2013/0393 (NLE)

Predlog

MNENJE SVETA

o programu ekonomskega partnerstva Španije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013[1] o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju, zlasti člena 9(4) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Namen pakta za stabilnost in rast je zagotoviti proračunsko disciplino v celotni Uniji in določiti okvir za preprečevanje in odpravljanje čezmernih javnofinančnih primanjkljajev. Cilj pakta so zdrave javne finance kot sredstvo za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in močno trajnostno rast, ki temelji na finančni stabilnosti, s čimer podpira uresničevanje ciljev Unije za trajnostno rast in delovna mesta.

(2)       Uredba (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju vsebuje določbe o okrepljenem spremljanju proračunskih politik v euroobmočju in o zagotavljanju skladnosti nacionalnih proračunov s smernicami o ekonomskih politikah, ki so sprejete v okviru pakta za stabilnost in rast ter evropskega semestra. Ker bi bili zgolj proračunski ukrepi lahko nezadostni za trajno odpravo čezmernega primanjkljaja, so lahko potrebni dodatni ukrepi politike in strukturne reforme. 

(3)       V členu 9 Uredbe (EU) št. 473/2013 so določene podrobnosti o programih ekonomskega partnerstva, ki jih morajo države članice euroobmočja predložiti v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Načrt ukrepov iz programa ekonomskega partnerstva, ki bodo prispevali k učinkoviti in trajni odpravi čezmernega primanjkljaja, bi moral zlasti vsebovati podrobnosti o glavnih fiskalno-strukturnih reformah, predvsem tistih, ki zadevajo davčni in pokojninski sistem, sistem zdravstvenega varstva in proračunske okvire ter bodo ključne za trajno odpravo čezmernega primanjkljaja.

(4)       Svet je 27. aprila 2009 sprejel sklep v skladu s členom 104(6) Pogodbe, s katerim je začel postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Španijo. Svet je 21. junija 2013 sprejel revidirano priporočilo v skladu s členom 126(7) v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je bil uveden pred začetkom veljavnosti Uredbe (EU) št. 473/2013.

(5)       Španija je 1. oktobra 2013 in s tem v roku, določenem v členu 9(3) in členu 17(2) Uredbe (EU) št. 473/2013, Komisiji in Svetu predložila program ekonomskega partnerstva, v katerem so zlasti opisane fiskalno-strukturne reforme, katerih cilj je zagotovitev učinkovite in trajne odprave čezmernega primanjkljaja. Program ekonomskega partnerstva vključuje ukrepe, namenjene izvajanju priporočil za posamezno državo, ki jih je Svet naslovil na Španijo 9. julija. Ukrepi so razvrščeni v skupine po naslednjih ciljih: i) diferencirana, rasti prijazna konsolidacija javnih financ (priporočilo št. 1 in 2); ii) ponovna vzpostavitev zagotavljanja posojil gospodarstvu (priporočilo št. 3); iii) boj proti brezposelnosti in socialnim posledicam krize (priporočilo št. 4, 5, in 6); iv) spodbujanje konkurenčnosti in rasti (priporočilo št. 7 in 8) ter v) modernizacija javne uprave (priporočilo št. 9).

(6)       Strukturni ukrepi z vplivom na javne finance, ki jih namerava izvesti Španija, so: i) natančno spremljanje proračunskih gibanj na regionalni in lokalni ravni; ii) vzpostavitev neodvisnega fiskalnega organa; iii) zmanjšanje porabe za zdravstvo in javno upravo; iv) odprava zapadlih komercialnih plačil v javnem sektorju; v) zmanjšanje togosti cen pri javnih odhodkih in odhodkih; vi) vzdržnost pokojninskega sistema; vii) poenostavitev in okrepitev učinkovitosti španskega davčnega sistema; viii) boj proti sivi ekonomiji ter ix) povečanje učinkovitosti javne uprave. Če bodo ukrepi učinkovito izvedeni, lahko pričakujemo, da bodo prispevali k trajni odpravi stanja čezmernega primanjkljaja v Španiji.

(7)       V programu ekonomskega partnerstva Španije je ocenjen tudi napredek, dosežen pri krepitvi spremljanja regionalnih financ v skladu s sistemskim zakonom o stabilnosti proračuna, regionalnim likvidnostnim skladom in plačilno shemo za dobavitelje. Niso pa predvideni dodatni koraki za okrepitev doslednega in preglednega izvajanja preventivnih in popravljalnih ukrepov, določenih v sistemskem zakonu o stabilnosti proračuna, med drugim npr. pravočasna objava četrtletnih ocenjevalnih poročil o ekonomskih in finančnih načrtih regij ter razlogov za (ne)uporabo sankcij za subjekte, ki kršijo pravila.

(8)       Ustanovitev neodvisnega fiskalnega organa v skladu z Uredbo (EU) št. 473/2013 naj bi pripomogla k okrepljenemu spremljanju španskih javnih financ in k zgodnjemu odkrivanju odstopanj od proračunskih ciljev. Neodvisen fiskalni organ bo poleg tega svetoval o uporabi preventivnih, popravljalnih in izvršilnih ukrepov, določenih v sistemskem zakonu o stabilnosti proračuna, ter pri določanju javnofinančnih ciljev regij. Vendar bi bilo v obstoječem predlogu treba okrepiti nekatere institucionalne določbe za zagotovitev funkcionalne in operativne neodvisnosti tega organa, zlasti kar zadeva razmeroma kratek mandat predsednika.

(9)       Čeprav v programu ekonomskega partnerstva niso predstavljeni načrti za celovit in sistematičen pregled glavnih postavk porabe, kot je bilo priporočeno marca 2014, so pri ukrepih v zvezi z racionalizacijo izdatkov za zdravstvo, politiko zaposlovanja (glej tudi uvodno izjavo 14 o boju proti davčnim goljufijam) in javno upravo navedene informacije o nekaterih ključnih odhodkovnih postavkah. Kar zadeva izdatke za zdravstvo, bi lahko revizija košarice ugodnosti in referenčnih cen farmacevtskih proizvodov ter uvedba centralizirane platforme za nabavo zdravstvenih izdelkov omogočila učinkovitejšo porabo javnih sredstev. Reforma javne uprave naj bi v triletnem obdobju ustvarila prihranke na podlagi povečane splošne učinkovitosti, ki naj bi bila dosežena zlasti z odpravo podvojenih upravnih struktur, racionalizacijo režijskih stroškov in t.i. „institucionalne“ uprave ter prenovo subjektov lokalne ravni uprave. Da bi bili pričakovani prihranki doseženi, bo potrebno natančno spremljanje in izvrševanje vse naštetih ukrepov. Za zagotovitev večje učinkovitosti v srednjeročnem obdobju je nujno tudi, da regionalna raven prevzame odgovornost za reformo javne uprave.

(10)     Revizija sistemskega zakona o stabilnosti proračuna, ki trenutno poteka, je namenjena okrepitvi nadzornih pooblastil ministrstva za finance v zvezi z stanjem na področju denarnih sredstev in zamud pri plačilih na različnih ravneh države. Cilj je odpraviti zamude javnega sektorja pri odplačilu komercialnega dolga ter preprečiti, da bi  kopičenje komercialnega dolga ustvarjalo tveganja za finančno vzdržnost katere koli javne uprave. Predlog zakona kot tak krepi javnofinančno disciplino vseh podsektorjev sektorja država.  

(11)     Predlog zakona o odpravi indeksacije je namenjen odpravi indeksacijskih shem za regulirane cene in pristojbine. Obstoječi mehanizmi za kolektivna pogajanja, instrumenti finančnega sektorja in pokojninske sheme so izvzeti iz področja uporabe tega zakona; pokojninske sheme so predmet ločene reforme (glej pojasnila v nadaljevanju). Ko bo zakon začel veljati, bo verjetno ustvaril nekaj javnofinančnih prihrankov ter hkrati prispeval k zmanjšanju sekundarnih učinkov na cene in pri tem spodbujal kupno moč in konkurenčnost. 

(12)     Nedavno sprejete in načrtovane spremembe pokojninskega sistema so znatne. Predlagana regulacija dejavnika vzdržnosti in nove formule za indeksacijo pokojnin – skupaj z marca sprejeto reformo predčasnega upokojevanja – je pomemben ukrep za izboljšanje vzdržnosti javnih financ in omejitev hitro rastočih izdatkov za pokojnine.

(13)     V zvezi s sistematičnim pregledom davčnega sistema (priporočilo št. 2) se program ekonomskega partnerstva sklicuje na ugotovitve skupine strokovnjakov, ki bodo predstavljene februarja 2014 in jih bo vlada ocenila v poznejši fazi. V dokumentu so predstavljeni tudi ukrepi (npr. novi davek na fluorov plin) za izpolnitev priporočila, da je treba sprejeti dodatne ukrepe na področju okoljske zakonodaje. 

(14)     Program ekonomskega partnerstva navaja tudi ukrepe za boj proti davčnim goljufijam in delu na črno, med katerimi je tudi letni načrt davčnih in carinskih kontrol, ki naj bi bil sprejet v začetku leta 2014, ter nadaljnje izvajanje načrta za boj proti goljufijam na področju zaposlovanja in socialne varnosti). Ti ukrepi naj bi prinesli dodatne prihodke in tako prispevali h konsolidaciji javnih financ.  

(15)     V programu ekonomskega partnerstva je precejšnja pozornost namenjena vprašanjem trga dela, vključno z oceno reforme trga dela, sprejete leta 2012, reformo aktivnih politik zaposlovanja, ki pravkar poteka, izvajanjem strategije za zaposlovanje in podjetništvo mladih ter uvajanjem javno-zasebnih partnerstev v storitve posredovanja dela. V programu pa razen sodelovanja z zasebnimi agencijami za posredovanje dela ni nobenih konkretnih načrtov za nadaljnjo modernizacijo javnih zavodov za zaposlovanje. Poleg tega v skladu z oceno reforme trga dela iz leta 2012 program ekonomskega partnerstva ne predvideva ukrepov za dodatno okrepitev te reforme. Videti je, da je reforma povečala notranjo prožnost podjetij in omejevanje plač ter s tem (ob sicer nespremenjenih pogojih) omejila izgube delovnih mest.

(16)     Tudi reforme trgov proizvodov in storitev gredo v pravo smer. V programu ekonomskega partnerstva so navedene informacije o ukrepih, kot so predlog zakona o zajamčenju enotnega trga, predlog zakona o poklicnih storitvah ter zakon o podjetništvu.  Program ekonomskega partnerstva poudarja tudi ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja v tarifnih prihodkih od električne energije. Reforma, ki še ni zaključena, bi lahko prispevala k omejitvi kopičenja tarifnega dolga in s tem povezanih pogojnih obveznosti za javne finance –

SPREJEL NASLEDNJE MNENJE:

Program ekonomskega partnerstva Španije, ki je bil Komisiji in Svetu predložen 1. oktobra 2013, vsebuje večinoma ustrezen sveženj fiskalno-strukturnih reform za podporo učinkoviti in trajni odpravi čezmernega primanjkljaja. Program ekonomskega partnerstva potrjuje načrtovane reforme in časovni načrt za izvedbo strukturnih reform z vplivom na javne finance in drugih strukturnih reform, vključenih v nacionalni reformni program in program stabilnosti za leto 2013, ter v nekaterih primerih vsebuje dodatne podrobnosti o vsebini ukrepov in pričakovani časovnici za njihovo izvedbo. Kljub temu so nekatera priporočila Sveta zaenkrat le delno podprta s konkretnimi ukrepi. Tak primer je npr. sistematičen pregled glavnih postavk porabe z namenom izboljšanja učinkovitosti javne porabe (v okviru priporočila št. 1). Podobno se program ekonomskega partnerstva v zvezi s pregledom davčnega sistema (priporočilo št. 2) sklicuje zlasti na ugotovitve skupine strokovnjakov, ki naj bi bile na voljo februarja 2014. V večini primerov reforme še niso sprejete in/ali do konca izvedene, pri čemer je njihova hitra in popolna izvedba ključna za uspeh programa ekonomskega partnerstva. Komisija in Svet bosta v okviru evropskega semestra spremljala izvajanje reform.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]       UL L 140, 27.5.2013, str. 11.