Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak /* COM/2013/0919 final - 2013/0442 (COD) */

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

Splošno ozadje – razlogi za predlog in njegovi cilji

Sklep Evropskega parlamenta in Sveta o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“[1] je pomembno gonilo v postopku pregleda politike EU za kakovost zraka, zlasti na področjih, kjer je bila ugotovljena potreba po ukrepih za odpravljanje onesnaževanja zraka pri viru.

Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu „Program Čist zrak za Evropo“[2] poziva k ukrepanju za nadzor nad emisijami onesnaževal zraka iz kurilnih naprav z nazivno vhodno toplotno močjo med 1 in 50 MW (v nadaljevanju: srednje velike kurilne naprave), s čimer zaključuje regulativni okvir za kurilni sektor, in sicer tudi z vidika naraščajočih sinergij med politikami v zvezi z onesnaženostjo zraka in podnebnimi spremembami.

Srednje velike kurilne naprave se uporabljajo na številnih področjih (vključno s proizvodnjo električne energije, ogrevanjem in hlajenjem gospodinjstev ter proizvodnjo toplote/pare za industrijske procese itd.) in so pomemben vir emisij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in delcev. V EU je približno 142 986 srednje velikih kurilnih naprav.

Izgorevanje goriva v novih majhnih kurilnih napravah in aparatih se lahko zajame z določbami za izvajanje Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo[3]. Zgorevanje goriv v velikih kurilnih napravah se nadzoruje z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja)[4] od 7. januarja 2013, Direktivo 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav[5], ki do 31. decembra 2015 velja za obstoječe velike kurilne naprave.

Emisije onesnaževal zraka iz srednje velikih kurilnih naprav se na splošno ne urejajo na ravni EU, zato je obstoječo zakonodajo glede kurilnih naprav primerno dopolniti z določbami za to kategorijo.

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Predlog je del novega okvira za ukrepanje na področju kakovosti zraka v EU, kot je določen v Tematski strategiji o onesnaževanju zraka EU, in je skladen s cilji strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki jo tudi krepi[6]. Poskrbljeno je za zaščito interesov MSP po načelu „najprej pomisli na male“.[7]

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Z deležniki in javnostjo so potekala posvetovanja na več uradnih in neuradnih dogodkih, vključno z dvema spletnima anketama, raziskavo Eurobarometer in neprekinjenim dialogom na večstranskih in dvostranskih srečanjih. Potekala so tudi posvetovanja z državami članicami, in sicer na srečanjih strokovne skupine za kakovost zraka. Pomemben obseg deležnikov je izpostavil pomembnost nadzora EU nad viri, da se porazdeli breme zmanjšanja onesnaževanja, in izrazil pozitivno mnenje o nadzoru nad emisijami iz srednje velikih kurilnih naprav, vendar je tudi opozoril na potrebo po omejitvi upravnega bremena, ki bi v primeru „polnega“ režima izdaje dovoljenj lahko postalo nesorazmerno za upravljavce in pristojne organe. Pripombe deležnikov so bile upoštevane pri zasnovi različnih možnosti nadzora nad emisijami iz srednje velikih kurilnih naprav.

Prvo sondažno javno posvetovanje je bilo opravljeno konec leta 2011 zaradi razširitve informacijske baze za začetni razvoj možnosti politik. Posvetovanje na internetu je potekalo 12 tednov, in sicer od 10. decembra 2012 na spletni strani Evropske komisije „Vaš glas v Evropi“. Med posvetovanjem sta bila uporabljena dva vprašalnika, en kratek za splošno javnost ter en dolg in bolj sistematičen za strokovnjake in deležnike, ki je vseboval vprašanja o nadzoru nad viri. Iz splošne javnosti je odgovore poslalo skupno 1 934 posameznikov, medtem ko je bilo od strokovnjakov in deležnikov prejetih 371 odgovorov. Izmed slednjih se jih je približno 40 % strinjalo glede potrebe po reguliranju kurilnih naprav pod pragom 50 MW, določenim v direktivi o industrijskih emisijah, na ravni EU (20 % predstavnikov gospodarstva, 43 % individualnih strokovnjakov, 48 % vladnih predstavnikov in 55 % predstavnikov nevladnih organizacij). Gospodarski in vladni predstavniki so se odločili za lažji režim izdaje dovoljenj ali registracijski režim, medtem ko je približno polovica individualnih strokovnjakov in nevladnih organizacij izbrala „polni“ režim izdaje dovoljenj z mejnimi vrednostmi emisij za celotno EU.

Vse osnovne informacije so na voljo na spletni strani[8], ki je namenjena tej pobudi.

Rezultati ocene učinka

Kot je navedeno v oceni učinka pregleda Tematske strategije o onesnaževanju zraka, je splošna zgradba politike za kakovost zraka logična in skladna, vendar je v praktični izvedbi treba zagotoviti večjo skladnost med nadzorom nad viri, zgornjimi mejami emisij in standardi kakovosti zunanjega zraka, zlasti da se zagotovi, da spoštovanje standardov kakovosti zunanjega zraka na lokalni ravni ni ogroženo zaradi (a) neuspešnega omejevanja onesnaževanja iz pomembnih točkovnih virov ali izdelkov (npr. emisije v realnih okoliščinah) ali (b) visokih koncentracij v okolju, ki izvirajo iz splošne obremenitve z emisijami.

Zaradi napredka pri doseganju dolgoročnih ciljev EU (po letu 2020) v zvezi z nadaljnjim zmanjševanjem učinkov onesnaževanja zraka na zdravje in okolje, so bile ocenjene številne možnosti politike z namenom določitve stroškovno učinkovitega paketa ukrepov. To je vključevalo preučitev izbranih dodatnih ukrepov EU za nadzor nad viri, pri čemer je eden izmed njih obravnaval emisije iz srednje velikih kurilnih naprav. Rezultat ocene kaže, da bi instrument za nadzor nad emisijami iz srednje velikih kurilnih naprav za celotno EU na vse države članice razširil tehnične ukrepe, ki so bili v večsektorski analizi opredeljeni kot stroškovno učinkoviti, na podlagi česar je bilo sklenjeno, da bo predlagan zakonodajni instrument za nadzor nad emisijami iz takšnih naprav na ravni EU.

Izmed petih preučenih in podrobno analiziranih možnosti politike za nadzor nad emisijami iz srednje velikih kurilnih naprav bi bile glede na najprimernejšo možnost mejne vrednosti emisij določene v skladu s tistimi, ki so določene v Direktivi 2010/75/EU za naprave moči od 50 do 100 MW in v številnih državah članicah, dopolnjene pa bi bile s številnimi mejnimi vrednostmi emisij za nove naprave v spremenjenem Göteborškem protokolu[9]. Za omejitev stroškov, povezanih z zmanjšanjem emisij dušikovih oksidov, bi mejne vrednosti emisij morale temeljiti na uporabi primarnih ukrepov za zmanjšanje emisij. Toda kjer kakovost zraka ne ustreza standardom EU, bi morale države članice uveljaviti strožje omejitve.

Da se preprečijo znatni učinki na MSP, kjer obratuje večina srednje velikih kurilnih naprav, so bili sprejeti številni blažilni ukrepi: upravljavci ne bodo potrebovali dovoljenja, vendar bodo morali pristojne organe obvestiti o obratovanju naprave, kar bo zagotovilo registracijo; priporočeno je bilo tudi postopno izvajanje, kar bi obstoječim napravam omogočilo daljše prehodno obdobje za doseganje skladnosti z omejitvami, pri čemer bi za najmanjšo kategorijo naprav veljala daljša obdobja; predvidene so tudi omejene ali poenostavljene obveznosti spremljanja in poročanja.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Povzetek predlaganih ukrepov

Cilj predloga je zapolnitev obstoječe zakonodajne vrzeli z oblikovanjem določb za srednje velike kurilne naprave. Uvaja minimalne zahteve, s čimer se upravno breme zadrži na najnižji možni ravni, in posebej upošteva položaj MSP.

Specifične informacije v zvezi s členi in prilogami predloga so navedene v nadaljevanju.

Člen 1 jasno navaja, da je cilj direktive zmanjšanje emisij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in delcev iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak, s čimer se zmanjšajo morebitna tveganja takšnih emisij za zdravje ljudi in okolje.

Člen 2 opredeljuje področje uporabe direktive na način, da se prepreči prekrivanje z Direktivo 2009/125/ES ali poglavjem III ali IV Direktive 2010/75/EU, izvzema pa tudi določene kurilne naprave na podlagi njihovih tehničnih lastnosti ali njihove uporabe v določenih dejavnostih.

Člen 3 vsebuje opredelitve pojmov, ki se uporabljajo za namen te direktive.

Člen 4 določa obveznosti pristojnih organov glede registracije srednje velikih kurilnih naprav na podlagi obvestila upravljavca. Elementi takšnega obvestila so v Prilogi I.

Določbe o mejnih vrednostih emisij so v členu 5, pripadajoče vrednosti, ki se uporabijo za obstoječe in nove naprave, pa v Prilogi II. Predlaga se, da se mejne vrednosti emisij za obstoječe kurilne naprave začnejo uporabljati po določenem obdobju po začetku uporabe te direktive, da se jim zagotovi dovolj časa za tehnično prilagoditev zahtevam iz te direktive. Člen 5(4) zahteva od držav članic, da za posamezne naprave na območjih, kjer mejne vrednosti kakovosti zraka niso dosežene, uporabijo strožje mejne vrednosti emisij. Za ta namen Priloga III določa ciljne vrednosti, ki odražajo učinkovitost najsodobnejših razpoložljivih tehnologij.

Zahteve za spremljanje se določene v členu 6 in Prilogi IV. Predlaga se, da se ta priloga z delegiranimi akti prilagodi tehničnemu in znanstvenemu napredku (člena 14 in 15).

Člena 7 in 8 predloga vsebujeta določbe za zagotovitev uspešnega izvajanja in izvrševanja te direktive. Vstavljena je določba, da morajo upravljavci neskladnost takoj sporočiti pristojnemu organu. Države članice morajo zagotoviti tudi, da v primeru neskladnosti s to direktivo upravljavec in pristojni organ sprejmeta potrebne ukrepe. Predlog uvaja še zahteve za države članice, da zagotovijo sistem okoljskih inšpekcijskih pregledov srednje velikih kurilnih naprav, zajetih v to direktivo, ali izvajajo druge ukrepe za preverjanje skladnosti z njo.

Člen 9 predpisuje obveznosti upravljavca in pristojnega organa v primeru sprememb, opravljenih na srednje veliki kurilni napravi.

Člen 10 obravnava pravico do dostopa do informacij in se v ta namen sklicuje na Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS [10].

Člen 11 zahteva od držav članic, da določijo pristojne organe, odgovorne za izpolnjevanje obveznosti iz te direktive.

Člen 12 vzpostavlja mehanizem poročanja. Medtem ko prvo poročilo držav članic Komisiji, ki mora biti pripravljeno do 30. junija 2019, vsebuje povzetek podatkov, ključnih za izvajanje te direktive, nadaljnja poročila vsebujejo kvalitativne in kvantitativne informacije o izvajanju te direktive, ukrepe, sprejete za preverjanje skladnosti obratovanja srednje velikih kurilnih naprav s to direktivo, in ukrepe, sprejete za njeno izvrševanje. Člen 13 tudi določa obveznosti Komisije glede poročanja.

Člen 14 določa postopek prenosa z vidika prilagajanja Priloge IV znanstvenemu in tehničnemu napredku z delegiranimi akti v skladu s členom 13.

Členi 15, 16 in 17 navajajo določbe o kaznih za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s predlogom, o prenosu predloga v zakonodajo držav članic najpozneje do xx/xx/xx in njegovem začetku veljavnosti.

Priloga I vsebuje seznam informacij, ki jih mora upravljavec sporočiti pristojnemu organu.

Priloga II določa mejne vrednosti emisij, ki se uporabljajo za obstoječe in nove kurilne naprave v skladu s členom 5(2) oziroma 5(3).

Priloga III vsebuje ciljne vrednosti za uporabo strožjih mejnih vrednosti emisij v skladu s členom 5(4).

Priloga IV podrobno predstavlja zahteve za spremljanje emisij.

Obrazložitveni dokumenti

Komisija meni, da so obrazložitveni dokumenti potrebni za izboljšanje kakovosti informacij v zvezi s prenosom direktive v nacionalno zakonodajo iz naslednjih razlogov.

Popoln in pravilen prenos direktive je bistven za dosego ciljev (tj. varovanje človeškega zdravja in okolja). Glede na to, da nekatere države članice že urejajo emisije onesnaževal zraka iz srednje velikih kurilnih naprav, prenos te direktive verjetno ne bo opravljen z enim zakonodajnim aktom, temveč bo sestavljen iz različnih sprememb ali novih predlogov na ustreznih področjih. Poleg tega je izvajanje direktive pogosto zelo decentralizirano, saj so za njeno izvajanje odgovorni regionalni in lokalni organi, ki so v nekaterih državah članicah celo odgovorni za njen prenos v zakonodajo.

Zgoraj navedeni dejavniki bodo verjetno povečali tveganja za nepravilen prenos in nepravilno izvajanje direktive ter Komisiji otežili nalogo pri spremljanju uporabe prava EU. Jasne informacije v zvezi s prenosom direktive so bistvenega pomena za zagotavljanje skladnosti nacionalne zakonodaje z njenimi določbami.

Zahteva po predložitvi obrazložitvenih dokumentov bi lahko ustvarila dodatno upravno breme za tiste države članice, ki take podlage nikdar ne uporabljajo. Vendar so obrazložitveni dokumenti potrebni, da se omogoči učinkovito preverjanje popolnega in pravilnega prenosa, ki je iz zgoraj navedenih razlogov ključnega pomena, poleg tega pa ne obstaja nikakršen manj obremenilen ukrep za učinkovito preverjanje. Obrazložitveni dokumenti lahko tudi znatno prispevajo k zmanjšanju upravnega bremena Komisije pri spremljanju skladnosti; brez njih bi bili za spremljanje metod prenosa v vseh državah članicah potrebni znatni viri in številni stiki z nacionalnimi organi. Zato je breme, ki ga bo morda prinesla predložitev obrazložitvenih dokumentov, sorazmerno z zadanim ciljem, namreč zagotoviti učinkovit prenos in v celoti izpolniti cilje direktive.

V luči zgoraj navedenih dejstev je ustrezno od držav članic zahtevati, naj k svojim uradnim obvestilom o ukrepih za prenos priložijo še enega ali več dokumentov, v katerem bodo razloženi odnosi med določbami direktive in ustreznim delom nacionalnih instrumentov za prenos.

Pravna podlaga

Glede na to, da je najpomembnejši cilj Direktive varovanje okolja, kot je skladno s členom 191 PDEU, predlog temelji na členu 192(1) PDEU.320

Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti ter izbira instrumenta

Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ne spada v izključno pristojnost Evropske unije.

Države članice ciljev predloga ne morejo zadovoljivo izpolniti in z ukrepanjem na ravni Unije bosta cilja bolje dosežena iz naslednjih razlogov.3

Medtem ko emisije v zrak pogosto povzročajo čezmejno onesnaževanje, emisije onesnaževal zraka iz srednje velikih kurilnih naprav trenutno na splošno niso regulirane na ravni EU. Srž tega predloga je v določitvi mejnih vrednosti emisij zaradi nadzora nad emisijami žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in delcev iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak, ki bodo veljale kot minimalni standardi varstva okolja in vseh državljanov EU.

Zato morajo vse države članice sprejeti ukrepe za doseganje skladnosti z minimalnimi zahtevami; raznolike nacionalne ureditve lahko ovirajo čezmejne gospodarske dejavnosti. Ukrepanje na ravni EU je potrebno in v primerjavi s posameznimi nacionalnimi ukrepi ustvarja dodano vrednost.

Predlog je zato skladen z načelom subsidiarnosti.

Izbrani pravni instrument je direktiva, saj predlog določa cilje in obveznosti, pri čemer pa državam članicam dovoljuje dovolj prožnosti glede izbire ukrepov za zagotavljanje skladnosti in podrobno izvajanje teh ukrepov. Predlog je zato v skladu z načelom sorazmernosti.

4. PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun EU.

5. NEOBVEZNI ELEMENTI

Predlog zadeva vprašanje, ki je relevantno za Evropski gospodarski prostor, in se zato v njem uporablja.

2013/0442 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[11],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[12],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom[13],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Sklep XXX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta[14] (akcijski program) priznava, da so bile emisije onesnaževal v zrak v preteklih desetletjih občutno zmanjšane, toda hkrati so v številnih delih Evrope ravni onesnaženosti zraka še vedno problematične in so državljani Unije še naprej izpostavljeni snovem, ki onesnažujejo zrak, kar lahko škodljivo vpliva na njihovo zdravje in počutje. Glede na akcijski program so ekosistemi še vedno ogroženi zaradi prekomernega usedanja dušika in žvepla, kar je povezano z emisijami iz prometa, netrajnostno kmetijsko prakso in proizvodnjo električne energije.

(2) Da se zagotovi zdravo okolje za vse, akcijski program poziva k lokalnemu ukrepanju, dopolnjenemu s primerno politiko na nacionalni ravni in na ravni Unije. Zlasti zahteva okrepitev naporov za dosego popolne skladnosti z zakonodajo Unije glede kakovosti zraka in opredelitev strateških ciljev ter ukrepov za obdobje po letu 2020.

(3) Znanstvene ocene kažejo, da povprečna izguba življenjske dobe državljanov Unije zaradi onesnaženosti zraka znaša osem mesecev.

(4) Emisije onesnaževal zaradi zgorevanja goriv v srednje velikih kurilnih napravah na splošno niso regulirane na ravni Unije, čeprav vedno bolj prispevajo k onesnaženosti zraka, zlasti zaradi povečane uporabe biomase kot goriva, kar je posledica podnebne in energetske politike.

(5) Zgorevanje goriva v majhnih kurilnih napravah in aparatih se lahko zajame z akti za izvajanje Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo[15]. Zgorevanje goriva v velikih kurilnih napravah je zajeto v Direktivi 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. januarja 2013[16], medtem ko se Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta[17] še naprej uporablja za velike kurilne naprave, zajete v členu 30(2) Direktive 2010/75/EU, in sicer do 31. decembra 2015.

(6) Iz poročila Komisije z dne 17. maja 2013[18] o preučitvah na podlagi člena 30(9) in člena 73 Direktive 2010/75/EU izhaja, da so se pri zgorevanju goriv v srednje velikih kurilnih napravah pokazale jasne možnosti za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij v zrak.

(7) Mednarodne obveznosti Unije na področju onesnaževanja zraka za zmanjšanje zakisljevanja, evtrofikacije, prizemnega ozona in emisij delcev so bile sprejete na podlagi Göteborškega protokola Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, ki je bil spremenjen leta 2012, da bi se okrepile obstoječe zaveze za zmanjšanje emisij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, amonijaka in hlapnih organskih spojin ter uvedla nova zaveza za delce (PM 2,5), ki mora biti izpolnjena od leta 2020 naprej.

(8) Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu „Program Čist zrak za Evropo“[19] poziva k ukrepanju za nadzor nad emisijami onesnaževal zraka iz srednje velikih kurilnih naprav, s čimer zaključuje regulativni okvir za kurilni sektor. Strategija zaključuje agendo do leta 2020 za zmanjšanje onesnaževanja iz sporočila Komisije z dne 21. septembra 2005 o tematski strategiji o onesnaževanju zraka[20] in vzpostavlja cilje za zmanjšanje vpliva za obdobje do leta 2030. Za dosego strateških ciljev bi bilo treba oblikovati regulativno agendo, vključno z ukrepi za nadzor nad emisijami iz srednje velikih kurilnih naprav.

(9) Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za izdelke, povezane z energijo, ki so zajeti v izvedbene ukrepe, sprejete v skladu z Direktivo 2009/125/ES, ali poglavje III ali IV Direktive 2010/75/EU. Iz področja uporabe te direktive bi bilo treba izvzeti tudi nekatere druge kurilne naprave, in sicer na podlagi njihovih tehničnih lastnosti ali njihove uporabe v določenih dejavnostih.

(10) Da se zagotovi nadzor nad emisijami žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in delcev v zrak, bi morala vsaka srednje velika kurilna naprava obratovati samo pod pogojem, da je vsaj registrirana pri pristojnem organu na podlagi obvestila upravljavca.

(11) Za namene nadzora nad emisijami v zrak iz srednje velikih kurilnih naprav bi bilo treba v tej direktivi določiti mejne vrednosti emisij in zahteve za spremljanje.

(12) Da se obstoječim srednje velikim kurilnim napravam zagotovi dovolj časa za tehnično prilagoditev zahtevam iz te direktive, bi se morale mejne vrednosti emisij za navedene kurilne naprave uporabljati po določenem obdobju od datuma začetka uporabe te direktive.

(13) V skladu s členom 193 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ta direktiva državam članicam ne preprečuje ohranitve ali uvedbe strožjih varstvenih ukrepov, na primer za namene doseganja skladnosti s standardi kakovosti okolja. Zlasti na območjih, kjer mejne vrednosti kakovosti zraka niso dosežene, bi bilo treba uporabiti strožje mejne vrednosti emisij, kot so ciljne vrednosti v Prilogi III te direktive, ki bi tudi spodbujale ekološke inovacije v Uniji ter zlasti olajšale dostop do trga malim in srednje velikim podjetjem.

(14) Države članice bi morale tudi zagotoviti, da v primeru neskladnosti s to direktivo upravljavec srednje velike kurilne naprave in pristojni organ sprejmeta potrebne ukrepe.

(15) Da bi se omejilo breme za mala in srednje velika podjetja, ki upravljajo srednje velike kurilne naprave, bi morale biti upravne obveznosti v zvezi z obveščanjem in spremljanjem sorazmerne, hkrati pa bi pristojnim organom morale dopuščati učinkovito preverjanje skladnosti.

(16) Da se zagotovi doslednost in skladnost informacij držav članic o izvajanju te direktive ter spodbudi izmenjava informacij med državami članicami in Komisijo, bi morala Komisija ob pomoči Evropske agencije za okolje razviti elektronsko orodje za poročanje, ki bi bilo državam članicam na voljo tudi za notranjo uporabo za nacionalno poročanje in upravljanje s podatki.

(17) Zaradi prilagajanja znanstvenemu in tehničnemu napredku bi bilo treba pooblastilo za sprejemanje aktov, s katerimi se prilagodijo določbe o spremljanju emisij iz Priloge IV, v skladu s členom 290 PDEU prenesti na Komisijo. Zlasti je pomembno, da Komisija med svojim pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(18) Ker ciljev te direktive, to je izboljšanje kakovosti okolja in zdravja ljudi, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči in ju je torej lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(19) Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Ta direktiva si zlasti prizadeva zagotoviti uporabo člena 37 navedene listine o varstvu okolja.

(20) Države članice so se v skladu s skupnimi političnimi izjavami z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih[21] zavezale, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov o prenosu. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičeno –

SPPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1 Vsebina

Ta direktiva določa pravila za nadzor nad emisijami žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in delcev v zrak iz srednje velikih kurilnih naprav ter na ta način za zmanjšanje emisij v zrak in morebitnih tveganj takšnih emisij za zdravje ljudi in okolje.

Člen 2 Področje uporabe

1. Ta direktiva se uporablja za kurilne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo enako ali večjo od 1 MW in manjšo od 50 MW (v nadaljevanju: srednje velike kurilne naprave), ne glede na vrsto uporabljenega goriva.

2. Ta direktiva se ne uporablja za:

(a) kurilne naprave, zajete v poglavju III ali IV Direktive 2010/75/EU;

(b) izdelke, povezane z energijo, ki so zajeti v izvedbenih ukrepih, sprejetih v skladu z Direktivo 2009/125/ES, kjer navedeni izvedbeni akti določajo mejne vrednosti emisij za onesnaževala, navedena v Prilogi II te direktive;

(c) naprave, v katerih se plinasti produkti zgorevanja uporabljajo za neposredno segrevanje, sušenje ali katero koli drugo obdelavo predmetov ali materialov;

(d) naprave za naknadno zgorevanje, namenjene čiščenju odpadnih plinov iz industrijskih procesov s sežigom in ki ne obratujejo kot samostojne kurilne naprave;

(e) katere koli tehnične naprave, ki se uporabljajo za pogon vozil, ladij ali zrakoplovov;

(f) kurilne naprave, ki so zajete v izvedbene ukrepe, sprejete v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta[22], če navedeni izvedbeni ukrepi določajo mejne vrednosti emisij za onesnaževala iz Priloge II te direktive.

Člen 3 Opredelitev pojmov

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „emisija“ pomeni izpust snovi iz kurilne naprave v zrak;

(2) „mejna vrednost emisij“ pomeni dovoljeno količino snovi v odpadnih plinih iz kurilne naprave, ki se lahko izpušča v zrak v danem časovnem obdobju;

(3) „dušikovi oksidi“ (NOx) pomeni dušikov oksid in dušikov dioksid, izražena kot dušikov dioksid (NO2);

(4) „delci“ pomeni delce, kakršne koli oblike, zgradbe ali gostote, razpršene v plinasti fazi pri pogojih na točki vzorčenja, ki se lahko po reprezentativnem odvzemu vzorca plina za analizo zberejo s filtriranjem pri določenih pogojih in ki po sušenju pri določenih pogojih ostanejo pred filtrom ali na filtru;

(5) „kurilna naprava“ pomeni kakršno koli tehnično napravo, v kateri goriva oksidirajo, da se uporabi tako nastala toplota;

(6) „obstoječa kurilna naprava“ pomeni kurilno napravo, ki je začela obratovati pred [1 leto po datumu prenosa];

(7) „nova kurilna naprava“ pomeni kurilno napravo, ki ni obstoječa kurilna naprava;

(8) „motor“ pomeni plinski motor, dizelski motor ali motor na dve gorivi;

(9) „plinski motor“ pomeni motor z notranjim zgorevanjem, ki deluje na osnovi Ottovega cikla in za izgorevanje goriva uporablja prisilni vžig;

(10) „dizelski motor“ pomeni motor z notranjim zgorevanjem, ki deluje na osnovi Dieslovega cikla in za izgorevanje goriva uporablja kompresijski vžig;

(11) „motor na dve gorivi“ pomeni motor z notranjim zgorevanjem, ki uporablja kompresijski vžig in deluje na osnovi Dieslovega cikla pri zgorevanju tekočih goriv ter na osnovi Ottovega cikla pri zgorevanju plinastih goriv;

(12) „plinska turbina“ pomeni kateri koli rotacijski stroj, ki pretvarja toplotno energijo v mehansko delo, sestavljen pa je predvsem iz kompresorja, toplotne naprave, v kateri gorivo oksidira, da segreje delovno tekočino, in turbine; to vključuje plinske turbine z odprtim ciklom in plinske turbine s kombiniranim ciklom ter plinske turbine v soproizvodnji, vse z ali brez dodatnega kurjenja;

(13) „gorivo“ pomeni katero koli trdno, tekoče ali plinasto gorljivo snov;

(14) „odpadek“ pomeni vsako snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže ali namerava ali mora zavreči;

(15) „biomasa“ pomeni kar koli od naslednjega:

(a) proizvode iz rastlin iz kmetijstva ali gozdarstva, ki se lahko z namenom uporabe vsebovane energije uporabljajo kot gorivo;

(b) naslednje odpadke:

(a) rastlinske odpadke iz kmetijstva in gozdarstva;

(b) rastlinske odpadke iz živilskopredelovalne industrije, če se pridobljena toplota izkoristi;

(c) odpadna rastlinska vlakna iz proizvodnje celuloze in iz proizvodnje papirja iz celuloze, če se sosežigajo na kraju proizvodnje in se pridobljena toplota izkoristi;

(d) odpadno pluto;

(e) lesne odpadke, razen lesnih odpadkov, ki lahko vsebujejo halogenirane organske spojine ali težke kovine zaradi obdelave s sredstvi za zaščito lesa ali premazi, zlasti lesnih odpadkov iz gradnje in rušenja;

(16) „obratovalne ure“ pomeni čas, izražen v urah, med katerim kurilna naprava izpušča emisije v zrak;

(17) „upravljavec“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ki upravlja ali nadzoruje kurilno napravo ali na katero je bilo preneseno pooblastilo za odločanje o tehničnem delovanju naprave, če to določa nacionalna zakonodaja;

(18) „mejna vrednost“ pomeni raven, določeno na podlagi znanstvenih spoznanj, katere cilj je izogniti se škodljivim učinkom na zdravje ljudi in/ali okolje kot celoto, jih preprečiti ali zmanjšati, in ki jo je v določenem roku treba doseči, ko pa se ta doseže, se ne sme preseči (kot je določena v Direktivi 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta)[23];

(19) „območje“ pomeni del ozemlja države članice, ki ga razmeji sama zaradi ocenjevanja in upravljanja kakovosti zraka (kot je določeno v Direktivi 2008/50/ES).

Člen 4 Registracija

1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da srednje velike kurilne naprave obratujejo le, če so registrirane pri pristojnem organu.

2. Postopek registracije vključuje vsaj uradno obvestilo upravljavca za pristojni organ o obratovanju ali nameravanem obratovanju srednje velike kurilne naprave.

3. Uradno obvestilo upravljavca za vsako srednje veliko kurilno napravo vsebuje vsaj informacije iz Priloge I.

4. Pristojni organ registrira srednje veliko kurilno napravo v roku enega meseca po uradnem obvestilu upravljavca in o tem obvesti upravljavca.

5. Obstoječe srednje velike kurilne naprave so lahko izvzete iz obveznosti uradnega obveščanja iz odstavka 2 pod pogojem, da so vse informacije iz odstavka 3 bile dane na voljo pristojnim organom.

Navedene kurilne naprave se registrirajo do [trinajst mesecev po datumu prenosa].

6. Za vsako srednje veliko kurilno napravo register, ki ga vodijo pristojni organi, vsebuje vsaj informacije iz Priloge I in katere koli informacije, pridobljene s preverjanjem rezultatov spremljanja ali drugimi preverjanji skladnosti iz členov 7 in 8.

Člen 5 Mejne vrednosti emisij

1. Brez poseganja v določbe Poglavja II Direktive 2010/75/EU se mejne vrednosti emisij iz Priloge II uporabljajo za posamezne srednje velike kurilne naprave, kjer je to ustrezno.

2. Od 1. januarja 2025 emisije žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in delcev v zrak iz obstoječe srednje velike kurilne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo nad 5 MW ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz dela 1 Priloge II.

Od 1. januarja 2030 emisije žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in delcev v zrak iz obstoječe srednje velike kurilne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo 5 MW ali manj ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz dela 1 Priloge II.

Države članice lahko iz doseganja skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij iz dela 1 Priloge II izvzamejo obstoječe srednje velike kurilne naprave, ki ne obratujejo več kot 500 obratovalnih ur na leto. V tem primeru se za naprave na trdna goriva uporablja mejna vrednost emisij delcev v višini 200 mg/Nm³.

3. Od [1 leto po datumu prenosa] emisije žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in delcev iz nove srednje velike kurilne naprave v zrak ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz dela 2 Priloge II.

Države članice lahko iz doseganja skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij iz dela 2 Priloge II izvzamejo nove srednje velike kurilne naprave, ki ne obratujejo več kot 500 obratovalnih ur na leto. V tem primeru se za naprave na trdna goriva uporablja mejna vrednost emisij delcev v višini 100 mg/Nm³.

4. Na območjih, ki ne dosegajo skladnosti z mejnimi vrednostmi kakovosti zraka iz Direktive 2008/50/ES, države članice za posamezne srednje velike kurilne naprave na navedenih območjih uporabijo mejne vrednosti emisij, ki temeljijo na ciljnih vrednostih v Prilogi III, ali strožje vrednosti, ki jih določijo države članice, razen če se Komisiji predloži dokaz, da bi uporaba takšnih mejnih vrednosti emisij povzročila nesorazmerne stroške in da so bili v načrte za kakovost zraka, zahtevanimi v členu 23 Direktive 2008/50/ES, vključeni drugi ukrepi, ki zagotavljajo skladnost z mejnimi vrednostmi kakovosti zraka.

5. Komisija organizira izmenjavo informacij z državami članicami in deležniki o ciljnih vrednostih za strožje mejne vrednosti emisij iz odstavka 4.

6. Pristojni organ lahko za največ šest mesecev odobri odstopanje od obveznosti izpolnjevanja zahtev glede doseganja mejnih vrednosti emisij iz odstavkov 2 in 3 za žveplov dioksid za srednje veliko kurilno napravo, ki navadno uporablja gorivo z nizko vsebnostjo žvepla, kadar upravljavec ne more dosegati teh mejnih vrednosti zaradi motenj v dobavi goriva z nizko vsebnostjo žvepla, ki so posledica resnega pomanjkanja.

Države članice Komisijo nemudoma obvestijo o vsakem odstopanju, odobrenem v skladu s prvim pododstavkom.

7. Pristojni organ lahko odobri odstopanje od obveznosti izpolnjevanja zahtev glede doseganja mejnih vrednosti emisij iz odstavkov 2 in 3, kadar mora srednje velika kurilna naprava, ki uporablja samo plinasto gorivo, zaradi nenadne prekinitve v dobavi plina izjemoma uporabiti druge vrste goriva in bi zato morala biti opremljena s sekundarno opremo za zmanjševanje emisij. Obdobje, za katerega se takšno odstopanje odobri, ni daljše od 10 dni, razen če upravljavec pristojnemu organu dokaže, da je daljše obdobje upravičeno.

Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o vsakem odstopanju, odobrenem v skladu s prvim pododstavkom.

8. Če srednje velika kurilna naprava hkrati uporablja dve ali več goriv, se mejne vrednosti emisij za vsako onesnaževalo izračuna v skladu z naslednjimi koraki:

(a) uporabi se mejna vrednost emisij, ki velja za posamezno vrsto goriva, kot je določena v Prilogi II;

(b) določi se tehtana mejna vrednost emisij glede na posamezno gorivo, in sicer tako, da se pomnoži posamezna mejna vrednost emisij iz točke (a) z vhodno toploto, ki jo prispeva posamezno gorivo, zmnožek pa se deli z vsoto vhodnih toplot, ki jih prispevajo vsa goriva;

Člen 6 Spremljanje emisij in obratovanje opreme za zmanjšanje emisij

1. Države članice zagotovijo, da upravljavci izvajajo spremljanje emisij vsaj v skladu s Prilogo IV.

2. Za srednje velike kurilne naprave, ki uporabljajo več goriv, se spremljanje emisij izvede med kurjenjem goriva ali mešanice goriv v obdobju, ko bo zelo verjetno dosežena najvišja raven emisij in v obdobju, ki predstavlja običajne obratovalne pogoje.

3. Vsi rezultati spremljanja se zapišejo, obdelajo in predstavijo na način, ki pristojnemu organu omogoči preverjanje skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij.

4. Za srednje velike kurilne naprave, ki uporabljajo sekundarno opremo za zmanjšanje emisij, da dosežejo mejne vrednosti emisij, se obratovanje navedene opreme spremlja neprekinjeno, rezultati pa se evidentirajo.

Člen 7 Preverjanje skladnosti

1. Države članice vzpostavijo sistem okoljskih inšpekcijskih pregledov srednje velikih kurilnih naprav ali izvajajo druge ukrepe za preverjanje skladnosti z zahtevami iz te direktive.

2. Upravljavci srednje velikih kurilnih naprav predstavnikom pristojnega organa zagotovijo vso potrebno pomoč, da jim omogočijo izvajanje kakršnih koli pregledov in obiskov na kraju samem ter vzorčenje in zbiranje informacij, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog za namene te direktive.

3. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da so obdobja zagona in zaustavitve srednje velikih kurilnih naprav ter kakršnih koli okvar čim krajša. V primeru okvare ali izpada sekundarne opreme za zmanjšanje emisij upravljavec o tem nemudoma obvesti pristojni organ.

4. V primeru neskladnosti države članice zagotovijo, da:

(a) upravljavec takoj obvesti pristojni organ;

(b) upravljavec takoj sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se skladnost v najkrajšem možnem času ponovno vzpostavi;

(c) pristojni organ od upravljavca zahteva, da sprejme kakršne koli ustrezne dopolnilne ukrepe, ki so po mnenju pristojnega organa potrebni za ponovno vzpostavitev skladnosti.

Če skladnosti ni možno ponovno vzpostaviti, pristojni organ prekine obratovanje naprave in razveljavi registracijo.

Člen 8 Preverjanje rezultatov spremljanja

1. Države članice zagotovijo, da nobena veljavna vrednost emisij, spremljanih v skladu s Prilogo IV, ne preseže mejnih vrednosti emisij iz Priloge II.

2. Upravljavec srednje velike kurilne naprave hrani naslednje:

(a) brez poseganja v člen 4(5) dokazilo o uradni obvestitvi pristojnega organa;

(b) dokazilo pristojnega organa o registraciji;

(d) kjer je ustrezno, evidenco obratovalnih ur iz drugega pododstavka člena 5(2);

(e) evidenco goriv, uporabljenih v napravi, in kakršnih koli okvar ali izpadov sekundarne opreme za zmanjšanje emisij.

3. Podatki iz odstavka 2 se hranijo vsaj za obdobje desetih let.

4. Podatki iz odstavka 2 se na zahtevo dajo na voljo pristojnemu organu, da se preveri skladnost z zahtevami iz te direktive.

Člen 9 Spremembe na srednje velikih kurilnih napravah

1. Upravljavec obvesti pristojni organ o kakršnih koli načrtovanih spremembah na srednje veliki kurilni napravi, ki bi vplivale na uporabljene mejne vrednosti emisij. Takšno obvestilo se posreduje vsaj en mesec pred spremembo.

2. Po prejemu obvestila upravljavca v skladu z odstavkom 1 pristojni organ vsako takšno spremembo registrira v roku enega meseca.

Člen 10 Dostop do informacij

Brez poseganja v Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta[24] pristojni organ da javnosti, tudi preko interneta, na voljo register srednje velikih kurilnih naprav.

Člen 11 Pristojni organi

Države članice določijo pristojne organe, odgovorne za izpolnjevanje obveznosti iz te direktive.

Člen 12 Poročanje

1. Države članice do [2 leti po datumu prenosa] Komisiji predložijo povzetek podatkov iz Priloge I z oceno skupnih letnih emisij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in delcev iz teh naprav, razvrščenih v skupine glede na vrsto goriva in zmogljivostni razred.

2. Države članice Komisiji pošljejo drugo in tretje poročilo s posodobljenimi podatki iz odstavka 1 do 1. oktobra 2026 oziroma 1. oktobra 2031.

Poročili iz prvega pododstavka vsebujeta kvalitativne in kvantitativne informacije o izvajanju te direktive, ukrepe, sprejete za preverjanje skladnosti obratovanja srednje velikih kurilnih naprav s to direktivo, in ukrepe, sprejete za njeno izvrševanje.

3. Za namene poročanja iz odstavkov 1 in 2 Komisija državam članicam da na voljo elektronsko orodje za poročanje.

4. Komisija v roku dvanajstih mesecev po prejemu poročil držav članic v skladu z odstavkoma 1 in 2 ter ob upoštevanju informacij, ki so dane na voljo v skladu s členom 5(6) in 5(7) ter členom 10, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zbirno poročilo.

5. Drugo zbirno poročilo Komisije vsebuje pregled izvajanja te direktive s posebnim poudarkom na potrebi po vzpostavitvi ciljnih vrednosti iz Priloge III v obliki mejnih vrednosti emisij za celotno Unijo, ki mu je, kjer je ustrezno, priložen zakonodajni predlog.

6. Pri izvajanju nalog iz odstavkov 3 do 5 Komisiji pomaga Evropska agencija za okolje.

Člen 13 Spremembe prilog

Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14 zaradi prilagoditve Priloge IV tehničnemu in znanstvenemu napredku.

Člen 14 Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13 se na Komisijo prenese za obdobje petih let od [datum začetka veljavnosti]. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje štiri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Pooblastilo iz člena 13 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastilo, na katerega se sklep nanaša, preneha veljati. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 13, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet Komisijo obvestila, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 15 Kazni

Države članice določijo pravila glede kazni, ki se uporabljajo v primeru kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvrševanje teh kazni. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo o navedenih določbah uradno obvestijo najpozneje do [datum prenosa] in jo nemudoma uradno obvestijo o kakršnih koli naknadnih spremembah.

Člen 16 Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [datum: 1,5 leta po začetku veljavnosti]. Besedila navedenih predpisov takoj sporočijo Komisiji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo glavnih določb nacionalne zakonodaje, ki jo sprejmejo na področju, zajetem s to direktivo.

Člen 17 Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 18 Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[1] COM(2012) 710 final [po sprejetju: UL L , , str. .].

[2] COM(2013) xxx final.

[3] UL L 285, 31.10.2009, str. 10.

[4] UL L 334, 17.12.2010, str. 17.

[5] UL L 309, 27.11.2001, str. 1.

[6] Sporočilo Komisije „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“, COM(2010) 2020 final, 3.3.2010.

[7] Sporočilo Komisije „Najprej pomisli na male“ – „Akt za mala podjetja“ za Evropo, COM(2008) 394 final, 25.6.2008.

[8] http://ec.europa.eu/environment/air/review_air_policy.htm.

[9] Protokol o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (1999) h Konvenciji Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE) o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja.

[10] UL L 41, 14.2.2003, str. 26.

[11] UL C , , str. .

[12] UL C , , str. .

[13] Stališče Evropskega parlamenta z dne xx/xx/xxxx (UL C …, str. …) in stališče Sveta na prvi obravnavi z dne xx/xx/xxxx (UL C …, str. …). Stališče Evropskega parlamenta z dne xx/xx/xxxx (UL C …, str. …) in sklep Sveta z dne xx/xx/xxxx.

[14] Sklep XXX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta z dne … … … o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ (UL L… ,… … … , str…).

[15] Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (UL L 285, 31.10.2009, str. 10).

[16] Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).

[17] Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (UL L 309, 27.11.2001, str. 1).

[18] COM(2013) 286 final.

[19] COM(2013) xxx final.

[20] COM(2005) 446 final.

[21] UL C 369, 17.12.2011, str. 14.

[22] Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).

[23] Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (UL L 152, 11.6.2008, str. 1)

[24] Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).

PRILOGE

k predlogu

DIREKTIVO EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak

PRILOGA I

Informacije, ki jih upravljavec sporoči pristojnemu organu

1. Nazivna vhodna toplotna moč (v MW) srednje velike kurilne naprave;

2. vrsta srednje velike kurilne naprave;

3. vrsta in delež uporabljenih goriv glede na kategorije iz Priloge II;

4. datum začetka obratovanja srednje velike kurilne naprave;

5. sektor dejavnosti srednje velike kurilne naprave ali obrata, kjer se uporablja (šifra NACE);

6. pričakovano število obratovalnih ur srednje velike kurilne naprave in povprečno uporabljeno breme;

7. mejne vrednosti emisij, ki se uporabljajo, skupaj s podpisano izjavo upravljavca, da bo napravo upravljal v skladu z navedenimi vrednostmi od ustreznega datuma iz člena 5;

8. v primeru uporabe drugega pododstavka člena 5(2) podpisano izjavo upravljavca, da naprava ne bo obratovala več kot 300 ur na leto;

9. naziv in registriran sedež upravljavca ter v primeru stacionarnih srednje velikih kurilnih naprav naslov, kjer se nahaja.

PRILOGA II

Mejne vrednosti emisij iz člena 5(1)

Vse mejne vrednosti emisij iz te priloge so določene pri temperaturi 273,15 K, tlaku 101,3 kPa in po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v odpadnih plinih ter pri standardizirani vsebnosti O2 v višini 6 % za kurilne naprave na trdna goriva, 3 % za kurilne naprave na tekoča in plinasta goriva, ki niso motorji in plinske turbine, ter 15 % za motorje in plinske turbine.

Del 1

Mejne vrednosti emisij za obstoječe srednje velike kurilne naprave

1. Mejne vrednosti emisij (mg/Nm³) za srednje velike kurilne naprave, ki niso motorji in plinske turbine

Onesnaževalo || Trdna biomasa || Druga trdna goriva || Tekoča goriva (razen težkega kurilnega olja) || Težko kurilno olje || Zemeljski plin || Plinasta goriva (razen zemeljskega plina)

SO2 || 200 || 400 || 170 || 350 || - || 35

NOX || 650 || 650 || 200 || 650 || 200 || 250

Delci || 30(1) || 30 || 30 || 30 || - || -

(1) 45 mg/Nm3 za naprave z vhodno toplotno močjo manj kot ali enako 5 MW

2. Mejne vrednosti emisij (mg/Nm³) za motorje in plinske turbine

Onesnaževalo || Vrsta naprave || Tekoča goriva || Zemeljski plin || Plinasta goriva (razen zemeljskega plina)

SO2 || motorji in plinske turbine || 60 || - || 15

NOX || motorji || 190 (1) || 190 (2) || 190 (2)

plinske turbine (3) || 200 || 150 || 200

Delci || motorji in plinske turbine || 10 || - || -

(1) 1 850 mg/Nm³ v naslednjih primerih:

(i) za dizelske motorje, ki so se pričeli izdelovati pred 18. majem 2006;

(ii) za motorje na dve gorivi v tekočem načinu.

(2) 380 mg/Nm³ za motorje na dve gorivi v plinastem načinu.

(3) Mejne vrednosti emisij se uporabijo samo nad 70-odstotno obremenitvijo.

Del 2

Mejne vrednosti emisij za nove srednje velike kurilne naprave

1. Mejne vrednosti emisij (mg/Nm³) za srednje velike kurilne naprave, ki niso motorji in plinske turbine

Onesnaževalo || Trdna biomasa || Druga trdna goriva || Tekoča goriva (razen težkega kurilnega olja) || Težko kurilno olje || Zemeljski plin || Plinasta goriva (razen zemeljskega plina)

SO2 || 200 || 400 || 170 || 350 || - || 35

NOX || 300 || 300 || 200 || 300 || 100 || 200

Delci || 1.1. 20(1) || 20 || 20 || 20 || - || -

(1) 25 mg/Nm3 za naprave z vhodno toplotno močjo manj kot ali enako 5 MW

2. Mejne vrednosti emisij (mg/Nm³) za motorje in plinske turbine

Onesnaževalo || Vrsta naprave || Tekoča goriva || Zemeljski plin || Plinasta goriva (razen zemeljskega plina)

SO2 || motorji in plinske turbine || 60 || - || 15

NOX || motorji || 190 (1) || 95 (2) || 190

plinske turbine (3) || 75 || 50 || 75

Delci || motorji in plinske turbine || 10 || - || -

(1) 225 mg/Nm³ za motorje na dve gorivi v plinastem načinu.

(2) 190 mg/Nm³ za motorje na dve gorivi v tekočem načinu.

(3) Mejne vrednosti emisij se uporabijo samo nad 70-odstotno obremenitvijo.

PRILOGA III

Ciljne vrednosti za strožje mejne vrednosti emisij iz člena 5(4)

Ciljne mejne vrednosti emisij (mg/Nm³) za srednje velike kurilne naprave, ki niso motorji in plinske turbine

Onesnaževalo || Nazivna vhodna toplotna moč (MW) || Trdna biomasa || Druga trdna goriva || Tekoča goriva || Zemeljski plin || Plinasta goriva (razen zemeljskega plina)

NOX || 1–5 || 200 || 100 || 120 || 70 || 120

> 5–50 || 145 || 100 || 120 || 70 || 120

Delci || 1–5 || 10 || 10 || 10 || - || -

> 5–50 || 5 || 5 || 5 || - || -

Ciljne mejne vrednosti emisij (mg/Nm³) za motorje in plinske turbine

Onesnaževalo || Vrsta naprave || Tekoča goriva || Zemeljski plin || Plinasta goriva (razen zemeljskega plina)

NOX || motorji || 150 || 35 || 35

plinske turbine (1) || 50 || 20 || 50

(1) Ciljne vrednosti se uporabijo samo nad 70-odstotno obremenitvijo.

PRILOGA IV

Spremljanje emisij

1. Periodične meritve SO2, NOx in delcev se zahtevajo vsaj vsaka tri leta za srednje velike kurilne naprave, katerih nazivna vhodna toplotna moč je večja od 1 MW in manjša od 20 MW, ter vsaj vsako leto za srednje velike kurilne naprave, katerih nazivna vhodna toplotna moč je enaka ali večja od 20 MW in manjša od 50 MW.

2. Meritve so potrebne samo za onesnaževala, za katera je mejna vrednost emisij določena v Prilogi II za zadevno napravo.

3. Prva meritev se opravi v roku treh mesecev po registraciji naprave.

4. Kot nadomestna možnost meritvam SO2 iz točke 1 se lahko za določanje emisij SO2 uporabijo drugi postopki, ki jih preveri in odobri pristojni organ.

5. Vzorčenje in analiziranje onesnaževal ter meritve procesnih parametrov in katere koli uporabljene nadomestne možnosti iz točke 4 se opravijo v skladu s standardi CEN. Če standardi CEN niso na voljo, se uporabijo standardi ISO, nacionalni ali drugi mednarodni standardi, ki zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostne podatke.

52013PC0919