OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) je začela veljati leta 1975 in ima trenutno 178 pogodbenic (vključno z vsemi državami članicami EU). Cilj Konvencije je zagotoviti, da mednarodna trgovina s primerki prosto živečih živali in rastlin ne ogroža njihovega preživetja. Zajema približno 35 000 vrst, ki so navedene v treh dodatkih, in sicer glede na stopnjo varstva, ki jo potrebujejo. Vsakršen uvoz, izvoz, ponovni izvoz in vnos iz morja vrst, ki jih zajema Konvencija, mora biti odobren na podlagi sistema izdaje dovoljenj.

V prvotnem besedilu Konvencije je bilo članstvo CITES omejeno samo na države. Na drugem izrednem zasedanju konference pogodbenic CITES v Gaboronu v Bocvani, ki je potekalo 30. aprila 1983, je bila sprejeta sprememba Konvencije. S to spremembo se členu XXI doda pet odstavkov (označenih spodaj s številkami od 2 do 6):

1. Ta konvencija je odprta za pristop brez časovne omejitve. Listine o pristopu se deponirajo pri vladi depozitarju.

2. K tej konvenciji lahko pristopijo regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ki so jih ustanovile suverene države in ki se lahko pogajajo, sklepajo in izvajajo mednarodne sporazume o zadevah, ki so jih nanje prenesle njihove države članice in so vključene v to konvencijo.

3. V svojih listinah o pristopu take organizacije navedejo obseg svojih pristojnosti v zadevah, ki jih ureja konvencija. Te organizacije obvestijo vlado depozitarja tudi o vsaki bistveni spremembi o obsegu svojih pristojnosti. Obvestila regionalnih organizacij za gospodarsko povezovanje o njihovih pristojnostih v zadevah, ki jih ureja ta konvencija, in njene spremembe vlada depozitar razpošlje pogodbenicam.

4. Take regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje v okviru svojih pristojnosti uresničujejo pravice in izpolnjujejo obveznosti, ki jih predvideva ta konvencija za njihove države članice, ki so pogodbenice konvencije. V takih primerih države članice organizacije ne morejo uveljavljati teh pravic posamezno.

5. V obsegu svojih pooblastil lahko regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje glasujejo s številom glasov, enakim številu njihovih držav članic, ki so pogodbenice konvencije. Take organizacije ne glasujejo, če glasujejo njene članice, in obratno.

6. Vsako sklicevanje na „pogodbenico“ v smislu pododstavka (h) člena I te konvencije, „državo/države“ ali „državo pogodbenico/države pogodbenice“ te konvencije pomeni tudi vsako regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje, ki je pooblaščena za pogajanja, sklepanje in uporabo mednarodnih sporazumov v zadevah, vključenih v to konvencijo.

Ta sprememba („Gaboronska sprememba“) je začela veljati 29. novembra 2013, potem ko sta jo ratificirali dve tretjini od 80 držav, ki so bile pogodbenice v času sprejetja spremembe. Evropska unija je imela do tega datuma pri CITES status opazovalke, z začetkom veljavnosti Gaboronske spremembe pa lahko postane pogodbenica CITES.

Zadeve, ki jih ureja CITES, se nanašajo na področja (varstvo okolja, trgovina, notranji trg, carina), za katera velja pravo Unije. Določbe CITES se na ravni EU usklajeno izvajajo od leta 1984, danes pa jih urejajo Uredba Sveta (ES) št. 338/97 in različne uredbe Komisije (Uredba Komisije (ES) št. 865/2006, Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 792/2012 in Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 578/2013).

Pristop Evropske unije k CITES je logičen in potreben korak; zagotovil bo, da bo Evropska unija lahko v celoti uresničevala svoje cilje na področju okoljske politike.

Cilj predloga za sklep Sveta je odobriti pristop Evropske unije k CITES in pozvati predsednika Sveta, naj imenuje osebo, pooblaščeno, da v imenu Evropske unije deponira listino o pristopu v skladu s členom XXI (1) Konvencije in izjavo o pristojnosti iz člena XXI (3).

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Se ne uporablja.

3.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

CITES se tako kot drugi večstranski okoljski sporazumi, ki jih upravlja Program Združenih narodov za okolje, financira s prispevki, ki jih plačujejo vse pogodbenice in so določeni na podlagi lestvice deležev financiranja Združenih narodov, ki jo vsake tri leta sprejme Generalna skupščina.

Pričakuje se, da bo konferenca pogodbenic tako kot za druge globalne večstranske okoljske sporazume tudi za CITES določila, da mora Evropska unija po svojem pristopu k CITES letno plačati 2,5 % celotnega zneska skrbniškega sklada CITES.

Naslednje zasedanje konference pogodbenic bo potekalo šele leta 2016, vendar bo EU morala plačati prispevke že v letih 2014 in 2015 (približno 112 000 EUR, kar znaša 2,5 % celotnega zneska skrbniškega sklada CITES za leto 2015), v skladu s prakso, da pogodbenice prispevajo takoj, ko pristopijo.

2013/0418 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o pristopu Evropske unije h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 192 in 207 v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), ki vključno z vsemi državami članicami združuje 178 držav pogodbenic, je pomemben mednarodni instrument, ki bi z nadzorom mednarodne trgovine s primerki teh vrst zaščitil ogrožene živalske in rastlinske vrste.

(2)       Z Gaboronsko spremembo Konvencije CITES, sprejeto na posebni konferenci pogodbenic v Gaboronu v Bocvani leta 1983, je bil spremenjen člen XXI Konvencije, tako da je bil dostop do Konvencije, prej omejen na države, odprt za organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, ki so jih ustanovile suverene države in so pristojne za pogajanja o mednarodnih sporazumih, njihovo sklepanje in izvajanje v zadevah, ki jim jih posredujejo njihove države članice in ki jih ureja ta konvencija. Gaboronska sprememba Konvencije CITES je začela veljati 29. novembra 2013.

(3)       Konvencija CITES ureja zadeve v zvezi z varstvom okolja in trgovino. To so področja, na katerih je Unija pristojna za pogajanja o mednarodnih sporazumih, njihovo sklepanje in izvajanje. Določbe Konvencije CITES se enotno izvajajo v vseh državah članicah od 1. januarja 1984. Zdaj jih zakonsko urejata Uredba Sveta (ES) št. 338/97[1] in Uredba Komisije (ES) št. 865/2006[2].

(4)       Pristop k CITES bo Evropski uniji omogočil polno sodelovanje pri delu Konvencije, hkrati pa bo zanjo in za njene države članice pravno zavezujoč, kar se tiče izvajanja in zagotavljanja njenega spoštovanja. Evropska unija bo postala formalno odgovorna, s tem pa kot pogodbenica odgovorna drugim pogodbenicam za svoje izvajanje Konvencije.

(5)       Evropska unija bi morala zato pristopiti h konvenciji CITES –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Pristop Evropske unije h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami se odobri v imenu Unije.

Besedilo Konvencije je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta določi osebo, ki je pooblaščena, da v imenu Evropske unije deponira listino o pristopu iz člena XXI (1) Konvencije in s tem izrazi soglasje Evropske unije, da jo Konvencija zavezuje. V skladu s členom XXI (3) Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami imenovana oseba obenem deponira tudi izjavo iz Priloge k temu sklepu.

Člen 3

Ta sklep začne veljati .[3]

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnih posledic

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Pravila o spremljanju in poročanju

              2.2.    Upravljavski in kontrolni sistem

              2.3.    Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2.    Ocenjene posledice za odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

              3.2.2. Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga/pobude

Sklep sveta o pristopu Evropske unije h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES)

1.2.        Zadevna področja v strukturi ABM/ABB[4]

07 Okolje

1.3.        Vrsta predloga/pobude

x Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[5].

¨ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Strategija Evropa 2020 – pametna in vključujoča rast, gospodarna z viri

1.4.2.     Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Posamezni cilj št.

2.1 Globalne okoljske zadeve

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

(koda ABB: 0702)

1.4.3.     Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Članstvo v CITES bi Evropski uniji zagotovilo trdnejšo institucionalno podlago za prispevanje k projektom CITES in za pomoč posameznim pogodbenicam pri njihovih programih za krepitev zmogljivosti. Evropska unija bi preko proračuna prispevala k tekočim stroškom Konvencije, in sicer bi plačevala odstotek osrednjega dela proračuna. Evropska unija bi kot pogodbenica zagotovila skladno stališče EU. Po pristopu bi lahko Komisija v imenu Evropske unije vodila pogajanja in spodbudno vplivala na doseganje uravnoteženega kompromisa med stališči 28 držav članic.

1.4.4.     Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Raven vpliva EU na odločitve, ki se sprejmejo z večstranskimi okoljskimi sporazumi in procesi, sodelovanje pri rednih srečanjih CITES (Konferenca pogodbenic, stalni odbor, odbori za živali in rastline) in poznejši prenos sklepov CITES v zakonodajo EU

1.5.        Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Ko Svet sklep sprejme, oseba, ki jo je predsednik Sveta pooblastil, deponira listino o pristopu pri vladi depozitarja Konvencije CITES.

1.5.2.     Dodana vrednost ukrepanja EU

Pristop k CITES bo EU omogočil, da okrepi svojo vlogo v okviru večstranskega okoljskega sporazuma, ki je neposredno povezan s pravnim redom EU na področju okolja.

1.5.3.     Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Okrepljen položaj EU v mednarodnih konvencijah krepi položaj EU in njen vpliv na zadevnih področjih.

1.5.4.     Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Določbe CITES so že prenesene v zakonodajo EU (glej Uredbo Sveta (ES) št. 338/97 in z njo povezane izvedbene uredbe Komisije). Pristop EU k CITES bo okrepil sinergije z zakonodajo EU.

1.6.        Trajanje ukrepa in finančnih posledic

¨ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

– ¨ trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

– ¨ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

X Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

– izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.        Načrtovani načini upravljanja[6]

Za proračun za leto 2013 – se ne uporablja

¨ Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos nalog izvrševanja proračuna na:

– ¨ izvajalske agencije,

– ¨ organe, ki jih ustanovita Skupnosti[7],

– ¨ nacionalne javne organe / organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨ osebe, pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in opredeljene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

– Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Od proračuna za leto 2014 naprej

X Neposredno upravljanje – Komisija.

– x z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

– ¨ prek izvajalskih agencij,

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

– ¨ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

– ¨ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

– ¨ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

– ¨ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

– ¨ subjektom javnega prava,

– ¨ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

– ¨ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

– ¨ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

– Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Proračun mednarodnih konvencij nadzoruje njihova konferenca pogodbenic, poleg tega pa tudi sledi pravilom ZN za njihovo upravljanje (UNEP je skrbnik skrbniškega sklada CITES).

2.2.        Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

Proračun CITES se revidira v rednih časovnih presledkih v okviru sheme ZN.

2.2.2.     Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

Glej točko 2.2.1 zgoraj.

2.2.3.     Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

Se ne uporablja.

2.3.        Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Glej točko 2.2.1 zgoraj.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka 07 02 razdelek „Okoljska politika na ravni EU in mednarodni ravni“ || dif./nedif. ([8]) || držav Efte[9] || držav kandidatk[10] || tretjih držav || po členu 21(2)(b) finančne uredbe

4 || 07 02 04 – Prispevek k večstranskim okoljskim sporazumom || dif. || NE || NE || NE || NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice – se ne uporablja

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka […][poimenovanje…...….] || dif./nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || po členu 21(2)(b) finančne uredbe

|| […][XX YY YY YY] || || DA/NE || DA/NE || DA/NE || DA/NE

3.2.        Ocenjene posledice za odhodke

[This section should be filled in using spreadsheet on budget data of an administrative nature (second document in annex to this financial statement) and uploaded to CISNET for interservice consultation purposes.]

3.2.1.     Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v EUR

Razdelek večletnega finančnega okvira || 4 || Globalna Evropa

GD: ENV || || || Leto N[11] || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Neomejeno trajanje

07 02 04 || obveznosti || (1) || 112 000 || 112 000 || 112 000 || 115 000 || 115 000 || 117 000 || 117 000 || 800 000

plačila || (2) || 112 000 || 112 000 || 112 000 || 115 000 || 115 000 || 117 000 || 117 000 || 800 000

Številka proračunske vrstice || obveznosti || (1a) || || || || || || || ||

plačila || (2a) || || || || || || || ||

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov[12] – se ne uporablja || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice || || (3) || || || || || || || ||

Odobritve za GD ENV SKUPAJ || obveznosti || =1+1a +3 || 112 000 || 112 000 || 112 000 || 115 000 || 115 000 || 117 000 || 117 000 || 800 000

plačila || =2+2a +3 || 112 000 || 112 000 || 112 000 || 115 000 || 115 000 || 117 000 || 117 000 || 800 000

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || || || || || || ||

plačila || (5) || || || || || || || ||

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || ||

Odobritve iz RAZDELKA 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =4+ 6 || 112 000 || 112 000 || 112 000 || 115 000 || 115 000 || 117 000 || 117 000 || 800 000

plačila || =5+ 6 || 112 000 || 112 000 || 112 000 || 115 000 || 115 000 || 117 000 || 117 000 || 800 000

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || || || || || || ||

plačila || (5) || || || || || || || ||

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || ||

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek) || obveznosti || =4+ 6 || || || || || || || ||

plačila || =5+ 6 || || || || || || || ||

Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“ – se ne uporablja

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ

GD: ENV ||

Ÿ Človeški viri || || || || || || || ||

Ÿ Drugi upravni odhodki || || || || || || || ||

GD za <….> SKUPAJ || odobritve || || || || || || || ||

Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || || || || || || || ||

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto N[13] || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || || || || || || || ||

plačila || || || || || || || ||

3.2.2.     Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

– ¨ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

– X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v EUR

Cilji in realizacije ò || || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta realizacije[14] || povprečni stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število realizacij skupaj || stroški realizacij skupaj

POSAMEZNI CILJ ŠT. 1 Globalne okoljske zadeve[15]... || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || Poročilo s konference || 112 000 || 1 || 112 000 || 1 || 112 000 || 1 || 112 000 || 1 || 115 000 || 1 || 115000 || 1 || 117 000 || 1 || 117 000 || || 800 000

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za posamezni cilj št. 1 || || || || || || || || || || || || || || || ||

|| || || || || || || || || || || || || || || || || ||

|| || || || || || || || || || || || || || || ||

STROŠKI SKUPAJ || || 112 000 || || 112 000 || || 112 000 || || 115 000 || || 115 000 || || 117 000 || || 117 000 || || 800 000

3.2.3.     Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.  Povzetek

– x   Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

– Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto N[16] || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || ||

Drugi upravni odhodki || || || || || || || ||

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[17] večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || ||

Drugi upravni odhodki || || || || || || || ||

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

SKUPAJ || || || || || || || ||

Potrebe po odobritvah za človeške vire se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– X  Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

– ¨  Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

|| || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

|| Ÿ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) || ||

|| XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) || || || || || || ||

|| XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || ||

|| XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

Ÿ Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[18] ||

|| XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev) || || || || || || ||

|| XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || ||

|| XX 01 04 yy[19] || – na sedežu || || || || || || ||

|| – na delegacijah || || || || || || ||

|| XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

|| SKUPAJ || || || || || || ||

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, že dodeljenim za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci ||

Zunanji sodelavci ||

3.2.4.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– x   Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

[…]

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira[20].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

[…]

3.2.5.     Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || Skupaj

Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo || Se ne uporablja || || || || || || ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || ||

3.3.        Ocenjene posledice za prihodke

– x   Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– ¨         za lastna sredstva,

– ¨         za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Posledice predloga/pobude[21]

Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

Člen …. || || || || || || || ||

Za razne namenske prejemke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

[…]

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

[…]

[1]               Uredba Sveta (ES) št. 338/97 z 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L 61, 3.3.1997, str. 1).

[2]               Uredba Komisije (ES) št. 865/2006 z dne 4. maja 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L 166, 19.6.2006, str. 1).

[3]               Datum začetka veljavnosti Sporazuma za Evropsko unijo bo v Uradnem listu Evropske unije objavil generalni sekretariat Sveta.

[4]               ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[5]               Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

[6]               Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html

[7]               Po členu 185 finančne uredbe.

[8]               Dif. = diferencirana sredstva/nedif. = nediferencirana sredstva.

[9]               Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[10]             Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[11]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[12]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[13]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[14]             Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest…).

[15]             Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Posamezni cilji …“.

[16]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[17]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[18]             PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

[19]             Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[20]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma (za obdobje 2007–2013).

[21]             Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.

PRILOGA

k

predlogu Sklepa Sveta

o pristopu Evropske unije h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES)

IZJAVA EVROPSKE UNIJE V SKLADU S ČLENOM XXI(3) KONVENCIJE O MEDNARODNI TRGOVINI Z OGROŽENIMI PROSTO ŽIVEČIMI ŽIVALSKIMI IN RASTLINSKIMI VRSTAMI

„Evropska unija izjavlja, da je v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije in zlasti členom 191 Pogodbe pristojna za sklepanje mednarodnih sporazumov ter izpolnjevanje obveznosti v skladu z njimi, ki prispevajo k uresničitvi naslednjih ciljev:

– ohranjanje, varovanje in izboljševanje kakovosti okolja,

– varovanje zdravja ljudi,

– preudarno in racionalno izkoriščanje naravnih virov,

– spodbujanje ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali svetovnih okoljskih vprašanj, vključno s podnebnimi spremembami.

Poleg tega Evropska unija sprejema ukrepe na ravni Evropske unije za ustrezno delovanje notranjega trga.

Evropska unija ima izključno pristojnost, kar se tiče ukrepov na področju carinske unije med njenimi državami članicami ter njene skupne trgovinske politike.

Evropska unija izjavlja, da je že sprejela pravne instrumente, zavezujoče za države članice, ki obravnavajo zadeve, ki jih ureja ta konvencija, in sicer zlasti, vendar ne izključno z Uredbo Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi ter z Izvedbeno uredbo Komisije (ES) št. 865/2006 z dne 4. maja 2006.[1]

Poleg tega Evropska unija izjavlja, da je odgovorna za izvrševanje tistih obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, ki jih ureja pravo Unije.

Izvajanje pristojnosti Skupnosti je take narave, da se stalno razvija.“

[1]               UL L 61, 3.3.1997, str. 1 in UL L 166, 19.6.2006, str. 1.