivanja na razpoložljivost teh sredstev bi imel scenarij „usmerjenosti“ največje zahteve do proračuna EU. To je posledica želje, da se ohrani ambicioznost pri razvoju dejavnosti na trgih tretjih držav, in znatnega povečanja števila večdržavnih programov.

Proračun za scenarij „izključno za tretje države“ bi bil za polovico manjši od proračuna za scenarij „usmerjenosti“, ob predpostavki, da so odhodki pri slednjem enakomerno porazdeljeni med notranjim trgom in trgi tretjih držav. Tudi če je scenarij „izključno za tretje države“ cenejši, je stroškovna učinkovitost obeh scenarijev enaka. Jasno je, da scenarij „izključno za tretje države“ nima primernega odgovora za pričakovanja evropskih potrošnikov, po drugi strani pa bi scenarij „usmerjenosti“ povečal ozaveščenost o kakovosti evropskih kmetijskih proizvodov na notranjem trgu ter tako povečal povpraševanje in spodbudil trajnostno proizvodnjo.

Scenarij „usmerjenosti“ bi čim bolj povečal dodano vrednost EU prek boljše promocije kakovosti evropskih kmetijskih proizvodov, ozaveščanja potrošnikov po celotni EU, reševanja pomembnih čezmejnih vprašanj, povezanih z upravljanjem večdržavnih programov, in okrepitve izmenjave dobrih praks med državami članicami.

V spodnji tabeli je ocenjen potencial vsakega od treh scenarijev za izpolnjevanje posebnih ciljev reforme:

|| Scenarij „okrepljenega nespremenjenega stanja“ || Scenarij „usmerjenosti“ || Scenarij „izključno za tretje države“

Ozaveščenost o kakovosti evropskih kmetijskih proizvodov || ++ || +++ || +

Razvoj in odprtje novih trgov na notranjem trgu in v tretjih državah || + || +++ || ++

Uspešnost in učinkovitost || + || ++ || ++

Dodana vrednost EU || + || +++ || ++

Za scenarij „okrepljenega nespremenjenega stanja“ se zdi, da ni dovolj osredotočen na dejavnosti z visoko dodano vrednostjo za Evropsko unijo, za scenarij „izključno za tretje države“ pa, da je preveč tvegan glede na nizko stopnjo poznavanja kmetijskih proizvodov v Evropi. Scenarij „usmerjenosti“ zagotavlja ravno pravo razmerje za postopno spremembo kmetijske promocijske politike v politiko, ki bo bolj usmerjena v potrebe kmetijskega sektorja in trgov, hkrati pa bo povečala ozaveščenost potrošnikov v zvezi z večjim obsegom kmetijskih proizvodov.

Scenarij „usmerjenosti“ bo kmetijskemu sektorju omogočil, da se bo bolje odzival na pritiske na njegovo konkurenčnost, saj bodo usmerjeni ukrepi v tretjih državah obravnavali ostro konkurenco iz drugih držav. Pomanjkanje ozaveščenosti o kakovosti proizvodov EU bo obravnavala celovita strategija za izboljšanje informacijskih dejavnosti na notranjem trgu, vključno s pozornim spremljanjem trendov na trgu. Poleg tega bo ta scenarij tako na notranjem kot na zunanjih trgih obravnaval povečane cenovne pritiske na kmetijsko gospodarstvo EU, hkrati pa bo pomagal ohraniti raznolikost kmetijske proizvodnje EU, okolja in podeželja.[6]

7.           Spremljanje in ocenjevanje

Danes se ocena učinkov vsakega posameznega informacijskega in promocijskega programa izvede sistematično, z uporabo kazalnikov in ciljev, ki jih določi organizacija, ki program predlaga, ocenijo pa jih službe Komisije ob odobritvi programa. Vendar je ob odsotnosti splošne strategije rezultate teh ocen težko združiti na širši stopnji promocijske politike.

V prihodnosti bo pomembno, da se okrepi spremljanje in ocenjevanje evropske promocijske politike za kmetijske proizvode. Prihodnji sistem spremljanja in ocenjevanja bi moral tudi bolje odražati okrepljeni strateški pristop. Zato bi se za lažjo uporabo ocenjevanja v izbirnem postopku za programe morali uporabljati skupni kazalniki, ki temeljijo na ciljih in prednostnih nalogah.

Sistem spremljanja in ocenjevanja za kmetijsko promocijsko politiko bi moral biti povezan s skupnim okvirom spremljanja in ocenjevanja za SKP, kot je predlagano v predlogu reforme o financiranju, upravljanju in spremljanju SKP[7]. V ta namen se predlaga naslednji sklop kazalnikov:

– kazalniki učinka, povezani s splošnim ciljem:

· kmetijska trgovinska bilanca,

· kmetijski faktorski dohodki;

– kazalniki rezultatov, povezani s posebnimi cilji:

· kmetijski izvoz EU,

· vrednost proizvodnje v okviru shem EU za kakovost,

· stopnja ozaveščenosti o kakovosti evropskih kmetijskih proizvodov;

– kazalniki donosa, povezani z različnimi ukrepi promocijske politike:

· število programov na notranjem trgu in na trgih tretjih držav,

· število novih upravičencev,

· število večdržavnih programov.

[1]               Glej oceno učinka o skupni kmetijski politiki do leta 2020 (SEC(2011) 1154 final/2).

[2]               COM(2011) 436 final.

[3]               Sporočilo o promociji kmetijskih proizvodov in informiranju o njih: strategija z veliko evropsko dodano vrednostjo za promocijo evropskih specialitet (COM(2012) 148).

[4]               Glej na primer mednarodno pobudo za ohranitev pravice do uporabe generičnih imen živil iz aprila 2012 in posledično ustanovitev novega združenja v ZDA: Konzorcij za generična imena živil (CCFN – Consortium for Common Food Names).

[5]               ZOP – zaščitena označba porekla; ZGO – zaščitena geografska označba.

[6]               Glej študijo Scenar 2020, ki kaže negativne učinke scenarija brez SKP, http://ec.europa.eu/agriculture/agrista/2006/scenar2020/final_report/scenar2020final.pdf.

[7]               Glej člen 110 dokumenta COM(2011) 628 final/2.