Predlog MNENJE SVETA o programu ekonomskega partnerstva Malte /* COM/2013/0909 final - 2013/0399 (NLE) */
2013/0399 (NLE) Predlog MNENJE SVETA o programu ekonomskega partnerstva Malte
SVET EVROPSKE UNIJE JE – ob upoštevanju Pogodbe o
delovanju Evropske unije, ob upoštevanju Uredbe
(EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013[1] o skupnih določbah za spremljanje in
ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje
zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju,
zlasti člena 9(4) Uredbe, ob upoštevanju predloga
Evropske komisije, ob upoštevanju
naslednjega: (1) Namen pakta za stabilnost in
rast je zagotoviti proračunsko disciplino v celotni Uniji in določiti
okvir za preprečevanje in odpravljanje čezmernih javnofinančnih
primanjkljajev. Cilj pakta so zdrave javne finance kot sredstvo za izboljšanje
pogojev za stabilnost cen in močno trajnostno rast, podprto s
finančno stabilnostjo, s čimer podpira uresničevanje ciljev
Unije za trajnostno rast in delovna mesta. (2) Uredba (EU) št. 473/2013
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih
določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih
načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav
članic v euroobmočju vsebuje določbe o okrepljenem spremljanju
proračunskih politik v euroobmočju in o zagotavljanju skladnosti
nacionalnih proračunov s smernicami o ekonomskih politikah, ki so sprejete
v okviru pakta za stabilnost in rast ter evropskega semestra. Ker bi bili zgolj
proračunski ukrepi lahko nezadostni za trajno odpravo čezmernega
primanjkljaja, so lahko potrebni dodatni ukrepi politike in strukturne reforme.
(3) V členu 9 Uredbe
(EU) št. 473/2013 so določene podrobnosti o programih ekonomskega
partnerstva, ki jih morajo države članice euroobmočja predložiti v
okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Načrt ukrepov iz
programa ekonomskega partnerstva, ki bodo prispevali k učinkoviti in
trajni odpravi čezmernega primanjkljaja, bi moral zlasti vsebovati
podrobnosti o glavnih fiskalno-strukturnih reformah, predvsem tistih, ki
zadevajo davčni in pokojninski sistem, sistem zdravstvenega varstva in
proračunske okvire ter bodo ključne za trajno odpravo čezmernega
primanjkljaja. (4) Svet je
21. junija 2013 sprejel sklep v skladu s členom 126(6)
Pogodbe, s katerim je začel postopek v zvezi s čezmernim
primanjkljajem za Malto. Malta je bila v okviru tega pozvana, da do
1. oktobra 2013 predloži program ekonomskega partnerstva. (5) Malta je 1. oktobra 2013,
t.j. v roku iz člena 9(3) Uredbe (EU) št. 473/2013, Komisiji in Svetu
predložila program ekonomskega partnerstva, v katerem je navedla strukturne
reforme, katerih namen je okrepitev javnih financ, širše pa skladnost s
priporočili iz leta 2013. Politike je mogoče združiti pod naslednje
cilje: (i) zagotovitev vzdržnosti javnih financ (priporočila št. 1, 2 in
4), (ii) spodbujanje učinkovitosti javne uprave (priporočili št. 2 in
5), (iii) povečanje potencialne proizvodnje ob hkratnem spodbujanju
konkurenčnosti ter raznolikega in uravnoteženega gospodarstva
(priporočila št. 2, 3 in 4) ter (iv) zagotovitev finančne stabilnosti
(priporočilo št. 5). (6) Fiskalni strukturni ukrepi,
ki jih namerava izvesti Malta, so naslednji: (i) reforma fiskalnega okvira,
(ii) pregled porabe na ravni ministrstev, (iii) nadaljevanje pokojninske
reforme z uvedbo tretjega pokojninskega stebra, (iv) ukrepi za izboljšanje
storitev v zdravstvu, (v) prestrukturiranje podjetij v državni lasti, (vi)
povečanje učinkovitosti javne uprave ter (vii) postopen prenos
bremena obdavčitve z neposrednih davkov na posredne. Nabor ukrepov je
večinoma ustrezen in lahko po pričakovanjih prispeva k okrepitvi
javnih financ. Kljub temu se zdijo potrebna nadaljnja prizadevanja na nekaterih
področjih, na primer zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ. (7) Reforma fiskalnega okvira je
ustrezna ter bo po pričakovanjih okrepila fiskalno upravljanje in
pripomogla k obvladovanju fiskalnih odstopanj. Imenovanje neodvisnega fiskalnega
sveta po pričakovanjih lahko prispeva k okrepljenemu spremljanju in
načrtovanju javnih financ Malte. Vendar pa parlament še ni sprejel
reforme. (8) Tekoči pregled porabe,
katerega namen je opredelitev prihrankov pri odhodkih in izboljšanje
učinkovitosti javne porabe, ima lahko za posledico na eni strani nižjo
rast odhodkov in na drugi strani bolj rasti prijazno javno porabo. (9) Uvedba tretjega pokojninskega
stebra bi lahko izboljšala ustreznost pokojninskega sistema, ne bi pa
prispevala k povečanju vzdržnosti. Ni videti, da bi bili obravnavani tudi
drugi ukrepi, ki so bili Malti priporočeni v okviru priporočila št.
2, t.j. pospešitev uvajanja višje zakonsko določene upokojitvene starosti
in povišanje dejanske upokojitvene starosti. (10) Načrtovani ukrepi za
izboljšanje storitev v zdravstvu lahko po pričakovanjih izboljšajo
učinkovitost in ustreznost sistema. Hkrati pa lahko prispevajo k
večjemu povpraševanju in uporabi zdravstvenih storitev, ki jih financira
država. V odsotnosti podrobnejših informacij o ukrepih ni mogoče oceniti,
v kakšnem obsegu lahko reforma dolgoročno zmanjša pritisk na
javnofinančne odhodke. (11) Prestrukturiranje podjetij v
državni lasti, kot sta nacionalni letalski prevoznik Air Malta in energetska
družba Enemalta, bi lahko izboljšalo njihovo finančno uspešnost in tako
zmanjšalo pogojne obveznosti za javne finance. Posebej opazna so strateška
prizadevanja v energetskem sektorju, kjer ima glavni dobavitelj energije
Enemalta dolg v višini približno 10 % BDP, za katerega jamči država.
Poleg tega bi to lahko v prihodnje po pričakovanjih zmanjšalo potrebo po
vladnih subvencijah. (12) Malteški organi predstavljajo
mešanico tekočih in novih ukrepov, za katere ni mogoče
pričakovati, da bodo povečali zmožnost javne uprave za uveljavljanje
davčnih obveznosti in zmanjšanje davčnih utaj. Poleg tega program
vsebuje ukrepe, ki bi skrajšali postopke javnih naročil in povečali
njihovo učinkovitost. (13) Napovedani postopni premik od
neposredne k posredni obdavčitvi bi lahko spodbujal ustvarjanje novih
delovnih mest in pripomogel k temu, da bo davčni sistem bolj prijazen
rasti. Vendar pa je premik opisan zelo na splošno, brez podrobnosti. Poleg tega
še vedno ni ukrepov za zmanjšanje ugodne obravnave dolga pri obdavčitvi
pravnih oseb. (14) Program ekonomskega
partnerstva vsebuje tudi različne nefiskalne strukturne ukrepe, katerih
cilj je na splošno izpolnjevati priporočila iz leta 2013. Načrtovane
politike vključujejo obsežne reforme sodnega sistema in diverzifikacijo
energetskih virov. Zdi se, da so ukrepi zastavljeni v pravo smer in lahko po
pričakovanjih prispevajo k rasti in ustvarjanju novih delovnih mest na
Malti, hkrati pa zagotovijo finančno stabilnost. Kljub temu na splošno še
vedno niso dokončani, predložene informacije pa so pogosto omejene. Zato
bo potrebna nadaljnja analiza učinka načrtovanih politik in njihovega
prispevka k spopadanju z izzivi, opredeljenimi v priporočilih iz leta
2013, ko bodo načrtovane politike bolj konkretne in bo njihovo izvajanje
napredovalo – SPREJEL NASLEDNJE MNENJE: Program ekonomskega
partnerstva Malte, ki je bil 1. oktobra 2013 predložen Komisiji in Svetu,
vsebuje sveženj fiskalno-strukturnih reform, ki je delno ustrezen za podporo
doseganju trdnega fiskalnega položaja. Program ekonomskega partnerstva
nadaljuje fiskalne in nefiskalne reforme iz nacionalnega reformnega programa in
programa stabilnosti iz leta 2013 ter dodaja načrtovane politike, katerih
namen so izboljšanje učinkovitosti javnofinančnih odhodkov, okrepitev
javne uprave in prestrukturiranje podjetij v državni lasti. Na splošno pa so
vse reforme še nedokončane, njihovo sprejetje in izvajanje pa sta
negotova. Poleg tega je nekatera priporočila še treba obravnavati v polni
meri, in sicer ugodno obravnavo dolga pri obdavčitvi pravnih oseb iz
priporočila št. 1 in dolgoročno vzdržnost javnih financ iz
priporočila št. 2. Malta se zato poziva, da v prihodnjem nacionalnem
reformnem programu in programu stabilnosti zagotovi dodatne informacije o
izvajanju načrtovanih reform, pri tem pa razmisli o dodatnih ukrepih, ki
bi bili ključnega pomena za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih
financ. Komisija in Svet bosta spremljala izvajanje reform v okviru evropskega
semestra. V Bruslju, Za
Svet Predsednik [1] UL L 140, 27.5.2013, str. 11.