OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Z Uredbo (EU) št. 439/2010 je bil ustanovljen Evropski azilni podporni urad[1], da bi se okrepilo praktično sodelovanje med državami članicami na področju azila, izboljšalo izvajanje skupnega evropskega azilnega sistema ter zagotovila pomoč državam članicam, katerih azilni sistemi in sistemi za sprejem so posebej obremenjeni.

V skladu z uvodno izjavo 24 Uredbe bi bilo treba „[z]a uresničitev namena podpornega urada […] državam, ki so sklenile sporazume z Unijo, na podlagi katerih so sprejele in uporabljajo pravo Unije na področju, ki ga ureja ta uredba, zlasti Islandiji, Lihtenštajnu, Norveški in Švici, omogočiti sodelovanje v podpornem uradu.“ Te države so v besedilu poimenovane „pridružene države“.

Skladno s tem je v členu 49(1) Uredbe določeno, da lahko„[v] podpornem uradu […] kot opazovalke sodelujejo Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica. Pripravi se ureditev, ki določa zlasti značilnosti, obseg in način sodelovanja teh držav pri delu podpornega urada. Takšna ureditev vključuje zlasti določbe v zvezi s sodelovanjem pri pobudah podpornega urada, finančnimi prispevki ter osebjem. Glede kadrovskih zadev je ta ureditev v vseh pogledih skladna s Kadrovskimi predpisi.“

Sodelovanje pridruženih držav pri delu podpornega urada je logičen korak glede na to, da gre za pridružene države v okviru dublinskega sistema, poleg tega pa pomeni tudi jasno dodano vrednost za podporo, ki jo zagotavlja podporni urad in med drugim vključuje izmenjavo najboljših praks in strokovnega znanja, stalno podporo podpornega urada in podporo podpornega urada v nujnih primerih, zbiranje in obdelavo informacij s strani podpornega urada ter sistem podpornega urada za zgodnje obveščanje in pripravljenost.

Na osnovi tega je Komisija 1. julija 2011 Svetu predložila priporočilo o pooblastitvi Komisije za začetek pogajanj z Islandijo, Norveško, Švico in Lihtenštajnom o mednarodnih sporazumih za vzpostavitev takih dogovorov.

Svet je 27. januarja 2012 Komisijo pooblastil za začetek pogajanj z Islandijo, Norveško, Švico in Lihtenštajnom o ureditvi podrobnosti sodelovanja teh držav pri Evropskem azilnem podpornem uradu.

Pogajanja z vsemi pridruženimi državami so bila skupna. Izvedeni so bili štirje krogi pogajanj. Končno besedilo osnutka dogovora s Švico je bilo parafirano 28. junija 2013.

Države članice so bile obveščene in so lahko izrazile mnenje v ustreznih delovnih skupinah Sveta.

Pravna podlaga Unije za dogovor sta člena 74 ter 78(1) in (2) v povezavi s členom 218 PDEU.

Komisija je dogovor podpisala dne .... V skladu s členom 218(6)(a) PDEU je Evropski parlament odobril sklenitev dogovora dne […].

2.           REZULTATI POGAJANJ

Komisija meni, da so bili doseženi cilji, ki jih je Svet določil v pogajalskih smernicah, in da je osnutek dogovora sprejemljiv za Unijo.

Končno vsebino dogovora je mogoče povzeti kot sledi:

v osnutku dogovora je predvideno polno sodelovanje Švice pri dejavnostih podpornega urada [člen 1], njeno zastopanje v upravnem odboru podpornega urada v vlogi opazovalke brez glasovalnih pravic [člen 2], letni finančni prispevki Švice v proračun podpornega urada, pri čemer se letna vsota izračuna na podlagi njenega BDP kot odstotka BDP vseh držav, ki sodelujejo pri delu podpornega urada [člen 3 in Priloga I].

Poleg tega je Švica sprejela določbe glede možnosti povečanja prispevka, če se poveča prispevek Unije [člen 3 in Priloga I].

Nadalje je v osnutku dogovora predvidena ustanovitev odbora, ki ga sestavljajo predstavniki Komisije in pridružene države. Zaradi učinkovitosti se ta odbor sestaja skupaj z ustreznimi odbori, ustanovljenimi z drugimi pridruženimi državami, ki sodelujejo v skladu s členom 49(1) Uredbe. Odbor v pogajalskih smernicah ni bil omenjen, ampak so ga zahtevale pridružene države, da se omogoči izmenjava informacij in spremljanje pravilnega izvajanja dogovora [člen 11].

3.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

V členu 3 in Prilogi I osnutka dogovora so opisane določbe v zvezi z letnimi finančnimi prispevki Švice v proračun podpornega urada ter možnost njihove prilagoditve razmeram, opisanim v Prilogi I.

4.           SKLEP

Glede na zgoraj navedene rezultate pogajanj Komisija predlaga, da Svet po odobritvi Evropskega parlamenta odobri dogovor s Švicarsko konfederacijo o podrobnostih njenega sodelovanja pri Evropskem azilnem podpornem uradu.

2013/0422 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi dogovora s Švicarsko konfederacijo o podrobnostih njenega sodelovanja pri Evropskem azilnem podpornem uradu

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 74 ter 78(1) in (2) v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta[2],

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       V skladu s Sklepom Sveta 2013/XXX z dne [...][3] je Komisija dne [ ] podpisala dogovor med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o podrobnostih njenega sodelovanja pri Evropskem azilnem podpornem uradu, in sicer s pridržkom njegove sklenitve.

(2)       Dogovor bi bilo treba odobriti.

(3)       Kot je opredeljeno v uvodni izjavi 21 Uredbe (EU) št. 439/2010, Združeno kraljestvo in Irska sodelujeta ter je zadevna uredba zanju zavezujoča. Za izvajanje člena 49(1) Uredbe bi torej morala sodelovati pri tem sklepu. Zato Združeno kraljestvo in Irska sodelujeta pri tem sklepu.

(4)       Kot je opredeljeno v uvodni izjavi 22 Uredbe (EU) št. 439/2010, Danska ne sodeluje in navedena uredba zanjo ni zavezujoča. Danska zato ne sodeluje pri tem sklepu –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Dogovor med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o podrobnostih njenega sodelovanja pri Evropskem azilnem podpornem uradu se odobri v imenu Unije.

Besedilo dogovora je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta imenuje osebe, pooblaščene, da v imenu Evropske unije predložijo uradno obvestilo iz člena 13(1) dogovora, s čimer bo Evropska unija potrdila, da jo sporazum zavezuje.

Člen 3

Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

PRILOGA

DOGOVOR med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o podrobnostih njenega sodelovanja pri  Evropskem azilnem podpornem uradu

EVROPSKA UNIJA (v nadaljnjem besedilu: EU)

na eni strani in

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA (v nadaljnjem besedilu: Švica)

na drugi strani STA SE –

ob upoštevanju člena 49(1) Uredbe (EU) št. 439/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o ustanovitvi Evropskega azilnega podpornega urada[4] (v nadaljnjem besedilu: Uredba),

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V skladu z Uredbo bi bilo treba za uresničitev namena Evropskega azilnega podpornega urada (v nadaljnjem besedilu: podporni urad) omogočiti sodelovanje pri tem uradu državam, ki so sklenile sporazume z EU, na podlagi katerih so sprejele in uporabljajo pravo EU na področju, ki ga ureja ta uredba, zlasti Islandiji, Lihtenštajnu, Norveški in Švici  (v nadaljnjem besedilu: pridružene države).

(2) Švica je sklenila sporazume z Unijo, s katerimi je sprejela in uporablja pravo EU na področju, ki ga ureja ta uredba, zlasti Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici[5] –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1 Obseg sodelovanja

Švica polno sodeluje pri delu podpornega urada in je upravičena do ukrepov podpore s strani podpornega urada, kot je opisano v Uredbi in v skladu s pogoji, ki jih določa ta dogovor.

Člen 2 Upravni odbor

Švica je v upravnem odboru podpornega urada zastopana kot opazovalka brez glasovalnih pravic.

Člen 3 Finančni prispevek

1. Švica prispeva k prihodkom podpornega urada letni znesek, izračunan na podlagi njenega bruto domačega proizvoda (BDP) kot odstotka BDP vseh sodelujočih držav v skladu s formulo, opisano v Prilogi I.

2. Finančni prispevek iz odstavka 1 se zaračuna od dneva po začetku veljavnosti tega dogovora. Prvi finančni prispevek se sorazmerno zmanjša glede na preostali čas do konca leta po začetku veljavnosti tega dogovora.

Člen 4 Varstvo podatkov

1. Švica uporablja svoje nacionalne predpise v zvezi z varstvom posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov[6].

2. Za namene tega dogovora podporni urad pri obdelavi osebnih podatkov uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[7].

3. Švica spoštuje pravila o zaupnosti dokumentov, ki jih hrani podporni urad, kot je določeno v poslovniku upravnega odbora.

Člen 5 Pravni status

Podporni urad je v skladu z zakonodajo Švice pravna oseba ter ima v Švici najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava zakonodaja Švice. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

Člen 6 Odgovornost

Odgovornost podpornega urada ureja člen 45(1), (3) in (5) Uredbe.

Člen 7 Sodišče

Švica priznava pristojnost Sodišča Evropske unije za podporni urad, kot je določeno v členu 45(2) in (4) Uredbe.

Člen 8 Osebje podpornega urada

1. V skladu s členoma 38(1) in 49(1) Uredbe se za državljane Švice, ki so zaposleni kot osebje podpornega urada, uporabljajo kadrovski predpisi za uradnike in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, pravila, ki so jih skupaj sprejele institucije Evropske unije za namene uporabe teh kadrovskih predpisov, in pravila, ki jih je sprejel podporni urad v skladu s členom 38(2) Uredbe.

2. Z odstopanjem od člena 12(2)(a) in člena 82(3)(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije lahko švicarske državljane, ki uživajo vse državljanske pravice, pogodbeno zaposli izvršni direktor podpornega urada v skladu z veljavnimi pravili za izbor in zaposlitev osebja, ki jih sprejme podporni urad.

3. Člen 38(4) Uredbe se s potrebnimi spremembami uporablja za državljane Švice.

4. Državljani Švice pa ne morejo biti imenovani na mesto izvršnega direktorja podpornega urada.

Člen 9 Privilegiji in imunitete

1. Švica za podporni urad in njegovo osebje uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije iz Priloge II k tem dogovoru ter vsa pravila, sprejeta v skladu z zadevnim protokolom, ki se nanašajo na zadeve v zvezi z osebjem podpornega urada.

2. Postopek za uporabo Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije je določen v Dodatku k Prilogi II.

Člen 10 Boj proti goljufijam

Določbe v zvezi s členom 44 Uredbe, ki se nanašajo na finančni nadzor EU v Švici glede udeležencev v dejavnostih podpornega urada, so določene v Prilogi III.

Člen 11 Odbor

1. Odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov Evropske komisije in Švice, spremlja pravilno izvajanje dogovora ter v zvezi s tem zagotavlja neprekinjeno sporočanje informacij in izmenjavo mnenj. Zaradi praktičnih razlogov se odbor sestaja skupaj z ustreznimi odbori, ustanovljenimi z drugimi pridruženimi državami, ki sodelujejo v skladu s členom 49(1) Uredbe. Sestane se na zahtevo Švice ali Evropske komisije. Upravni odbor podpornega urada je obveščen o delu tega odbora.

2. Informacije o načrtovani zakonodaji EU, ki ima bodisi neposreden učinek na Uredbo ali jo spreminja bodisi se pričakuje, da bo vplivala na finančni prispevek iz člena 3 tega dogovora, se sporočijo in o njih poteka izmenjava mnenj v odboru.

Člen 12 Priloge

Priloge k temu dogovoru so sestavni del dogovora.

Člen 13 Začetek veljavnosti

1. Pogodbenici odobrita ta dogovor v skladu z njunimi notranjimi postopki. O dokončanju teh postopkov se medsebojno uradno obvestita.

2. Ta dogovor začne veljati prvi dan prvega meseca, ki sledi predložitvi zadnjega uradnega obvestila iz odstavka 1.

Člen 14 Prenehanje in veljavnost

1. Ta dogovor se sklene za nedoločen čas.

2. Vsaka pogodbenica lahko po posvetovanju v odboru odstopi od tega dogovora z uradnim obvestilom drugi pogodbenici. Dogovor preneha veljati šest mesecev po datumu takega uradnega obvestila.

3. Ta dogovor preneha veljati v primeru prenehanja veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici[8].

4. Ta dogovor je sestavljen v enem izvirniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

……………

PRILOGA I

Formula za izračun prispevka

1. Finančni prispevek Švice k prihodkom podpornega urada, določen v členu 33(3)(d) Uredbe, se izračuna na naslednji način:

zadnja posodobljena končna vrednost bruto domačega proizvoda (BDP) Švice, ki je na voljo 31. marca vsako leto, se deli z vsoto za isto leto razpoložljivih vrednosti BDP vseh držav, ki sodelujejo v podpornem uradu. Za izračun zneska finančnega prispevka Švice se dobljeni odstotek preračuna glede na tisti del odobrenih prihodkov podpornega urada v obravnavanem letu, ki so opredeljeni v členu 33(3)(a) Uredbe.

2. Finančni prispevek se plača v evrih.

3. Švica plača svoj finančni prispevek najpozneje v 45 dneh po prejemu obvestila o dolgovanem znesku. Za vsakršno zamudo pri plačilu Švica plača zamudne obresti na neplačani znesek od roka plačila. Obrestna mera je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri svojih poslih glavnega refinanciranja, kot je objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan meseca, v katerem se izteče rok za plačilo, povečana za 3,5 odstotne točke.

4. Finančni prispevek Švice se prilagodi v skladu s to prilogo, če se finančni prispevek Evropske unije iz splošnega proračuna Evropske unije, opredeljen v členu 33(3)(a) Uredbe, poveča v skladu s členi 26, 27 ali 41 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[9]. V tem primeru se razlika izplača v 45 dneh po prejemu obvestila o dolgovanem znesku.

5. V primeru, da se odobritve plačil, ki jih podporni urad prejme od EU v skladu s členom 33(3)(a) Uredbe za leto N, ne porabijo do 31. decembra leta N ali da se proračun podpornega urada za leto N zmanjša v skladu s členi 26, 27 ali 41 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, se del teh neporabljenih ali zmanjšanih odobritev plačil, ki ustrezajo odstotku prispevka Švice, prenese v proračun podpornega urada za leto N+1. Prispevek Švice k proračunu podpornega urada za leto N+1 se ustrezno zniža.

PRILOGA II

PROTOKOL (št. 7) O PRIVILEGIJIH IN IMUNITETAH EVROPSKE UNIJE VISOKE POGODBENICE SO SE –

OB UPOŠTEVANJU, da skladno s členom 343 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 191 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (ESAE), Evropska unija in ESAE na ozemljih držav članic uživata privilegije in imunitete, ki jih potrebujeta za opravljanje svojih nalog,

DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki so priložene Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o Evropski skupnosti za atomsko energijo:

POGLAVJE I

NEPREMIČNINE, SREDSTVA, PREMOŽENJE IN POSLOVANJE EVROPSKE UNIJE

Člen 1

Prostori in stavbe Unije so nedotakljivi. Ne smejo se preiskovati, zaseči, zapleniti ali razlastiti. Nepremičnine in premoženje Unije ne morejo biti predmet upravnega ali pravnega prisilnega ukrepa brez dovoljenja Sodišča.

Člen 2

Arhivi Unije so nedotakljivi.

Člen 3

Unija, njena sredstva, prihodki in drugo premoženje so oproščeni vseh neposrednih davkov.

Vlade držav članic vsakokrat, ko je mogoče, sprejmejo ustrezne ukrepe za odpustitev ali vračilo zneskov posrednih davkov ali davkov na promet, ki so vključeni v ceno nepremičnine ali premičnine, če Unija za svoje službene potrebe izvede večje nakupe, katerih cena vključuje tovrstne davke. Vendar pa uporaba teh ukrepov ne sme povzročiti izkrivljanja konkurence v Uniji.

Ne odobri se oprostitev za davke in dajatve, ki so le plačilo za zagotavljanje javnih storitev.

Člen 4

Unija je oproščena vseh carin, prepovedi in omejitev pri uvozu in izvozu za predmete, namenjene službeni uporabi; tako uvoženih predmetov se na ozemlju države, v katero so bili uvoženi, ne sme odplačno ali neodplačno odstopiti, razen pod pogoji, ki jih je odobrila vlada te države.

Unija je oproščena tudi vseh carin ter prepovedi in omejitev pri uvozu in izvozu za svoje publikacije.

POGLAVJE II

SPORAZUMEVANJE IN PREPUSTNICE

Člen 5 (prejšnji člen 6)

Pri uradnem sporazumevanju in prenosu vseh svojih dokumentov uživajo institucije Unije na ozemlju vsake države članice tako obravnavanje, kakršno ta država daje diplomatskim predstavništvom.

Uradnega dopisovanja in drugega uradnega sporazumevanja institucij Unije se ne sme cenzurirati.

Člen 6 (prejšnji člen 7)

Članom in uslužbencem institucij Unije lahko predsedniki teh institucij izdajo prepustnice v obliki, ki jo bo določil Svet z navadno večino in ki jih organi držav članic priznajo kot veljavne potne dokumente. Te prepustnice se izdajo uradnikom in drugim uslužbencem pod pogoji, določenimi v kadrovskih predpisih za uradnike in pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Unije.

Komisija lahko sklepa sporazume, na podlagi katerih so te prepustnice priznane kot veljavni potni dokumenti na ozemlju tretjih držav.

POGLAVJE III

ČLANI EVROPSKEGA PARLAMENTA

Člen 7 (prejšnji člen 8)

Prosto gibanje članov Evropskega parlamenta do kraja zasedanja Evropskega parlamenta ali nazaj se ne sme upravno ali kako drugače omejevati.

Člani Evropskega parlamenta uživajo pri carinskem in deviznem nadzoru:

(a) enake olajšave, kot jih njihove vlade podeljujejo visokim uradnikom, ko potujejo v tujino zaradi začasne uradne naloge;

(b) enake olajšave, kot jih vlade drugih držav članic podeljujejo predstavnikom tujih vlad na začasni uradni nalogi.

Člen 8 (prejšnji člen 9)

Zoper člana Evropskega parlamenta se ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti.

Člen 9 (prejšnji člen 10)

Med zasedanjem Evropskega parlamenta njegovi člani uživajo:

(a) na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;

(b) na ozemlju vseh drugih držav članic imuniteto pred kakršnim koli priporom in sodnim postopkom.

Za člane velja imuniteta tudi medtem, ko potujejo do kraja zasedanja Evropskega parlamenta in nazaj.

Kadar je član zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, sklicevanje na imuniteto ni mogoče in Evropskemu parlamentu ne preprečuje uresničevanja pravice do odvzema imunitete svojemu članu.

POGLAVJE IV

PREDSTAVNIKI DRŽAV ČLANIC, KI SODELUJEJO PRI DELU INSTITUCIJ EVROPSKE UNIJE

Člen 10 (prejšnji člen 11)

Predstavniki držav članic, ki sodelujejo pri delu institucij Unije, njihovi svetovalci in tehnični strokovnjaki pri opravljanju svojih nalog in medtem, ko potujejo do kraja zasedanja in nazaj, uživajo običajne privilegije, imunitete in olajšave.

Ta člen se uporablja tudi za člane svetovalnih organov Unije.

POGLAVJE V

URADNIKI IN DRUGI USLUŽBENCI EVROPSKE UNIJE

Člen 11 (prejšnji člen 12)

Na ozemlju vsake države članice in ne glede na njihovo državljanstvo, uradniki in drugi uslužbenci Unije:

(a) uživajo, ob upoštevanju določb pogodb, ki se nanašajo na odgovornost uradnikov in drugih uslužbencev do Unije, in ob upoštevanju pristojnosti Sodišča Evropske unije v sporih med Unijo in njenimi uradniki in drugimi uslužbenci, imuniteto pred sodnimi postopki za dejanja, storjena pri opravljanju uradnih dolžnosti, vključno z izgovorjenimi ali zapisanimi besedami. To imuniteto uživajo tudi po prenehanju funkcije;

(b) zanje ter za njihove zakonce in vzdrževane družinske člane ne veljajo omejitve glede priseljevanja ali formalnosti glede registriranja tujcev;

(c) uživajo enake olajšave, kot jih imajo običajno uradniki mednarodnih organizacij glede monetarnih ali deviznih predpisov;

(d) imajo pravico, da brez carine uvozijo pohištvo in druge predmete za osebno uporabo, ko prvič prevzemajo dolžnost v zadevni državi, in jih potem ob prenehanju dolžnosti v tej državi brez carin ponovno izvozijo; v obeh primerih pod pogoji, ki jih vlada države, v kateri uresničujejo to pravico, šteje za potrebne;

(e) imajo pravico uvoziti brez carine avtomobil za osebno uporabo, pridobljen v državi njihovega zadnjega prebivališča ali državi njihovega državljanstva, pod pogoji, ki veljajo na domačem trgu te države, ter ga ponovno izvoziti brez carine, v obeh primerih pod pogoji, ki jih vlada države, v kateri uresničujejo to pravico, šteje za potrebne.

Člen 12 (prejšnji člen 13)

Uradniki in drugi uslužbenci Unije so dolžni plačevati davek v korist Unije od plač, mezd in prejemkov, ki jih prejemajo od Unije, v skladu s pogoji in postopki, ki jih določita Evropski parlament in Svet z uredbami po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z zadevnimi institucijami.

Oproščeni so nacionalnih davkov od plač, mezd in prejemkov, ki jih plačuje Unija.

Člen 13 (prejšnji člen 14)

Pri izvajanju davka od dohodka, od premoženja in od dediščin ter pri uporabi konvencij o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, sklenjenih med državami članicami Unije, se za uradnike in druge uslužbence Unije, ki imajo izključno zaradi opravljanja svojih dolžnosti v službi Unije prebivališče na ozemlju države članice, ki ni država njihovega davčnega domicila v času, ko nastopijo službo pri Uniji, šteje tako v državi njihovega dejanskega prebivališča kot v državi njihovega davčnega domicila, da so obdržali domicil v slednji državi, če je ta država članica Unije. Ta določba se uporablja tudi za zakonca, kolikor ta sam ne opravlja pridobitne dejavnosti, in za vzdrževane otroke, za katere skrbijo osebe iz tega člena.

Premičnine oseb iz prejšnjega odstavka, ki so na ozemlju države bivanja, so v tej državi oproščene davka od dediščin; pri odmeri tega davka se ob upoštevanju pravic tretjih držav in ob morebitni uporabi določb mednarodnih konvencij o dvojnem obdavčevanju šteje, da so take premičnine na ozemlju države davčnega domicila.

Pri uporabi določb tega člena se ne upošteva domicil, pridobljen izključno zaradi opravljanja dolžnosti v službi drugih mednarodnih organizacij.

Člen 14 (prejšnji člen 15)

Evropski parlament in Svet z uredbami po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z zadevnimi institucijami določita sistem socialnovarnostnih dajatev za uradnike in druge uslužbence Unije.

Člen 15 (prejšnji člen 16)

Evropski parlament in Svet z uredbami po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z drugimi zadevnimi institucijami določita kategorije uradnikov in drugih uslužbencev Unije, za katere se v celoti ali delno uporabljajo določbe člena 11, drugega odstavka člena 12 in člena 13.

Vladam držav članic se redno sporočajo imena, službeni položaji in naslovi uradnikov in drugih uslužbencev, vključenih v take kategorije.

POGLAVJE VI

PRIVILEGIJI IN IMUNITETE PREDSTAVNIŠTEV TRETJIH DRŽAV PRI EVROPSKI UNIJI

Člen 16 (prejšnji člen 17)

Država članica, na ozemlju katere ima Unija sedež, priznava predstavništvom tretjih držav, ki so akreditirane pri Uniji, običajne diplomatske imunitete.

POGLAVJE VII

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 17 (prejšnji člen 18)

Uradnikom in drugim uslužbencem Unije se priznajo privilegiji, imunitete in olajšave izključno v interesu Unije.

Vsaka institucija Unije mora uradniku ali drugemu uslužbencu odvzeti priznano imuniteto, kadar meni, da odvzem imunitete ni v nasprotju z interesi Unije.

Člen 18 (prejšnji člen 19)

Institucije Unije sodelujejo s pristojnimi organi zadevnih držav članic pri uporabi tega protokola.

Člen 19 (prejšnji člen 20)

Členi 11 do 14 in člen 17 se uporabljajo za predsednika Evropskega sveta.

Uporabljajo se tudi za člane Komisije.

Člen 20 (prejšnji člen 21)

Členi 11 do 14 in člen 17 se uporabljajo za sodnike, generalne pravobranilce, sodnega tajnika in pomožne poročevalce Sodišča Evropske unije, ne da bi to posegalo v določbe člena 3 Protokola o statutu Sodišča Evropske unije, ki se nanaša na imuniteto sodnikov in generalnih pravobranilcev pred sodnimi postopki.

Člen 21 (prejšnji člen 22)

Ta protokol se uporablja tudi za Evropsko investicijsko banko, za člane njenih organov, njene zaposlene in za predstavnike držav članic, ki sodelujejo pri njenem delu, ne da bi to posegalo v določbe protokola o statutu banke.

Poleg tega je Evropska investicijska banka oproščena vseh davkov in podobnih dajatev ob povečanju svojega kapitala ter raznih formalnosti, ki so s tem lahko povezane v državi, v kateri ima banka sedež. Ob njenem prenehanju delovanja ali likvidaciji prav tako ni nikakršnih dajatev. Dejavnosti banke in njenih organov, ki se izvajajo v skladu z njenim statutom, pa tudi niso predmet kakršnih koli prometnih davkov.

Člen 22 (prejšnji člen 23)

Ta protokol se uporablja tudi za Evropsko centralno banko, za člane njenih organov in zaposlene, brez poseganja v določbe Protokola o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke.

Poleg tega je Evropska centralna banka oproščena vseh davkov in podobnih dajatev ob povečanju svojega kapitala ter raznih formalnosti, ki so s tem lahko povezane v državi, v kateri ima banka sedež. Dejavnosti banke in njenih organov, ki se izvajajo v skladu s statutom Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, niso predmet kakršnih koli prometnih davkov.

Dodatek k PRILOGI II

Postopek za uporabo protokola o privilegijih in imunitetah v Švici

1. Razširitev uporabe na Švico

Kadar koli Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Protokol) vsebuje sklicevanja na države članice, se razume da se ta sklicevanja enako uporabljajo za Švico, razen če je z določbami, ki sledijo, določeno drugače.

2. Izvzetje podpornega urada iz posredne obdavčitve (vključno z DDV)

Blago in storitve, izvoženi iz Švice, niso predmet švicarskega davka na dodano vrednost (DDV). Če gre za blago in storitve, dobavljene podpornemu uradu v Švici za njegovo službeno rabo, se v skladu z drugim odstavkom člena 3 Protokola oprostitev plačila DDV izvede z vračilom. Oprostitev plačila DDV se odobri, če dejanska nakupna cena blaga in storitev, navedenih na računu ali v enakovrednem dokumentu, znaša vsaj 100 švicarskih frankov (vključno z davkom).

Vračilo DDV se odobri ob predložitvi temu namenjenih švicarskih obrazcev glavnemu oddelku za DDV švicarske zvezne davčne uprave. Praviloma se zahtevki za vračilo obravnavajo v treh mesecih od dneva, ko so bili vloženi skupaj s potrebnimi dokazili.

3. Postopek za uporabo pravil, ki se nanašajo na osebje podpornega urada

V zvezi z drugim odstavkom člena 12 Protokola Švica v skladu z načeli svoje zakonodaje uradnike in druge uslužbence podpornega urada v smislu člena 2 Uredbe Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 549/69 z dne 25. marca 1969 o določitvi kategorij uradnikov in drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, za katere se uporabljajo določbe člena 12, drugega odstavka člena 13 in člena 14 Protokola o privilegijih in imunitetah Skupnosti[10], oprosti zveznih, kantonskih in občinskih davkov na plače, mezde in prejemke, ki jim jih izplačuje EU in za katere se uporablja notranji davek v korist slednje.

Za uporabo člena 13 Protokola se Švica ne šteje za državo članico v smislu točke 1 zgoraj.

Uradniki in drugi uslužbenci podpornega urada ter njihovi družinski člani, ki so vključeni v sistem socialnega zavarovanja za uradnike in druge uslužbence EU, se niso dolžni vključiti v švicarski sistem socialne varnosti.

Sodišče Evropske unije ima izključno pristojnost za vse zadeve, ki se nanašajo na odnose med podpornim uradom ali Evropsko komisijo in njunim osebjem, v zvezi z uporabo kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Unije ter drugih določb prava EU, ki opredeljujejo pogoje dela.

PRILOGA III

Finančni nadzor švicarskih udeležencev v dejavnostih podpornega urada

Člen 1 Neposredno komuniciranje

Podporni urad in Evropska komisija neposredno komunicirata z vsemi fizičnimi ali pravnimi osebami s sedežem v Švici, ki sodelujejo pri dejavnostih podpornega urada kot pogodbeniki, udeleženci programov podpornega urada, prejemniki plačil iz proračuna podpornega urada ali EU ali kot podizvajalci. Te osebe lahko Evropski komisiji in podpornemu uradu neposredno pošljejo vse ustrezne informacije in dokumentacijo, ki jih morajo sporočiti na podlagi predpisov, navedenih v tem dogovoru, in na podlagi pogodb ali sporazumov, sklenjenih v skladu z navedenimi predpisi, ter odločitev, sprejetih v skladu z navedenimi predpisi.

Člen 2 Revizije

1. V skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (EU, Euratom) št. 966/2012 z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[11], Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 23. decembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti[12] ter z drugimi predpisi, navedenimi v tem dogovoru, lahko sklenjene pogodbe ali sporazumi ter odločitve, sprejete z upravičenci s sedežem v Švici, predvidijo možnost znanstvenih, finančnih, tehnoloških ali drugih revizij, ki jih lahko pri njih ali pri njihovih podizvajalcih kadar koli opravijo uradniki podpornega urada in Evropske komisije ali druge osebe s pooblastilom podpornega urada in Evropske komisije.

2. Uradniki podpornega urada in Evropske komisije ter druge osebe, ki jih pooblastita podporni urad in Evropska komisija, morajo imeti ustrezen dostop do prostorov, del in dokumentov ter vseh informacij, tudi v elektronski obliki, ki jih potrebujejo za izvajanje takih revizij. Ta pravica dostopa se izrecno navede v pogodbah ali sporazumih, sklenjenih za izvajanje predpisov iz tega dogovora.

3. Evropsko računsko sodišče ima enake pravice kot Evropska komisija.

4. Revizije se lahko opravijo v petih letih po izteku veljavnosti tega dogovora ali v skladu s pogoji, navedenimi v sklenjenih pogodbah ali sporazumih ter v sprejetih odločitvah.

5. Švicarski zvezni urad za revizijo se vnaprej obvesti o revizijah, ki se opravijo na švicarskem ozemlju. To obvestilo ni pravni pogoj za izvedbo takih revizij.

Člen 3 Pregledi na kraju samem

1. V skladu s tem dogovorom je Evropska komisija (OLAF) pooblaščena za opravljanje pregledov in inšpekcij na kraju samem na švicarskem ozemlju v skladu s pogoji iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi[13].

2. Preverjanja in inšpekcijske preglede na kraju samem pripravlja in izvaja Evropska komisija v tesnem sodelovanju s švicarskim zveznim uradom za revizijo ali drugimi pristojnimi švicarskimi organi, ki jih določi švicarski zvezni urad za revizijo in jih je treba pravočasno obvestiti o predmetu, namenu ter pravni podlagi preverjanj in pregledov, tako da lahko zagotovijo vso potrebno pomoč. V ta namen lahko uradniki pristojnih švicarskih organov sodelujejo pri preverjanjih in inšpekcijskih pregledih na kraju samem.

3. Če švicarski organi to želijo, lahko preverjanja in inšpekcijske preglede na kraju samem izvajajo skupaj z Evropsko komisijo.

4. Če udeleženci programa nasprotujejo preverjanju ali inšpekcijskemu pregledu na kraju samem, švicarski organi v skladu z nacionalnimi pravili zagotovijo inšpektorjem Evropske komisije vso potrebno pomoč, da lahko ti opravijo svojo nalogo preverjanja in inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

5. Evropska komisija v najkrajšem možnem času obvesti švicarski zvezni urad za revizijo o vsakem dejstvu ali sumu glede nepravilnosti, ki jih odkrije pri pregledu na kraju samem ali inšpekcijskem pregledu. Evropska komisija mora navedeni organ v vsakem primeru obvestiti o rezultatih takih preverjanj in pregledov.

Člen 4 Obveščanje in posvetovanje

1. Za pravilno izvajanje te priloge si pristojni švicarski organi in organi EU redno izmenjujejo informacije in se, kadar to zahteva ena od pogodbenic, posvetujejo.

2. Pristojni švicarski organi nemudoma obvestijo podporni urad in Evropsko komisijo, če naletijo na kakršno koli dejstvo ali sum glede nepravilnosti v zvezi s sklepanjem in izvajanjem pogodb ali sporazumov, sprejetih pri uporabi določb iz tega dogovora.

Člen 5 Zaupnost

Informacije, ki so v kakršni koli obliki sporočene ali pridobljene na podlagi te priloge, so poslovna skrivnost in se varujejo tako, kot za podobne informacije določa švicarska zakonodaja in ustrezne določbe, ki veljajo za institucije EU. Take informacije se smejo sporočati le osebam v institucijah EU, državah članicah ali v Švici, ki morajo biti zaradi svoje funkcije z njimi seznanjene, in se ne smejo uporabljati v drug namen kot za zagotavljanje učinkovitega varovanja finančnih interesov pogodbenic.

Člen 6 Upravni ukrepi in kazni

Brez poseganja v izvajanje švicarskega kazenskega prava lahko podporni urad ali Evropska komisija predpišeta upravne ukrepe in sankcije v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[14] ter Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije[15], ter Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti[16].

Člen 7 Izterjava in izvršba

Odločitve, ki jih podporni urad ali Evropska komisija sprejmeta znotraj področja uporabe tega dogovora in vsebujejo finančne obveznosti za subjekte, ki niso države, se izvršujejo v Švici. Nalog za izvršbo brez kakršne koli druge kontrole razen preverjanja verodostojnosti akta izda organ, ki ga določi švicarska vlada in o tem obvesti podporni urad ali Evropsko komisijo. Izvršba poteka v skladu s švicarskimi procesnimi predpisi. Zakonitost sklepa o izvršbi nadzira Sodišče Evropske unije.

Sodbe Sodišča Evropske unije, izrečene na podlagi arbitražne klavzule, so izvršljive pod enakimi pogoji.

[1]               Uredba (EU) št. 439/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o ustanovitvi Evropskega azilnega podpornega urada (UL L 132/11, 29.5.2010).

[2]               UL C […], […], str. […].

[3]               UL C […], […], str. […].

[4]               UL L 132, 29.5.2010, str. 11.

[5]               UL L 53, 27.2.2008, str. 5.

[6]               Odločba Komisije z dne 26. julija 2000 po Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta o primernosti zaščite osebnih podatkov v Švici (UL L 215, 25.8.2000, str. 1).

[7]               UL L 8, 12.1.2011, str. 1.

[8]               UL L 53, 27.2.2008, str. 5.

[9]               UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

[10]             UL L 74, 27.3.1969, str. 1, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 371/2009 (UL L 121, 15.5.2009, str. 1).

[11]             UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

[12]             UL L 357, 31.12.2002, str. 72, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 652/2008 (UL L 181, 10.7.2008, str. 23).

[13]             UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[14]             UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

[15]             UL L 362, 31.12.2012, str. 1.

[16]             UL L 312, 23.12.1995, str. 1.