Predlog DIREKTIVA SVETA o dajanju hrane iz živalskih klonov na trg /* COM/2013/0893 final - 2013/0434 (APP) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. OZADJE PREDLOGA 1.1. Ozadje predloga Kloniranje je relativno nova tehnika nespolne
reprodukcije živali, pri kateri se pridobivajo skoraj natančno enake
genske kopije kloniranih živali, tj. brez spremembe genov. Pri proizvodnji hrane je kloniranje nova tehnika.
Zato se v okviru obstoječega zakonodajnega okvira hrana iz klonov
uvršča na področje uporabe Uredbe o novih živilih[1] in je zato predmet
odobritve pred dajanjem na trg na podlagi ocene tveganja v zvezi z varnostjo. Komisija je leta 2008 predstavila predlog[2] za racionalizacijo
postopka odobritve iz Uredbe o novih živilih. V zakonodajnem postopku so
zakonodajalci nameravali spremeniti predlog z uvedbo posebnih pravil za
kloniranje[3].
Vendar ni bil dosežen dogovor o področju uporabe in značilnostih
uvedbe teh pravil, tako da sozakonodajalci po neuspelem spravnem postopku marca
2011 predloga niso sprejeli. Zato je bila Komisija pozvana, naj pripravi
zakonodajni predlog o kloniranju v proizvodnji hrane na podlagi ocene učinka
zunaj področja uporabe Uredbe o novih živilih[4]. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je
ugotovila, da nič ne kaže na kakršno koli razliko med varnostjo mesa in
mleka klonov in njihovih potomcev ter mesom in mlekom tradicionalno vzrejenih
živali. Vendar je EFSA ugotovila nevarnost za dobrobit živali, povezano z nizko
učinkovitostjo te tehnike. Svoje mnenje o kloniranju živali je nazadnje
posodobila leta 2012[5],
pri čemer je ugotovila, da so se znanstvena spoznanja o kloniranju
izboljšala, ampak da njegova učinkovitost kljub temu ostaja nizka v
primerjavi z drugimi reprodukcijskimi tehnikami. 1.2. Cilji predloga Cilj tega predloga je obravnavati predstave
potrošnikov o uporabi hrane iz živalskih klonov. 1.3. Regulativni okvir Kloniranje živali je nova tehnika v proizvodnji
hrane. Zato se hrana, pridobljena iz živalskih klonov, trenutno uvršča v
področje uporabe Uredbe o novih živilih. V skladu s to uredbo se hrana,
proizvedena z novimi tehnikami, lahko trži samo po posebni odobritvi. Taka
odobritev pred dajanjem na trg mora temeljiti na ugodni oceni tveganja v zvezi
z varnostjo živil, ki jo izvede EFSA. Nikoli ni bil predložen noben zahtevek za
odobritev dajanja na trg hrane, proizvedene z uporabo tehnike kloniranja. 1.4. Usklajenost z drugimi
politikami in cilji Unije Ta pobuda je odziv na zgoraj navedene pomisleke,
hkrati pa preprečuje nepotrebno obremenitev kmetov, rejcev ali nosilcev
živilske dejavnosti, ki imajo sedež v Uniji in tretjih državah. V predlogu je
predvidena opustitev trženja hrane iz klonov na ozemlju Unije. Začasne prepovedi trženja hrane iz klonov
dopolnjujejo opustitve uporabe te tehnike za kmetijske namene in trženje živih
klonov, ki so predlagane v vzporednem ukrepu. Začasna prepoved trženja
hrane iz klonov se prav tako nenehno pregleduje, da se upoštevajo morebitne
spremembe predstave potrošnikov o kloniranju, povezane s pomisleki glede
dobrobiti živali in razvoja dogodkov na mednarodni ravni. 2. REZULTATI POSVETOVANJ Z
ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENE UČINKA 2.1. Postopek posvetovanja 2.1.1. Posvetovalne metode in glavni
ciljni sektorji Posvetovanja so potekala z državami
članicami, deležniki in trgovskimi partnerji iz tretjih držav. Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje
živali je bil glavni forum za razprave z državami članicami. Poleg tega so
vse države članice izpolnile posebni vprašalnik o kloniranju na njihovem
ozemlju. Posvetovanja z deležniki so potekala v okviru
Svetovalne skupine za prehranjevalno verigo. Sodelovalo je 22 organizacij, ki
zastopajo vse zadevne sektorje (kmete, rejce, živilsko industrijo, trgovce na
drobno, potrošnike in aktiviste za pravice živali). Poleg tega je potekalo 5
tehničnih sestankov z organizacijami, ki zastopajo kmete, rejce in
živilsko industrijo. Poseben vprašalnik je bil poslan 15 glavnim
trgovskim partnerjem iz tretjih držav, od katerih ga je
13 izpolnilo. Posvetovanje s splošno javnostjo je potekalo marca
2012 prek pobude za interaktivno oblikovanje politik. To orodje doseže
približno 6 000 naročnikov, od katerih se je odzvalo 360[6]. Dve raziskavi Eurobarometer sta obravnavali
kloniranje, in sicer posebna raziskava o kloniranju leta 2008[7], izvedena v 27 državah
članicah, in raziskava o biotehnologiji leta 2010[8] s posebnimi vprašanji o
kloniranju, izvedena v 27 državah članicah in 5 evropskih državah, ki niso
bile članice Unije. Evropska skupina za etiko v znanosti in novih
tehnologijah (EGE) je v posebnem poročilu o kloniranju iz leta 2008[9] izrazila dvome o
upravičenosti kloniranja živali za kmetijske namene „glede na trenutno
stopnjo trpljenja in zdravstvenih težav nadomestnih mater in živalskih klonov“.
Skupina EGE je ugotovila tudi, da „ni prepričljivih dokazov, ki bi
upravičili proizvodnjo hrane iz klonov in njihovih potomcev“. 2.1.2. Povzetek in upoštevanje
odgovorov Države članice so potrdile, da se živali
trenutno ne klonirajo za proizvodnjo hrane v Uniji. Zadevni gospodarski
sektorji (kmetijstvo, vzreja, živilska industrija) so navedli, da trenutno
nimajo interesa za proizvodnjo hrane iz živalskih klonov. Argentina, Avstralija, Brazilija, Kanada in
Združene države Amerike so potrdile, da se živali na njihovih ozemljih
klonirajo, vendar niso mogle navesti, v kakšnem obsegu. V Braziliji, Kanadi in
Združenih državah Amerike klone registrirajo zasebne družbe. V Kanadi je pravni
položaj glede kloniranja podoben tistemu v Uniji, tj. živila, proizvedena iz
živalskih klonov, se štejejo za nova živila in zanje se zahteva odobritev pred
dajanjem na trg. Argentina, Avstralija, Brazilija, Kanada, Nova Zelandija,
Paragvaj in Združene države Amerike so poudarili, da bi ukrepi morali temeljiti
na znanstvenih spoznanjih. Poleg tega so poudarili, da ukrepi ne bi smeli
omejevati trgovine bolj, kot je potrebno za dosego legitimnih ciljev. Državljani Unije pa po drugi strani na splošno
negativno dojemajo uporabo tehnik kloniranja za pridobivanje živali za
kmetijske namene. Posledično potrošniki ne želijo uživati hrane,
pridobljene iz klona. Ta pobuda upošteva rezultate posvetovanj.
Sorazmerno obravnava upravičene pomisleke in preučuje omejitve
pooblastil Unije v skladu s Pogodbami. 2.1.3. Zunanje strokovno mnenje Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je leta
2008 izdala mnenje o kloniranju. Osredotočila se je na živalske klone,
njihove potomce in proizvode, pridobljene iz navedenih živali. To mnenje je
posodobila s tremi izjavami v letih 2009, 2010 in 2012[10]. Na podlagi
razpoložljivih podatkov je EFSA ugotovila, da so težave glede dobrobiti živali
povezane z zdravjem nadomestnih mater (ki nosijo klone) in klonov samih.
Nadomestne matere trpijo zlasti zaradi disfunkcij placente, kar povzroča
pogostejše splave. To med drugim pomeni tudi, da je učinkovitost te
tehnike nizka (6–15 % pri govedu in 6 % pri prašičih) in da je
treba zarodkovne klone vsaditi v več mater za pridobitev enega klona.
Poleg tega anomalije klonov in neobičajno veliki potomci povzročijo
težka rojstva in smrt novorojencev. Visoka stopnja smrtnosti je značilna
za tehniko kloniranja. Po drugi strani je EFSA večkrat navedla, da
kloniranje ne vpliva na varnost mesa in mleka, pridobljenega iz klonov. 2.2. Ocena
učinka[11] Na podlagi izkušenj z neuspelim zakonodajnim postopkom iz marca 2011 in
stališč, ki so jih izrazili deležniki, so bile ocenjene štiri možnosti.
Možnost 4 med drugim vključuje začasno opustitev dajanja hrane iz
klonov na trg. Kot rezultat analize teh štirih možnosti in ob upoštevanju njihovih
učinkov in ciljev je bil za osnovo tega predloga ohranjen ta element
možnosti 4. Njen učinek na nosilce živilske dejavnosti in trgovino v Uniji
je omejen, ker bo trgovina, če sploh, verjetno zanemarljiva, saj nosilci
živilske dejavnosti nimajo interesa za trženje hrane iz klonov. Ta možnost ima pozitiven učinek na
državljane, saj bo obravnavala njihove pomisleke glede dobrobiti živali, ker
hrana iz klonov ne bo dana na trg Unije. 3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA 3.1. Pravna podlaga Pogodba za sprejem te direktive ne določa
drugih pooblastil kot tistih iz člena 352. Ta direktiva obravnava
pomisleke potrošnikov glede dobrobiti živali, povezanih z uporabo
reprodukcijske tehnike, ki ne vpliva na varnost ali kakovost proizvedene hrane,
vendar pomeni trpljenje živali. Člen 169 PDEU Unijo poziva, naj promovira
interese potrošnikov pri sprejemanju ukrepov v skladu s členom 114 v
okviru uresničevanja notranjega trga. V skladu s členom 13 PDEU
morajo Unija in države članice pri oblikovanju in izvajanju, med drugim,
politike na področju notranjega trga Unije v celoti upoštevati zahteve
glede dobrobiti živali, saj so živali čuteča bitja. V skladu z
ustaljeno sodno prakso[12]
je izbira člena 114 PDEU kot pravne podlage upravičena, kadar
obstajajo razlike med nacionalnimi pravili, ki ovirajo delovanje notranjega
trga. Uporaba navedenega člena je prav tako možna, če je cilj
preprečitev nastanka takih ovir pri trgovanju, ki nastanejo zaradi različnega
razvoja nacionalnih zakonodaj. Toda nastanek takih ovir mora biti verjeten,
namen zadevnih ukrepov pa mora biti njihova preprečitev. V sedanjem
primeru ni bila odkrita nobena obstoječa ali verjetna razlika med
nacionalnimi zakonodajami. Poleg tega so države članice med spravnim
postopkom iz odstavka 1.1. izrazile pripravljenost, da sprejmejo ukrepe v zvezi
s kloniranjem na ravni EU, vendar niso opredelile vrste nacionalnih ukrepov, ki
bi jih uvedle v odsotnosti pobude EU. 3.2. Načelo subsidiarnosti Izolirani ukrepi držav članic v zvezi s hrano
iz klonov, če bi jih sprejele, bi lahko privedli do izkrivljanja zadevnih
trgov. Ukrep poleg tega zadeva nadzor uvoza. Zato je treba zagotoviti, da se
uporabljajo isti pogoji, in tako obravnavati to vprašanje na ravni Unije. 3.3. Načelo
sorazmernosti Kloniranje živali v proizvodnji hrane nima koristi za potrošnika in
živilska industrija nima interesa za trženje hrane iz klonov. Na trenutni
stopnji razvoja se zdi, da so koristi njegove uporabe v proizvodnji hrane
omejene. Opustitev trženja hrane iz klonov dopolnjuje opustitve uporabe te
tehnike za kmetijske namene in trženja živih klonov (živalskih klonov),
predlagane v vzporednem ukrepu, in s tem vzpostavlja primerno ravnotežje med
dobrobitjo živali, pomisleki državljanov ter interesi kmetov, rejcev in drugih
zadevnih deležnikov. 3.4. Izbira instrumentov Predlagani instrument je direktiva. Druge vrste
ukrepov ne bi bile primerne iz naslednjih razlogov: (i) direktiva državam članicam
omogoča uporabo obstoječih nadzornih orodij, ki so primerna za
izvajanje pravil Unije, in s tem tudi omejitev upravnega bremena; (ii) instrumenti mehkega prava se štejejo za
nezadostne za preprečitev uporabe te tehnike po vsej Uniji. V skladu s skupno politično izjavo držav
članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih se države članice
zavezujejo, da bodo samo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za
prenos priložile enega ali več obrazložitvenih dokumentov za pojasnitev
razmerja med sestavnimi elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih
instrumentov za prenos. Glede na omejene pravne obveznosti iz te direktive
obrazložitveni dokumenti iz držav članic v okviru prenosa te direktive
niso potrebni. 4. PRORAČUNSKE POSLEDICE Ta pobuda nima proračunskih posledic za EU in
ne zahteva dodatnih človeških virov v Komisiji. 2013/0434 (APP) Predlog DIREKTIVA SVETA o dajanju hrane iz živalskih klonov na trg SVET EVROPSKE UNIJE JE – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije in zlasti člena 352(1) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije, po posredovanju osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom, po odobritvi Evropskega parlamenta, v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: (1) Hrana iz živalskih klonov se
tako kot hrana, pridobljena z novo reprodukcijsko tehniko, uvršča na
področje uporabe Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in
Sveta[13],
zato je predmet odobritve pred dajanjem na trg. (2) Evropska agencija za varnost
hrane (EFSA) je v svojem mnenju, prvič sprejetem 15. julija 2008
in potrjenem v letih 2009, 2010 in 2012[14],
ugotovila, da nič ne kaže na kakršno koli razliko med varnostjo živil,
pridobljenih iz zdravih živalskih klonov in njihovih potomcev, in varnostjo
živil, pridobljenih iz zdravih, tradicionalno vzrejenih živali. Vendar je EFSA
prav tako ugotovila, da obstajajo težave glede dobrobiti živali, povezane z
zdravjem nadomestnih mater, ki nosijo klone, in klonov samih[15]. EFSA je ugotovila, da
nadomestne matere trpijo zlasti zaradi disfunkcij placente, kar povzroča
pogostejše splave. To med drugim pomeni tudi, da je učinkovitost tehnike
kloniranja nizka, in sicer od 6 do 15 % pri govedu in 6 % pri
prašičih, in da je treba zarodkovne klone vsaditi v več mater za
pridobitev enega klona. Poleg tega anomalije klonov in neobičajno veliki
potomci povzročijo težka rojstva in smrti novorojencev. Visoka stopnja
smrtnosti je značilna za tehniko kloniranja. (3) Evropska skupina za etiko v
znanosti in novih tehnologijah (EGE) je v posebnem poročilu o kloniranju
iz leta 2008[16]
izrazila dvome o upravičenosti kloniranja živali za namene proizvodnje
hrane „glede na trenutno stopnjo trpljenja in zdravstvenih težav nadomestnih
mater in živalskih klonov“. (4) Večina državljanov Unije
ne odobrava kloniranja za proizvodnjo hrane zaradi pomislekov glede dobrobiti
živali in splošnih etičnih pomislekov. Ne želijo uživati hrane iz
živalskih klonov. (5) Uporaba tehnike kloniranja in
dajanje na trg v Uniji zarodkovnih in živalskih klonov za kmetijske namene sta
začasno prepovedana z Direktivo [številka] Evropskega parlamenta in Sveta
o kloniranju goveda, prašičev, ovc, koz in enoprstih kopitarjev, rejenih
in reproduciranih za kmetijske namene[17].
Vendar se ta prepoved ne uporablja za živali, rejene in reproducirane
izključno za druge namene. (6) Za obravnavo predstav
potrošnikov o kloniranju, povezanih s pomisleki glede dobrobiti živali,
je treba zagotoviti, da hrana iz živalskih klonov ne vstopi v prehransko
verigo. Manj omejevalni ukrepi, kot je označevanje hrane, ne bi v celoti
obravnavali pomislekov državljanov, ker bi bilo še naprej dovoljeno trženje
hrane, proizvedene s tehniko, ki pomeni trpljenje živali. (7) Kloniranje živali je
dovoljeno v nekaterih tretjih državah. Zato bi bilo treba sprejeti ukrepe za
preprečevanje uvoza v Unijo hrane iz živalskih klonov, pridobljenih v
navedenih tretjih državah. (8) Pričakuje se, da se bo
znanje o vplivih tehnike kloniranja na dobrobit živali še izboljšalo. Tehnika
kloniranja se sčasoma lahko izboljša in tako postane bolj sprejemljiva za
potrošnike. (9) Ukrepe iz tega akta bi bilo
treba pregledati v razumnem roku, da se oceni, ali ustrezno obravnavajo zadane
cilje z upoštevanjem izkušenj držav članic pri uporabi te direktive,
predstav potrošnikov o kloniranju, povezanih s pomisleki glede dobrobiti
živali, in razvoja dogodkov na mednarodni ravni. (10) Pogodba za sprejem te
direktive ne določa drugih pooblastil kot tistih iz člena 352. Ta
direktiva obravnava pomisleke potrošnikov glede dobrobiti živali, povezanih z
uporabo reprodukcijske tehnike, ki ne vpliva na varnost ali kakovost
proizvedene hrane, vendar pomeni trpljenje živali. Člen 169 Pogodbe Unijo
poziva, naj promovira interese potrošnikov pri sprejemanju ukrepov v skladu s
členom 114 Pogodbe v okviru uresničevanja notranjega trga. V skladu s
členom 13 Pogodbe morajo Unija in države članice pri oblikovanju in
izvajanju, med drugim, politike na področju notranjega trga Unije v celoti
upoštevati zahteve glede dobrobiti živali, saj so živali čuteča bitja.
V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije je izbira
člena 114 Pogodbe kot pravne podlage upravičena, kadar obstajajo
razlike med nacionalnimi pravili, ki ovirajo delovanje notranjega trga. Uporaba
navedenega člena je prav tako možna, če je cilj akta preprečitev
nastanka takih ovir pri trgovanju, ki izhajajo iz različnega razvoja
nacionalnih zakonodaj[18].
Toda nastanek takih ovir mora biti verjeten, namen zadevnih ukrepov pa mora
biti njihova preprečitev. V sedanjem primeru ni bila odkrita nobena
obstoječa ali verjetna razlika med nacionalnimi zakonodajami. (11) Ta direktiva spoštuje temeljne
pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih
pravicah, in zlasti svobodo gospodarske pobude. To direktivo je treba izvajati
v skladu s temi pravicami in načeli – SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO: Člen 1
Predmet urejanja Ta direktiva določa pravila o dajanju hrane iz živalskih klonov na
trg. Člen 2
Opredelitev pojmov V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: (a) „kloniranje“ pomeni nespolno
reprodukcijo živali s tehniko, pri kateri se jedro celice posamezne živali
prenese v jajčno celico, iz katere je bilo jedro odstranjeno, da se
ustvarijo gensko identični posamezni zarodki („zarodkovni kloni“), ki se
lahko naknadno vsadijo v nadomestne matere za pridobivanje populacije gensko
identičnih živali („živalski kloni“); (b) „hrana“ pomeni hrano, kot je
opredeljena v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002[19]. Člen 3
Začasne prepovedi 1. Države članice zagotovijo, da
se hrana iz živalskih klonov ne daje na trg. 2. Države članice zagotovijo, da
se hrana živalskega izvora, uvožena iz tretjih držav, v katerih se hrana iz
klonov lahko zakonito daje na trg ali izvaža, da na trg Unije samo v skladu s
posebnimi uvoznimi pogoji iz členov 48 in 49 Uredbe (ES) št. 882/2004
Evropskega parlamenta in Sveta, s čimer se zagotovi, da se hrana iz
živalskih klonov iz teh tretjih držav ne bo izvažala v Evropsko unijo. Člen 4
Kazni Države
članice določijo pravila o kaznih za kršitve nacionalnih določb,
sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da
zagotovijo njihovo izvajanje. Predvidene kazni morajo biti učinkovite,
sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo obvestijo o
navedenih določbah najpozneje [datum prenosa te direktive] in ji nemudoma
sporočijo vse naknadne spremembe, ki vplivajo nanje. Člen 5
Poročanje in pregled 1. Države članice do [datum = 5
let po datumu prenosa te direktive] poročajo Komisiji o izkušnjah pri
uporabi te direktive. 2. Komisija Evropskemu parlamentu in
Svetu predloži poročilo o uporabi te direktive, pri čemer upošteva: (a) poročila, ki jih predložijo države
članice v skladu z odstavkom 1; (b) spremembe predstave potrošnikov o
kloniranju, povezane s pomisleki glede dobrobiti živali; (c) razvoj dogodkov na mednarodni ravni. Člen 6
Prenos 1. Države članice sprejmejo zakone
in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do [datum = 12
mesecev po datumu sprejetja te direktive]. Komisiji takoj sporočijo
besedilo navedenih predpisov. Države članice se v sprejetih predpisih
sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni
objavi. Države članice določijo način sklicevanja. 2. Države članice Komisiji
sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na
področju, ki ga ureja ta direktiva. Člen 7
Začetek veljavnosti Ta direktiva začne
veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od [datum
= 18 mesecev po datumu sprejetja te direktive]. Člen 8
Naslovniki Ta direktiva je
naslovljena na države članice. V Bruslju, Za
Svet Predsednik [1] Uredba (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 27. januarja 1997 v zvezi z novimi živili in novimi živilskimi sestavinami. [2] Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o novih
živilih, COM(2007) 872 final z dne 14.1.2008. [3] V Poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu
o kloniranju živali za proizvodnjo hrane, COM(2010) 585 z dne 19.10.2010, je
Komisija predlagala, da (i) se začasno, za 5 let, prenehajo uporabljati
tehnika kloniranja, kloni in hrana iz klonov; (ii) se vzpostavi sledljivost
uvoza reprodukcijskega materiala klonov.
http://ec.europa.eu/dgs/health_consumer/docs/20101019_report_ec_cloning_sl.pdf. [4] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2011 o
delovnem programu Komisije za leto 2012 je zahtevala zakonodajni predlog za
prepoved hrane iz klonov, prve filialne generacije in nadaljnjih filialnih
generacij:
http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P7-TA-2011-0327+0+DOC+XML+V0//SL
(postopek 2011/2627(RSP), točka 31). [5] Izjava EFSA iz leta 2012, splošna ugotovitev str. 18.
Izjavi EFSA iz leta 2012 in leta 2010:
http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/2794.htm in
http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/1784.htm. [6] Od tega se je odzvalo 34 organizacij strokovnjakov, 34
nevladnih organizacij, 16 nacionalnih upravnih organov, 1 tretja država, 9
podjetij, 26 akademskih organizacij, 10 držav članic in 230 posameznikov. [7] Evropski odnos do kloniranja živali, http://ec.europa.eu/food/resources/docs/eurobarometer. [8] Posebna raziskava Eurobarometer, poročilo o
biotehnologiji, oktober 2010,
http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_341_en.pdf. [9] Etični vidiki kloniranja živali za preskrbo s
hrano, 16. januar 2008:
http://ec.europa.eu/bepa/european-group-ethics/docs/publications/opinion23_en.pdf.
http://ec.europa.eu/bepa/european-group-ethics/docs/publications/opinion23_en.pdf. [10] Varnost hrane, zdravje in dobrobit živali ter okoljski
vpliv živali, kloniranih s prenosom jedra somatske celice, in njihovih potomcev
ter proizvodov, pridobljenih iz navedenih živali (mnenje in izjave):
http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/doc/767.pdf;
http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/doc/319r.pdf;
http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/doc/1784.pdf;
http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/doc/2794.pdf. [11] Za nadaljnje podrobnosti glej priloženo oceno učinka,
Delovni dokument služb Komisije SEC (2013) XXX. [12] Glej na primer Zadevo C‑58/08 Vodafone [2010] ECR
str. I-4999, odstavka 32 in 33, ter citirano sodno prakso. [13] Uredba (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 27. januarja 1997 v zvezi z novimi živili in novimi živilskimi
sestavinami (UL L 43, 14.2.1997, str. 1). [14] Znanstveno mnenje Znanstvenega odbora o varnosti hrane,
zdravju in dobrobiti živali ter okoljskem vplivu živali, kloniranih s prenosom
jedra somatskih celic, in njihovih potomcev ter proizvodov, pridobljenih iz
navedenih živali.
http://www.efsa.europa.eu/en/topics/topic/cloning.htm?wtrl=01. [15] Mnenja in izjave o varnosti hrane, zdravju in dobrobiti
živali ter okoljskem vplivu živali, kloniranih s prenosom jedra somatske
celice, in njihovih potomcev ter proizvodov, pridobljenih iz navedenih živali:
http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/doc/767.pdf; http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/doc/319r.pdf; http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/doc/1784.pdf;
http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/doc/2794.pdf. [16] Etični vidiki kloniranja živali za preskrbo s hrano,
16. januar 2008:
http://ec.europa.eu/bepa/european-group-ethics/docs/publications/opinion23_en.pdf. [17] [izpolniti po sprejetju besedila]. [18] Glej na primer Zadevo C‑58/08 Vodafone [2010] ECR
str. I-4999, odstavka 32 in 33, ter citirano sodno prakso. [19] Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih
načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za
varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane, UL L 31, 1.2.2002,
str. 1.