OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

· Razlogi za predlog in njegovi cilji

Na tunizijsko gospodarstvo so negativno vplivali nemiri v državi po revoluciji leta 2011, nestabilnost regije (zlasti vojna v Libiji) ter slabe razmere na mednarodni ravni, zlasti v euroobmočju, s katerim ima Tunizija tesne trgovinske in finančne povezave. Gospodarstvo je bilo leta 2011 v recesiji in kljub skromni oživitvi leta 2012, ko so se okrepili turizem in neposredne tuje naložbe ter povečala gospodarska dejavnost, so makroekonomske razmere še vedno zelo občutljive. Zlasti sta se občutno poslabšala fiskalni položaj in plačilna bilanca, kar povzroča velike potrebe po financiranju.

Potem, ko je bil predsednik Ben Ali 14. januarja 2011 prisiljen zapustiti državo, je Tunizija storila velik korak k vzpostavitvi demokratičnih mehanizmov, vključno z organizacijo svobodnih volitev in ustanovitvijo nacionalne ustavodajne skupščine. Čeprav politična tranzicija ni bila brez težav in obdobij nestabilnosti, naj bi se proces zaključil s sprejetjem nove ustave in organizacijo novih volitev v prvi polovici leta 2014.

V tem okviru so tunizijski organi sredi aprila 2013 z osebjem Mednarodnega denarnega sklada (v nadaljnjem besedilu: MDS) dosegli dogovor o 24-mesečnem aranžmaju „stand-by“ v višini 1,75 milijarde USD (400 % kvote), ki ga je odbor MDS odobril junija. Cilji aranžmaja „stand-by“ so podpora vladnemu programu za gospodarsko reformo, odpravljanje šibkih točk gospodarstva ter spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti.

Na podlagi tega je tunizijska vlada 28. avgusta 2013 zaprosila EU za makrofinančno pomoč v višini 500 milijonov EUR, del tega pa naj bi bil v obliki nepovratnih sredstev (glej zahtevek v Prilogi). Evropska komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga, da se Republiki Tuniziji dodeli makrofinančna pomoč v višini največ 250 milijonov EUR. Pomoč bi bila v obliki srednjeročnih posojil, nepovratna sredstva pa niso predvidena, saj Tunizija ne izpolnjuje meril za upravičenost do nepovratnih sredstev v okviru ukrepov makrofinančne pomoči.

S predlagano makrofinančno pomočjo EU bi Tunizija pokrila del preostalih potreb po zunanjem financiranju v obdobju 2014–2015 v okviru programa MDS, ki so ocenjene na 3 milijarde USD. Zmanjšala bi kratkoročne plačilnobilančne in fiskalne šibke točke gospodarstva ter podprla programe za prilagoditev in reforme, dogovorjene z MDS in Svetovno banko, ter reforme, dogovorjene v okviru dejavnosti proračunske podpore EU, zlasti pogodbo o podpori za konsolidacijo države (Programme d’Appui à la Relance: PAR), ki se deloma financira iz programa EU za podporo partnerstvu, reformam in vključujoči rasti (Support for Partnership Reform and Inclusive Growth: program SPRING).

Predlagana makrofinančna pomoč je v skladu s cilji pobude skupine G8 za partnerstvo iz Deauvilla in smernicami nove evropske sosedske politike. Drugim državam v regiji bi poslala jasno sporočilo, da je EU pripravljena podpreti države z gospodarskimi težavami, ki začenjajo politične reforme.

V zvezi s tem Komisija meni, da so izpolnjeni politični in ekonomski pogoji za izvedbo predlagane vrste in višine makrofinančne pomoči.

· Splošno ozadje

Po hudi recesiji leta 2011, ko se je gospodarstvo zaradi domačih političnih nemirov in libijskega konflikta skrčilo za 1,9 %, je leta 2012 sledilo zmerno okrevanje kljub neugodnemu mednarodnemu in domačemu okolju, pri čemer se je realna rast BDP po ocenah povečala na 3,6 %, in sicer predvsem zaradi okrepitve turizma in neposrednih tujih naložb. Kljub obetavni okrepitvi proizvodne dejavnosti in turizma do sredine leta 2013 se je zaradi mrtve točke, v kateri se je znašla politika, manjše rasti od pričakovane v EU (EU je glavna trgovska partnerica Tunizije) in na novih trgih ter slabe letine gospodarska dejavnost upočasnila. MDS je svojo napoved glede rasti BDP v letu 2013 nedavno popravil s 4 % na 3 %. Tudi napoved glede rasti za leto 2014 je bila popravljena navzdol s 4,5 % na 3,7 %, pri čemer so pomemben dejavnik negativnega tveganja domače politične razmere.

Brezposelnost je še vedno glavni razlog za skrb, saj se je povečala s 13,5 % v času pred revolucijo na 15,9 % konec junija 2013, zlasti pa je visoka med mladimi in ženskami. Inflacijske pritiske, ki obstajajo od začetka leta 2012, je mogoče večinoma pojasniti s povečanjem nadzorovanih cen energentov in višjimi cenami hrane. Vendar pa se je inflacija do septembra zmanjšala na 5,7 % (osnovna inflacija pa na 4,4 %) in naj bi ostala na približno enaki ravni.

Monetarna politika je bila v letu 2011 in prvih mesecih leta 2012 prilagodljiva zaradi velike proizvodne vrzeli in relativno stabilne osnovne inflacije. Ko pa se je začela inflacija pospešeno povečevati, zunanji in fiskalni položaj pa sta se še poslabšala, je centralna banka Tunizije sprejela ostre ukrepe in referenčno obrestno mero od avgusta 2012 povečala za 50 odstotnih točk (na 4 %).

Kar zadeva javne finance, je program MDS za leto 2013 napovedal zmerno fiskalno prilagoditev, pri čemer naj bi se fiskalni primanjkljaj povečal na 7,3 % BDP, kar na splošno odraža stroške načrtovane dokapitalizacije bank in plačilo zaostalih plačil. Vendar pa nedavni trendi kažejo na precejšnje fiskalno odstopanje, če ne bodo sprejeti novi ukrepi (brez korektivnih ukrepov naj bi primanjkljaj dosegel 8,4 % BDP). Poslabšanje fiskalnih razmer v letu 2013 naj bi tako kot lani delno izravnale manjše javne naložbe.

Za leto 2014 MDS poziva k dodatni prilagoditvi za približno 2 odstotni točki BDP, da se doseže načrtovani primanjkljaj v višini 6,4 % BDP. Korektivni ukrepi bodo verjetno vključevali prilagoditev energetskih tarif ob vzpostavitvi bolje usmerjene mreže socialne varnosti, povečanje nadzora nad plačami v javnem sektorju (ki predstavljajo približno 13 % BDP in 60 % prihodkov), zvišanje trošarin in ukrepe za izboljšanje učinkovitosti javnih izdatkov. Tudi potrebe po dokapitalizaciji finančnega sektorja je treba ustrezno določiti z zakonodajo.

Bruto javni dolg je tudi v letu 2012 znašal 44 % BDP, do konca tega leta naj bi se povečal na 45,3 % BDP, najvišji pa naj bi bil leta 2014, in sicer 49,5 % BDP. Servisiranje dolga ostaja na obvladljivih 6 % celotnih proračunskih izdatkov.

Povečanje rasti v letu 2012 ob manjšem svetovnem povpraševanju (zlasti povpraševanju v EU) in stalno visoke cene blaga so prispevale k povečanju primanjkljaja tekočega računa na 8,1 % BDP. V letu 2013 se je primanjkljaj še povečal, v skladu z najnovejšimi napovedmi pa naj bi še narasel na približno 8,3 % BDP (načrtovani primanjkljaj v okviru programa MDS je 7,5 % BDP). Poleg tega so neposredne tuje naložbe v letu 2013 do sedaj dosegle okrog 40 % pričakovanih v programu MDS. Izplačila uradne pomoči so tudi precej pod načrtovanimi. Tunizija se zaradi tega primanjkljaja v financiranju in primanjkljaja tekočega računa, ki je večji od načrtovanega, v letu 2013 sooča z veliko vrzeljo v plačilni bilanci (v višini okrog 750 milijonov EUR), čeprav bi morebitno posojilo Katarja lahko prispevalo k njenemu zmanjšanju. Po pričakovanjih MDS naj bi se ta primanjkljaj pokril z zmanjšanjem deviznih rezerv za 600 milijonov EUR v primerjavi s ciljnim zneskom iz programa in nadaljnjim zmanjšanjem javnih naložb (ki predstavljajo veliko količino uvoza).

Po delnem izboljšanju leta 2012 so se začele uradne devizne rezerve leta 2013 hitro zmanjševati. Do konca oktobra 2013 so znašale 6,9 milijarde USD, kar pomeni kritje za samo 104 dni uvoza. Po pričakovanjih naj bi leta 2013 dosegle 7,5 milijarde USD, kar predstavlja zmanjšanje za 1,1 milijarde USD leta 2013; za navedeno leto je bilo načrtovano povečanje za 400 milijonov USD. Nominalni efektivni tečaj dinarja se je od revolucije zmanjšal za okrog 12 % ter za okrog 6 % od začetka leta 2013.

Kriza leta 2011 je imela negativne posledice za več ključnih bank, zlasti državnih, ki jih je poslabšanje turizma bolj prizadelo. Zaradi tega je centralna banka Tunizije leta 2012 komercialnim bankam zagotovila precejšnja likvidna sredstva, da bi jim pomagala kriti potrebe po refinanciranju, čeprav se je že začelo s postopnim zmanjševanjem dotoka likvidnih sredstev. V okviru programa, dogovorjenega z MDS, nameravajo organi nadaljevati z dokapitalizacijo in sanacijo bank, ki jih je prizadela kriza.

Ključni izzivi strukturnih reform poleg potrebe po prestrukturiranju in krepitvi bančnega sistema vključujejo zmanjšanje brezposelnosti ob hkratnem povečanju stopnje udeležbe (zlasti žensk), zmanjšanje razlik v dohodku in regionalnih razlik, zmanjšanje prekomernega zanašanja na razvoj izvozne industrije z nizko dodano vrednostjo na obalnem območju ter preoblikovanje neučinkovitega sistema subvencioniranja cen ob krepitvi mreže socialne varnosti.

Kot omenjeno, je odbor MDS 7. junija 2013 odobril dveletni aranžma „stand-by“ v višini 1,75 milijarde USD (400 % tunizijske kvote). Glavni cilji programa MDS so: i) ohranjanje makroekonomske stabilnosti, deloma z izvajanjem strukturnih reform in selektivno dokapitalizacijo bank, ii) podpora vključujoči rasti, iii) zmanjšanje zunanjih šibkih točk ter iv) krepitev zaupanja vlagateljev in donatorjev.

Popravljene napovedi kažejo na obsežne plačilnobilančne potrebe za obdobje 2014–2015, pri čemer je vrzel v zunanjem financiranju ocenjena na 4,4 milijarde USD. To vrzel v financiranju gre na splošno pripisati dvema dejavnikoma: stalnemu velikemu primanjkljaju tekočega računa in potrebi po vzpostavitvi deviznih rezerv v obdobju 2014–2015. Po odbitku izplačil v okviru aranžmaja „stand-by“ in posojila Svetovne banke za razvojno politiko se Tunizija v tem obdobju sooča s preostalo vrzeljo v zunanjem financiranju v višini 3 milijarde USD. Predlagana makrofinančna pomoč EU bi pokrila približno 10,8 % preostale vrzeli financiranja v obdobju 2014–2015.

· Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Jih ni.

· Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

EU si prizadeva vzpostaviti tesnejše odnose s Tunizijo ter podpreti njene gospodarske in politične reforme. Leta 1995 je Tunizija postala prva država v južnem Sredozemlju, ki je podpisala pridružitveni sporazum z EU. Ta sporazum ostaja pravna podlaga za dvostransko sodelovanje. Dvostranski odnosi so bili še dodatno okrepljeni v okviru evropske sosedske politike EU, tudi s sprejetjem petletnih akcijskih načrtov evropske sosedske politike, ki vzpostavljajo strateške cilje za to sodelovanje, od katerih zadnji zajema obdobje 2013–2017. Tunizija je tudi članica Unije za Sredozemlje. Gospodarske vezi z EU so pomembne. Največji delež trgovine izvaja Tunizija z EU. Leta 2012 je uvoz iz EU predstavljal 59,3 % celotnega tunizijskega uvoza, izvoz v EU pa 68,1 % celotnega tunizijskega izvoza. Tunizija je prav tako zelo odvisna od EU na področju neposrednih tujih naložb in drugih finančnih tokov, nakazil in turističnih tokov. Leta 2008 je dokončno odpravila tarife za industrijske proizvode in tako postala prva sredozemska država, ki je z EU sklenila sporazum o prosti trgovini. EU je Tuniziji ponudila poglobljeni in celoviti sporazum o prosti trgovini, da se ji omogoči popoln dostop do enotnega trga EU, vendar se pogajanja o njem še niso začela.

Makrofinančna pomoč EU bi dopolnjevala skupaj 445 milijonov EUR nepovratnih sredstev v okviru Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva in programa SPRING, in zlasti pogoje iz paketa PAR III, v katerem sodeluje EU. Pri izvajanju teh dveh programov bo zagotovljeno tesno usklajevanje, saj se dopolnjujeta in vzajemno krepita. Medtem ko bo predvidena makrofinančna pomoč zagotovila kratkoročno podporo za plačilno bilanco, pa bo pogodba o podpori za konsolidacijo države podprla dokončanje procesa prehoda na demokracijo z gospodarskimi ukrepi in ukrepi političnega upravljanja. Makrofinančna pomoč EU bi podprla tunizijske organe pri sprejetju ustreznega okvira za makroekonomsko politiko in strukturne reforme ter s tem  povečala dodano vrednost in učinkovitost ukrepanja EU prek drugih finančnih instrumentov. Poleg tega bi dopolnjevala sredstva, ki jih dajejo na voljo mednarodne finančne ustanove, dvostranski donatorji, in druge finančne institucije EU, ter tako prispevala k splošni učinkovitosti svežnja finančne pomoči, o katerem se je dogovorila mednarodna skupnost donatorjev za odpravo posledic krize.

Če povzamemo, medtem ko pot Tunizije do popolne demokracije ni brez težav in še marsikaj ostaja nedorečeno, pa je naredila pomembne korake v smeri politične reforme, katere cilj je krepitev demokratičnih institucij in mehanizmov, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, pravno državo in spoštovanjem človekovih pravic. Država načrtuje tudi program gospodarskih reform, ki naj bi zagotovil temelje za trajnosten in pravičen model rasti, ki ustvarja delovna mesta.

Predlog za makrofinančno pomoč je skladen z zavezo EU, da podpre gospodarsko in politično tranzicijo Tunizije. Prav tako je skladen z besedilom dveh sklepov o dodelitvi makrofinančne pomoči Kirgiški republiki in Hašemitski kraljevini Jordaniji[1]. Kot je podrobneje obrazloženo v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije, je predlog Komisije skladen z naslednjimi načeli: izjemna narava, politični pogoji, komplementarnost, pogojnost in finančna disciplina.

Komisija bo med izvajanjem ukrepa makrofinančne pomoči še naprej spremljala in ocenjevala izpolnjevanje teh meril. Pri ocenjevanju političnih pogojev bodo službe Komisije tesno sodelovale z Evropsko službo za zunanje delovanje.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENE UČINKA

· Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Makrofinančna pomoč se dodeli kot sestavni del mednarodne podpore za gospodarsko stabilizacijo Tunizije. Pri pripravi tega predloga za makrofinančno pomoč so se službe Komisije posvetovale z Mednarodnim denarnim skladom in Svetovno banko, ki sta že vzpostavila znatne programe za financiranje. Prav tako je bila Komisija redno v stiku s tunizijskimi organi.

· Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Komisija bo decembra 2013 s pomočjo zunanjih strokovnjakov opravila operativno oceno kakovosti in zanesljivosti tunizijskih javnofinančnih tokov in upravnih postopkov.

· Ocena učinka

Makrofinančna pomoč ter z njo povezan program gospodarskih prilagoditev in reform bosta pomagala omiliti potrebe Tunizije po kratkoročnem financiranju, hkrati pa bosta podpirala strateške ukrepe za izboljšanje plačilne bilance in fiskalnega položaja ter okrepila vzdržno rast, kakor je bilo dogovorjeno z MDS. S tem se bosta bistveno okrepili učinkovitost in preglednost upravljanja javnih financ, spodbudile se bodo fiskalne reforme za povečanje pobiranja davkov in izboljšanje progresivnosti davčnega sistema, podprla se bodo obstoječa prizadevanja za okrepitev mreže socialne varnosti, spodbudile se bodo reforme trga dela (za zmanjšanje brezposelnosti in povečanje stopnje aktivnosti, predvsem žensk) ter olajšalo sprejetje ukrepov za izboljšanje regulativnega okvira za trgovino in naložbe.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

· Povzetek predlaganih ukrepov

Evropska unija da Tuniziji na voljo makrofinančno pomoč v skupni višini največ 250 milijonov EUR, ki se zagotovi v obliki srednjeročnega posojila. Cilji pomoči bodo: (i) prispevek h kritju preostalih potreb Tunizije po zunanjem financiranju v obdobju 2014–2015, kot jih je ugotovila Komisija na podlagi ocen MDS; (ii) podpora prizadevanjem za fiskalno konsolidacijo in zunanji stabilizaciji v okviru programa MDS; (iii) spodbujanje prizadevanj tunizijskih organov za izvedbo ukrepov iz akcijskega načrta med EU in Tunizijo v okviru evropske sosedske politike ter (iv) podpora prizadevanjem za strukturno reformo za izboljšanje celotnega makroekonomska upravljanja, okrepitev ekonomskega upravljanja in preglednosti ter izboljšanje pogojev za trajnostno rast.

Pomoč naj bi bila izplačana v treh posojilnih obrokih. Prvi obrok (90 milijonov EUR) naj bi bil izplačan sredi leta 2014. Drugi obrok (80 milijonov EUR), ki je odvisen od nekaterih strateških ukrepov, bi bil lahko izplačan proti koncu leta 2014. Tretji in zadnji obrok (80 milijonov EUR) bi bil lahko na voljo v prvi polovici leta 2015, pod pogojem, da bodo izvedeni strateški ukrepi. Pomoč bo upravljala Komisija. Uporabljajo se posebne določbe o preprečevanju goljufij in drugih nepravilnosti, ki so v skladu s finančno uredbo.

Kot je pri instrumentu makrofinančne pomoči običajno, bi bila izplačila odvisna od uspešno opravljenih pregledov izvajanja programa v okviru finančnega aranžmaja „stand-by“ MDS. Poleg tega bi se Komisija in tunizijski organi z memorandumom o soglasju dogovorili o posebnih ukrepih strukturnih reform. Cilj Komisije bodo strukturne reforme za izboljšanje celotnega makroekonomska upravljanja in pogojev za trajnostno rast (na primer glede preglednosti in učinkovitosti upravljanja javnih financ, fiskalnih reform, reform za okrepitev mreže socialne varnosti, reform trga dela ter reform za izboljšanje regulativnega okvira za trgovino in naložbe).

Odločitev, da se celotna makrofinančna pomoč izplača v obliki posojil, je upravičena glede na raven razvoja Tunizije (merjeno po dohodku na prebivalca države) in kazalnikov zadolženosti. Je tudi v skladu z obravnavo Tunizije s strani Svetovne banke in MDS. Tunizija ni upravičena do ugodnega financiranja iz Mednarodnega združenja za razvoj ali skrbniškega sklada MDS za zmanjšanje revščine in rast.

· Pravna podlaga

Pravna podlaga tega predloga je člen 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

· Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti se uporablja kolikor ciljev ponovnega vzpostavljanja kratkoročne makroekonomske stabilnosti v Tuniziji ne morejo zadostno uresničiti države članice same in jih laže uresniči Evropska unija. Glavni razlogi so proračunske omejitve na nacionalni ravni in potreba po visoki stopnji usklajenosti donatorjev, da bi bila obseg in učinkovitost pomoči kar največja.

· Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti: omejen je na minimum, ki je potreben za uresničitev ciljev kratkoročne makroekonomske stabilnosti in ne presega tistega, kar je potrebno za ta namen.

Kot je Komisija ugotovila na podlagi ocen MDS v okviru aranžmaja „stand-by“, znesek pomoči ustreza 10,8 % preostale vrzeli financiranja v obdobju 2014–2015. Glede na pomoč, ki so jo Tuniziji obljubili drugi dvostranski in večstranski donatorji in upniki, se ocenjuje, da je to za EU ustrezna porazdelitev bremena.

· Izbira instrumentov

Projektna finančna ali tehnična pomoč ne bi bila primerna ali zadostna za doseganje teh makroekonomskih ciljev. Ključna dodana vrednost makrofinančne pomoči v primerjavi z drugimi instrumenti EU bi pomenila zmanjšanje pritiska na zunanje financiranje in pomoč pri oblikovanju stabilnega makroekonomskega okvira, vključno s spodbujanjem vzdržne plačilne bilance in proračunskega stanja, ter ustreznega okvira za strukturne reforme. Makrofinančna pomoč lahko pomaga vzpostaviti ustrezen splošni okvir za makroekonomske in strukturne politike in tako poveča učinkovitost ukrepov, financiranih v Tuniziji na podlagi drugih, bolj ozko usmerjenih finančnih instrumentov EU.

Predlagani program bo tudi okrepil zavezanost vlade reformam in njeno prizadevanje za tesnejše odnose z EU. Ta cilj bo med drugim dosežen tudi z ustreznimi pogoji za izplačilo pomoči. Širše gledano, je ta program jasno sporočilo drugim državam v regiji, da je EU pripravljena podpreti države z gospodarskimi težavami, ki začenjajo politične reforme.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Načrtovana pomoč bi se zagotovila v obliki posojila in bi se morala financirati prek najemanja posojil, ki ga bo v imenu EU izvedla Komisija. Proračunski stroški pomoči bodo ustrezali rezervacijam v višini 9 % zneskov, izplačanih iz Jamstvenega sklada za zunanje dajanje posojil EU iz proračunske vrstice 01 03 06 („Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada“)[2]. Ob predpostavki, da bosta prva obroka posojila izplačana leta 2014 v skupnem znesku 170 milijonov EUR, tretji obrok pa leta 2015 v znesku 80 milijonov EUR, in v skladu s pravili, ki urejajo mehanizem Jamstvenega sklada, se bodo rezervacije oblikovale v proračunih 2016–2017.

5.           NEOBVEZNI ELEMENTI

· Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti

Predlog vključuje določbo o prenehanju veljavnosti. Predlagana makrofinančna pomoč bi bila zagotovljena za obdobje dveh let in pol, ki se začne prvi dan po začetku veljavnosti memoranduma o soglasju.

2013/0416 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zagotavljanju makrofinančne pomoči Republiki Tuniziji

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 212 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije[3],

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom[4],

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Odnosi med Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: Unija) in Republiko Tunizijo (v nadaljnjem besedilu: Tunizija) se razvijajo v okviru evropske sosedske politike (ESP). Evro-sredozemski pridružitveni sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Tunizijo na drugi strani je začel veljati 1. marca 1998. V skladu s tem pridružitvenim sporazumom je Tunizija leta 2008 odpravila tarife za industrijske proizvode in tako postala prva sredozemska država, ki je z Unijo sklenila sporazum o prosti trgovini. Dvostranski politični dialog in ekonomsko sodelovanje se nadalje razvijata v okviru akcijskih načrtov evropske sosedske politike, od katerih najnovejši, o katerem poteka razprava, zajema obdobje 2013–2017.

(2)       Na tunizijsko gospodarstvo so močno vplivali domači dogodki, povezani z dogodki v južnem Sredozemlju od konca leta 2010, znani kot „arabska pomlad“, in stalni nemiri v regiji, ki so sledili, zlasti v sosednji Libiji. Ti dogodki in slabe gospodarske razmere na globalni ravni, zlasti recesija v euroobmočju (EU je glavna trgovska in finančna partnerica Tunizije), imajo zelo negativen učinek na tunizijsko gospodarstvo; rast se upočasnjuje, nastajajo pa tudi velike vrzeli v zunanjem in proračunskem financiranju.

(3)       Potem, ko je bil predsednik Ben Ali 14. januarja 2011 prisiljen zapustiti državo, je imela Tunizija 23. oktobra 2011 prve svobodne in demokratične volitve. Od takrat deluje nacionalna ustavodajna skupščina in čeprav politična tranzicija ni bila brez težav, si glavni politični akterji prizadevajo za nadaljnje reforme za vzpostavitev popolnoma demokratičnega sistema.

(4)       Unija je od začetka arabske pomladi ob različnih priložnostih poudarila svojo zavezanost podpori Tunizije pri njenem procesu gospodarskih in političnih reform. Ta zaveza je bila ponovno potrjena v sklepih srečanja pridružitvenega sveta med Unijo in Tunizijo novembra 2012. Politična in gospodarska podpora Unije tunizijskemu reformnemu procesu je skladna s politiko Unije do regije južnega Sredozemlja, kakor je določena v okviru evropske sosedske politike.

(5)       Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti izreden finančni instrument za nevezano in nenamensko plačilnobilančno pomoč, namenjen ponovni vzpostavitvi vzdržnega stanja upravičenke na področju zunanjega financiranja in podpori pri izvajanju njenega političnega programa, ki vsebuje odločne prilagoditvene ukrepe in ukrepe strukturne reforme, katerih cilj je, zlasti v programskem obdobju, izboljšati plačilnobilančni položaj ter okrepiti izvajanje zadevnih sporazumov in programov z Unijo.

(6)       Aprila 2013 so se tunizijski organi in Mednarodni denarni sklad (MDS) dogovorili o nepreventivnem triletnem aranžmaju „stand-by“ (v nadaljnjem besedilu: program MDS) v višini 1 150 milijonov SDR (posebne pravice črpanja) v podporo Tuniziji za program gospodarskih prilagoditev in reform. Cilji programa MDS so skladni z namenom makrofinančne pomoči Unije, tj. odpravo kratkoročnih težav s plačilno bilanco in izvajanjem odločnih prilagoditvenih ukrepov v skladu s ciljem makrofinančne pomoči Unije.

(7)       Unija je dala na voljo 290 milijonov EUR v obliki nepovratnih sredstev za obdobje 2011–2013 na podlagi svojih rednih programov sodelovanja v podporo Tuniziji za program gospodarskih in političnih reform. Poleg tega je bilo Tuniziji v obdobju 2011–2013 dodeljenih 155 milijonov EUR v okviru programa SPRING.

(8)       Tunizija je avgusta 2013 zaradi slabšanja gospodarskih razmer in obetov zaprosila za makrofinančno pomoč Unije.

(9)       Ker je Tunizija država, ki jo zajema evropska sosedska politika, jo je treba šteti za upravičenko do makrofinančne pomoči Unije.

(10)     Ker je v plačilni bilanci Tunizije še vedno znatna vrzel v zunanjem financiranju, ki presega sredstva, ki jih zagotavljajo MDS in druge večstranske institucije, je makrofinančna pomoč Unije Tuniziji (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije) v trenutnih izrednih okoliščinah ustrezen odziv na prošnjo Tunizije za podporo gospodarski stabilizaciji v povezavi s programom MDS. Program makrofinančne pomoči Unije bi z dopolnjevanjem sredstev iz finančnega aranžmaja MDS podpiral ekonomsko stabilizacijo in program strukturnih reform.

(11)     Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena podpori ponovne vzpostavitve vzdržnega stanja v zunanjem financiranju Tunizije, kar bi podprlo njen gospodarski in socialni razvoj.

(12)     Določitev zneska makrofinančne pomoči Unije temelji na celoviti kvantitativni oceni preostalih potreb Tunizije po zunanjem financiranju in upošteva zmožnost države, da se financira z lastnimi sredstvi, zlasti mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo. Makrofinančna pomoč Unije bi morala dopolnjevati programe in sredstva, ki jih zagotavljata MDS in Svetovna banka. Pri določanju zneska pomoči se upoštevajo tudi pričakovani finančni prispevki večstranskih donatorjev, potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, drugi instrumenti Unije za zunanje financiranje, ki se že uporabljajo v Tuniziji, in dodana vrednost splošnega ukrepanja Unije.

(13)     Komisija bi morala zagotoviti pravno in vsebinsko skladnost makrofinančne pomoči Unije s ključnimi načeli, cilji in ukrepi, sprejetimi na različnih področjih zunanjih dejavnosti, ter drugimi ustreznimi politikami Unije.

(14)     Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije do Tunizije. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje bi morale v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati, da bi usklajevale in zagotavljale doslednost zunanje politike Unije.

(15)     Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zavezanost Tunizije vrednotam, ki jih deli z Unijo, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, trajnostnim razvojem in zmanjševanjem revščine, kakor tudi njeno zavezanost načelom odprte in pravične trgovine, ki temelji na pravilih.

(16)     Pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Tunizija spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi morali biti posebni cilji makrofinančne pomoči Unije povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v Tuniziji ter spodbujanje strukturnih reform, katerih cilj je podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanja novih delovnih mest in fiskalne konsolidacije. Komisija bi morala redno spremljati izpolnjevanje pogojev in uresničevanje navedenih ciljev.

(17)     Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z makrofinančno pomočjo Unije, bi morala Tunizija sprejeti ustrezne ukrepe v zvezi s preprečevanjem goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s pomočjo, ter za boj proti tem pojavom. Poleg tega pa bi bilo treba sprejeti določbe, na podlagi katerih bi Komisija opravljala preglede, Evropsko računsko sodišče pa revizije.

(18)     Sprostitev makrofinančne pomoči Unije ne posega v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta.

(19)     Zagotovljeni zneski, potrebni za makrofinančno pomoč, bi morali biti skladni z odobrenimi proračunskimi sredstvi iz večletnega finančnega okvira.

(20)     Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Da bi zagotovili, da lahko Evropski parlament in Svet spremljata izvajanje tega sklepa, bi ju morala Komisija redno obveščati o razvoju dogodkov v zvezi s pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.

(21)     Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta[5].

(22)     Za makrofinančno pomoč Unije bi morali veljati pogoji gospodarske politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o teh pogojih s tunizijskimi organi pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V skladu z navedeno uredbo bi se moral na splošno uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju morebitnega pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za operacije, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije Tuniziji bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje oziroma začasno ali trajno ukinitev pomoči uporabljati postopek pregleda –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.           Unija da Tuniziji na voljo makrofinančno pomoč (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije) v višini največ 250 milijonov EUR, da bi podprla ekonomsko stabilizacijo in reforme v Tuniziji. Pomoč bo pomagala pokriti plačilnobilančne potrebe Tunizije, kot so opredeljene v programu MDS.

2.           Celotni znesek makrofinančne pomoči Unije se zagotovi Tuniziji v obliki posojil. Komisija je pooblaščena, da si v imenu Unije izposodi potrebna sredstva na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij, da bi jih posodila Tuniziji. Rok zapadlosti posojila ne sme presegati 15 let.

3.           Sprostitev makrofinančne pomoči Unije upravlja Komisija v skladu s sporazumi ali dogovori med MDS in Tunizijo, ključnimi načeli in cilji gospodarskih reform, opredeljenimi v pridružitvenemu sporazumu med EU in Tunizijo ter akcijskem načrtu med EU in Tunizijo za obdobje 2013–2017, ki je bil dogovorjen v okviru evropske sosedske politike. Komisija Evropski parlament in Svet redno obvešča o dogajanjih v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije, tudi na področju izplačil, in jima pravočasno predloži ustrezne dokumente.

4.           Makrofinančna pomoč Unije se da na voljo za obdobje dveh let in pol od prvega dne po začetku veljavnosti memoranduma o soglasju iz člena 3(1).

5.           Če se finančne potrebe Tunizije v obdobju izplačevanja makrofinančne pomoči Unije glede na začetne napovedi znatno zmanjšajo, Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) zmanjša znesek pomoči oziroma pomoč začasno ali trajno ukine.

Člen 2

Pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije je, da Tunizija spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Komisija spremlja izpolnjevanje tega pogoja skozi celotno obdobje izvajanja makrofinančne pomoči Unije. Ta člen se uporablja v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU[6].

Člen 3

1.           Komisija se v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) s tunizijskimi organi dogovori o jasno določenih pogojih gospodarske politike in finančnih pogojih, osredotočenih na strukturne reforme in zdrave javne finance, ki naj veljajo za makrofinančno pomoč Unije in se določijo v memorandumu o soglasju, ki vključuje časovni okvir za izpolnjevanje teh pogojev. Pogoji gospodarske politike in finančni pogoji, določeni v memorandumu o soglasju, so skladni s sporazumi ali dogovori iz člena 1(3), vključno s programi makroekonomske prilagoditve in strukturnih reform, ki jih izvaja Tunizija ob podpori MDS.

2.           Namen teh pogojev je zlasti krepitev učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v Tuniziji, vključno za uporabo makrofinančne pomoči Unije. Pri oblikovanju ukrepov politike se ustrezno upoštevajo tudi napredek v zvezi z vzajemnim odpiranjem trgov, razvoj pravične trgovine, ki temelji na pravilih, ter druge prednostne naloge v okviru zunanje politike Unije. Komisija redno spremlja napredek pri doseganju teh ciljev.

3.           Podrobni finančni pogoji makrofinančne pomoči Unije se določijo v sporazumu o posojilu, o katerem se dogovorijo Komisija in tunizijski organi.

4.           Komisija redno preverja, ali so pogoji iz člena 4(3) še vedno izpolnjeni, med drugim tudi, ali so gospodarske politike Tunizije v skladu s cilji makrofinančne pomoči Unije. Pri tem tesno sodeluje z MDS in Svetovno banko ter, če je to potrebno, z Evropskim parlamentom in Svetom.

Člen 4

1.           V skladu s pogoji iz odstavka 3 da Komisija makrofinančno pomoč Unije na voljo v treh posojilnih obrokih. Višina posameznega obroka se določi v memorandumu o soglasju.

2.           Zneski makrofinančne pomoči Unije se po potrebi oblikujejo v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009[7].

3.           Komisija se odloči o sprostitvi obrokov na podlagi izpolnjevanja vseh naslednjih pogojev:

(a) pogoja iz člena 2;

(b) stalnega niza zadovoljivih dosežkov pri izvajanju strateškega programa, ki vsebuje odločne prilagoditvene ukrepe in ukrepe strukturnih reform, podprte z nepreventivnim kreditnim aranžmajem z MDS, ter

(c) izvajanja pogojev za gospodarsko politiko in finančnih pogojev, dogovorjenih v memorandumu o soglasju, v določenem časovnem obdobju.

Drugi obrok se ne izplača prej kot v treh mesecih po sprostitvi prvega obroka. Tretji obrok se ne izplača prej kot v treh mesecih po sprostitvi drugega obroka.

4.           Če pogoji iz odstavka 3 niso izpolnjeni, Komisija začasno ali trajno ukine izplačilo makrofinančne pomoči Unije. V teh primerih Evropski parlament in Svet obvesti o razlogih za začasno ali trajno ukinitev.

5.           Makrofinančna pomoč Unije se izplača centralni banki Tunizije. V skladu z določbami, ki se sprejmejo v memorandumu o soglasju, vključno s potrditvijo preostalih potreb po proračunskem financiranju, se lahko sredstva Unije prenesejo tunizijskemu ministrstvu za finance kot končnemu upravičencu.

Člen 5

1.           Najemanje in dajanje posojil v povezavi z makrofinančno pomočjo Unije se izvedeta v eurih z istim datumom valute, Unije pa ne vključujeta v spremembe rokov zapadlosti in je ne izpostavljata tečajnemu ali obrestnemu tveganju ali kakršnemu koli drugemu poslovnemu tveganju.

2.           Kadar okoliščine to dopuščajo in če Tunizija za to zaprosi, lahko Komisija sprejme potrebne ukrepe, da zagotovi vključitev klavzule o predčasnem poplačilu v posojilne pogoje in podobne klavzule v pogoje za najemanje posojil.

3.           Kadar okoliščine dopuščajo izboljšanje obrestne mere posojila in če Tunizija za to zaprosi, se Komisija lahko odloči, da bo refinancirala vsa prvotno najeta posojila ali njihov del ali prestrukturirala ustrezne finančne pogoje. Refinanciranje ali prestrukturiranje se opravi v skladu z odstavkoma 1 in 4 ter ne podaljša roka zapadlosti zadevnega posojila in ne poveča zneska neodplačanega kapitala na dan refinanciranja ali prestrukturiranja.

4.           Vse stroške, ki jih ima Unija z najemanjem in dajanjem posojil v skladu s tem sklepom, krije Tunizija.

5.           Komisija Evropski parlament in Svet obvešča o dogajanjih v zvezi z dejavnostmi iz odstavkov 2 in 3.

Člen 6

1.           Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta[8] in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012[9].

2.           Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v okviru neposrednega upravljanja.

3.           Memorandum o soglasju in sporazum o posojilu, ki se skleneta s tunizijskimi organi, vsebujeta določbe o:

(a) zagotovitvi, da Tunizija redno preverja, ali se finančna sredstva iz proračuna Unije uporabljajo pravilno, sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi vloži pravna sredstva za izterjavo nepravilno porabljenih sredstev, dodeljenih v skladu s tem sklepom;

(b) zagotovitvi zaščite finančnih interesov Unije, zlasti določitvi posebnih ukrepov za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije ter za boj proti tem pojavom, v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 988/95[10], Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96[11] ter Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[12];

(c) izrecni pooblastitvi Komisije, vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam, ali njenih predstavnikov, da izvajajo preglede, med drugim preglede in inšpekcije na kraju samem;

(d) izrecni pooblastitvi Komisije in Evropskega računskega sodišča, da izvajata revizije v obdobju, ko je makrofinančna pomoč Unije na voljo, in po njem, vključno z revizijami dokumentov in revizijami na kraju samem, kot so operativne ocene;

(e) zagotovitvi, da je Unija upravičena do predčasnega poplačila posojila, če se ugotovi, da je Tunizija v zvezi z upravljanjem makrofinančne pomoči Unije vpletena v kakršno koli goljufijo, korupcijo ali katero koli drugo nezakonito dejavnost, ki škodi finančnim interesom Unije.

4.           Med izvajanjem makrofinančne pomoči Unije Komisija z operativnimi ocenami spremlja ustreznost finančnih ureditev, upravnih postopkov ter mehanizmov notranje in zunanje kontrole Tunizije, ki so relevantni za tako pomoč.

Člen 7

1.           Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 8

1.           Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto do 30. junija predloži poročilo o izvajanju tega sklepa v predhodnem letu, skupaj z oceno tega izvajanja. V poročilu:

(a) oceni napredek, dosežen pri izvajanju makrofinančne pomoči Unije;

(b) oceni gospodarske razmere Tunizije in njene izglede za prihodnost ter napredek, dosežen pri izvajanju strateških ukrepov iz člena 3(1);

(c) navede povezavo med pogoji ekonomske politike, določenimi v memorandumu o soglasju, tekočo gospodarsko in fiskalno uspešnostjo Tunizije ter odločitvijo Komisije o izplačilu obrokov makrofinančne pomoči Unije.

2.           Najpozneje dve leti po izteku obdobja razpoložljivosti iz člena 1(4) Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o naknadnem vrednotenju, v katerem ovrednoti rezultate in učinkovitost končanih ukrepov makrofinančne pomoči Unije ter navede, v kolikšni meri so prispevali k ciljem pomoči.

Člen 9

Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                                            Za Svet

Predsednik                                                                              Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnih posledic

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Pravila o spremljanju in poročanju

              2.2.    Upravljavski in kontrolni sistem

              2.3.    Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2.    Ocenjene posledice za odhodke

              3.3.    Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga/pobude

Makrofinančna pomoč Republiki Tuniziji

1.2.        Zadevna področja v strukturi ABM/ABB[13]

Področje:       Naslov 01 – Gospodarske in finančne zadeve

Dejavnost:     03 – Mednarodne gospodarske in finančne zadeve

1.3.        Vrsta predloga/pobude

X Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

„Spodbujanje blaginje izven meja EU“

Glavno področje dejavnosti, povezane z GD ECFIN, se nanaša na:

1. Spodbujanje izvajanja evropske sosedske politike s poglabljanjem ekonomske analize in krepitvijo političnega dialoga in svetovanja glede gospodarskih vidikov akcijskih načrtov.

2. Razvijanje, spremljanje in izvajanje makrofinančne pomoči za partnerske tretje države, v sodelovanju z zadevnimi mednarodnimi finančnimi ustanovami.

1.4.2.     Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Posamezni cilj št. 1: „Zagotavljanje makrofinančne pomoči tretjim državam pri reševanju njihovih plačilnobilančnih težav in za ponovno vzpostavitev vzdržnosti zunanjega zadolževanja“

Zadevne dejavnosti AMB/ABB: Mednarodni gospodarski in finančni odnosi, globalno upravljanje.

1.4.3.     Pričakovani rezultati in posledice

Predlagana pomoč je sestavljena iz posojila EU v višini 250 milijonov EUR Republiki Tuniziji (v nadaljnjem besedilu: Tunizija) z namenom prispevati k bolj vzdržnemu stanju plačilne bilance. Pomoč, ki se izplača v treh obrokih, bo državi pomagala premagati gospodarske in socialne težave, ki so posledica nemirov doma in v regiji. Poleg tega bo pospešila strukturne reforme za povišanje trajnostne gospodarske rasti ter za izboljšanje upravljanja javnih financ.

1.4.4.     Kazalniki rezultatov in posledic

Organi bodo morali službam Komisije redno poročati o nizu kazalnikov ter predložiti izčrpno poročilo o skladnosti z dogovorjenimi pogoji politike pred izplačilom drugega in tretjega obroka pomoči.

Službe Komisije bodo še naprej spremljale upravljanje javnih financ, in sicer na podlagi operativne ocene finančnih tokov in upravnih postopkov, ki se bodo v okviru priprav za ta ukrep izvajali v Tuniziji. Delegacija EU v Tuniziji bo tudi zagotovila redno poročanje o zadevah, ki so povezane s spremljanjem pomoči. Službe Komisije bodo ohranile tesne stike z MDS in Svetovno banko, da bodo lahko izkoristile njune izkušnje, pridobljene pri njunih tekočih dejavnostih v Tuniziji.

V predlogu sklepa je predvideno letno poročilo Svetu in Evropskemu parlamentu, ki vsebuje oceno izvajanja zadevnega ukrepa. V dveh letih po izteku obdobja izvajanja pomoči bo izvedeno neodvisno naknadno vrednotenje pomoči.

1.5.        Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Izplačila pomoči bodo odvisna od zadovoljivih rezultatov pri izvajanju aranžmaja „stand-by“ med Tunizijo in MDS. Poleg tega se bo Komisija s tunizijskimi organi dogovorila o posebnih pogojih politike, navedenih v memorandumu o soglasju, ki morajo biti izpolnjeni, preden Komisija sprosti drugi in tretji obrok.

1.5.2.     Dodana vrednost ukrepanja EU

V okviru pomoči državi za premagovanje gospodarskega šoka, ki so ga povzročili nemiri v državi in regiji, bo predlog makrofinančne pomoči prispeval k podpiranju makroekonomske stabilnosti, gospodarskih reform in političnega napredka v državi. Ta pomoč dopolnjuje sredstva, ki jih dajejo na voljo mednarodne finančne ustanove, EU in drugi donatorji, ter bo tako prispevala k splošni učinkovitosti svežnja finančne pomoči, o katerem se je dogovorila mednarodna skupnost donatorjev za odpravo posledic krize.

Predlagani program bo tudi okrepil zavezanost vlade reformam in njeno prizadevanje za tesnejše odnose z EU. Ta cilj bo med drugim dosežen tudi z ustreznimi pogoji za izplačilo pomoči. Širše gledano je ta program jasno sporočilo drugim državam v regiji, da je EU pripravljena podpreti države z gospodarskimi težavami, ki začenjajo politične reforme.

1.5.3.     Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Od leta 2004 naprej je bilo skupno izvedenih petnajst naknadnih vrednotenj makrofinančne pomoči. Sklep teh vrednotenj je, da ukrepi makrofinančne pomoči prispevajo, čeprav včasih skromno in posredno, k izboljšanju zunanje vzdržnosti, makroekonomski stabilnosti in uresničevanju strukturnih reform v državi prejemnici. Ukrepi makrofinančne pomoči so v večini primerov pozitivno vplivali na plačilno bilanco države upravičenke in prispevali k zmanjšanju njenih proračunskih omejitev. Povzročili so tudi nekoliko višjo gospodarsko rast.

1.5.4.     Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

EU je med največjimi donatorji Tuniziji. Na voljo je dala 290 milijonov EUR v obliki nepovratnih sredstev za obdobje 2011–2013 na podlagi svojih rednih programov sodelovanja v podporo Tuniziji za program političnih in gospodarskih reform. Poleg tega je bilo Tuniziji v obdobju 2011–2013 dodeljenih 140 milijonov EUR v okviru programa SPRING.

Ključna dodana vrednost makrofinančne pomoči v primerjavi z drugimi instrumenti EU bi bila, da se pomaga ustvariti stabilen makroekonomski okvir, med drugim tudi s spodbujanjem vzdržnih plačilnobilančnih in proračunskih razmer, in ustrezen okvir za strukturne reforme. Makrofinančna pomoč ne zagotavlja redne finančne podpore in tudi ni namenjena podpori gospodarskega in družbenega razvoja držav prejemnic. Izvajanje makrofinančne pomoči se prekine, takoj ko zunanje finančno stanje države spet postane vzdržno. Po tem je predvidena uporaba rednih instrumentov pomoči v okviru sodelovanja EU.

Makrofinančna pomoč naj bi tudi dopolnila posredovanja mednarodnih finančnih ustanov, zlasti programa za prilagoditev in reforme, ki ga podpirajo aranžma „stand-by“ MDS in posojila Svetovne banke za razvojno politiko.

1.6.        Trajanje ukrepa in finančne posledice

X Časovno omejen(-a) predlog/pobuda

X trajanje predloga/pobude: 2,5 leta od začetka veljavnosti memoranduma o soglasju, kot je določeno v členu 1(4) Sklepa

X finančne posledice med letoma 2014 in 2017

1.7.        Načrtovani načini upravljanja[14]

X Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Pravila o spremljanju in poročanju

Ta pomoč je makroekonomske narave in po svoji zasnovi skladna z ekonomskim programom, ki se izvaja s podporo MDS. Službe Komisije bodo ukrep spremljale na podlagi napredka pri izvajanju aranžmaja „stand-by“ in posebnih ukrepov reform, o katerih se je treba s tunizijskimi organi dogovoriti v memorandumu o soglasju (glej tudi točko 1.4.4).

2.2.        Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

S predlaganim ukrepom makrofinančne pomoči so povezana fiduciarna tveganja, tveganja pri izvajanju zadevnih posebnih politik in splošna politična tveganja.

Obstaja tveganje, da se makrofinančna pomoč, ki ni namenjena posebnim izdatkom, uporabi na goljufiv način. V splošnem je to tveganje povezano z dejavniki, kot so kakovost sistemov upravljanja v centralni banki in ministrstvu za finance ter ustrezna sposobnost notranje in zunanje revizije.

Drugo ključno tveganje za delovanje izhaja iz ekonomske in politične negotovosti v regiji, zlasti v Libiji, kar ima neposredne posledice za tunizijsko gospodarstvo. Na domačem prizorišču je glavno tveganje nestabilnost v povezavi s težavami pri procesu političnih in gospodarskih reform. Socialno nezadovoljstvo lahko negativno vpliva na to, da bi se v celoti izvedli ukrepi za stabilizacijo in reforme, ki jih podpira mednarodna skupnost, vključno s predlaganim ukrepom makrofinančne pomoči.

Poleg tega obstajajo tudi tveganja, ki izvirajo iz morebitnega poslabšanja evropskega in globalnega gospodarskega okolja ter povečanja mednarodnih cen energije in hrane.

2.2.2.     Načrtovani načini kontrole

Zagotavljanje makrofinančne pomoči bodo spremljali postopki pregledovanja, kontrole in revizije, ki spadajo v pristojnost Komisije, med drugim tudi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), in Evropskega računskega sodišča.

2.2.3.     Stroški in koristi kontrol ter verjetna stopnja neskladnosti

Osnovni stroški za Komisijo v zvezi z metodami preverjanja in kontrole ter stroški predhodne operativne ocene finančnih in upravnih tokov so opisani v tabeli 3.2.1. Poleg tega obstajajo stroški za Evropsko računsko sodišče in morebitna posredovanja urada OLAF. Operativna ocena ne prispeva samo k oceni tveganja zlorabe sredstev, ampak kot dodatno korist zagotavlja tudi uporabne informacije o potrebnih reformah na področju upravljanja javnih financ, ki se odražajo v pogojih politike. Kar zadeva pričakovano stopnjo neskladnosti, je tveganje neskladnosti (v obliki neodplačila dolga ali zlorabe sredstev) na podlagi izkušenj z instrumentom makrofinančne pomoči od njegove uvedbe ocenjeno kot nizko.

2.3.        Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Za zmanjšanje tveganja goljufij bo sprejetih več ukrepov:

Prvič, predlagana pravna podlaga za makrofinančno pomoč Tuniziji vsebuje določbo o ukrepih za preprečevanje goljufij. Ti ukrepi bodo podrobneje opredeljeni v memorandumu o soglasju in sporazumu o posojilu, kjer bo predviden sklop določb o inšpekcijskih pregledih, preprečevanju goljufij, reviziji in izterjavi sredstev v primeru goljufije ali korupcije. Načrtuje se tudi, da bo za dodelitev pomoči treba izpolniti več posebnih pogojev politike, predvsem na področju upravljanja javnih financ, da bi se okrepile učinkovitost, preglednost in odgovornost.

Drugič, preden bo dosežen dogovor o memorandumu o soglasju, bodo službe Komisije s pomočjo uradno imenovanih zunanjih strokovnjakov izvedle operativno oceno finančnih tokov in upravnih postopkov pri ministrstvu za finance in centralni banki Tunizije, da bi izpolnile zahteve finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti. Ta pregled bo določil, ali je okvir za smotrno finančno upravljanje makrofinančne pomoči v Tuniziji dovolj učinkovit, ter bo zajemal področja, kot so vodstvena struktura in organizacija, upravljanje in kontroliranje sredstev, varnost sistemov IT, zmogljivosti za notranjo in zunanjo revizijo ter neodvisnost centralne banke. Glede na to oceno se lahko v dogovoru z nacionalnimi organi uvedejo posebni mehanizmi, ki se uporabljajo za upravljanje sredstev s strani upravičencev. Poleg tega bo pomoč izplačana na namenski račun centralne banke Tunizije.

Zagotavljanje pomoči bodo spremljali postopki pregledovanja, kontrole in revizije, ki spadajo v pristojnost Komisije, med drugim tudi urada OLAF, in Evropskega računskega sodišča.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe proračunske vrstice

01 03 02: Makrofinančna pomoč

01 03 06 – Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada[15]

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka [poimenovanje…...….] || dif./ nedif. ([16]) || držav Efte[17] || držav kandidatk[18] || tretjih držav || po členu 18(1)(aa) finančne uredbe

4 || 01 03 02 Makrofinančna pomoč || dif. || NE || NE || NE || NE

4 || 01 03 06 Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada || dif. || NE || NE || NE || NE

01 03 06 – Jamstvo Evropske unije za posojila EU, najeta za makrofinančno pomoč tretjim državam: Rezervacije za Jamstveni sklad za zunanje ukrepe je treba oblikovati v skladu z Uredbo o skladu, kakor je bila spremenjena. V skladu s to uredbo se posojila določijo na podlagi neporavnanega zneska ob koncu leta. Znesek oblikovanja rezervacij se izračuna na začetku leta „n“ kot razlika med ciljnim zneskom in neto vrednostjo sredstev sklada ob koncu leta „n – 1“. Ta znesek rezervacij se v letu „n“ vključi v predlog proračuna za leto „n + 1“, dejansko pa se plača z eno transakcijo na začetku leta „n + 1“ iz postavke „Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada“ (proračunska vrstica 01 03 06). Na podlagi tega se 9 % (največ 22,5 milijona EUR) dejansko plačanega zneska upošteva v ciljnem znesku ob koncu leta „n – 1“ za izračun oblikovanja rezervacij sklada.

Proračunski vpis („p.m.“), ki odraža proračunsko jamstvo za posojilo, bo aktiviran le v primeru dejanskega uveljavljanja jamstva. Uveljavljanje proračunskega jamstva se ne pričakuje.

¨¨Zahtevane nove proračunske vrstice: ni relevantno.

3.2.        Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.     Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 4 || || || [Razdelek: EU kot globalni partner]

GD: <ECFIN> || || || Leto 2013[19] || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || SKUPAJ

ŸOdobritve za poslovanje || || || || || ||

Proračunska vrstica 01 03 06 Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada || obveznosti || (1a) || || || || 15,3 || 7,2 || 22,5

plačila || (2a) || || || || 15,3 || 7,2 || 22,5

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov[20] (operativna ocena in naknadno vrednotenje) || || || || || ||

Proračunska vrstica 01 03 02 || obveznosti || (3) || 0,05 || || || 0,15 || || 0,20

|| plačila || (3a) || || 0,05 || || 0,05 || 0,10 || 0,20

Odobritve za GD ECFIN SKUPAJ || obveznosti || =1+1a +3 || 0,05 || || || 15,45 || 7,2 || 22,7

plačila || =2+2a +3 || || 0,05 || || 15,35 || 7,3 || 22,7

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || 0,05 || || || 15,45 || 7,2 || 22,7

plačila || (5) || || 0,05 || || 15,35 || 7,3 || 22,7

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || ||

Odobritve iz  RAZDELKA 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =4+ 6 || 0,05 || || || 15,45 || 7,2 || 22,7

plačila || =5+ 6 || || 0,05 || || 15,35 || 7,3 || 22,7

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || || „Upravni odhodki“

|| || || Leto 2013 || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || SKUPAJ

GD: <…….> || ||

Ÿ Človeški viri || 0,030 || 0,028 || 0,021 || 0,010 || 0,016 || 0,105

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,015 || 0,015 || 0,010 || || || 0,040

GD ECFIN SKUPAJ || odobritve || 0,045 || 0,043 || 0,031 || 0,010 || 0,016 || 0,145

Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 0,045 || 0,043 || 0,031 || 0,010 || 0,016 || 0,145

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2013[21] || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || SKUPAJ

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira  SKUPAJ || obveznosti || 0,095 || 0,043 || 0,031 || 15,46 || 7,216 || 22,845

plačila || 0,045 || 0,093 || 0,031 || 15,36 || 7,316 || 22,845

3.2.2.     Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

– ¨ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

– X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije ò || || || || || || || ||

||

|| || || || || || || || || || || ||

POSAMEZNI CILJ št. 1[22] || || || || || || || || || || ||

|| || Leto 2013 || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || ||

|| vrsta || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število realizacij skupaj || stroški realizacij skupaj

– realizacija 1 || operativna ocena || 1 || 0,05 || || || || || || || || || 1 || 0,05

– realizacija 2 || naknadno vrednotenje || || || || || || || 1 || 0,15 || || || 1 || 0,15

– realizacija 3 || oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada || || || || || || || 1 || 15,3 || 1 || 7,2 || 2 || 22,5

Seštevek za posamezni cilj št. 1 || 1 || 0,05 || || || || || 2 || 15,45 || 1 || 7,2 || 4 || 22,7

STROŠKI SKUPAJ || 1 || 0,05 || || || || || 2 || 15,45 || 1 || 7,2 || 4 || 22,7

3.2.3.     Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.  Povzetek

– ¨ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

– X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2013[23] || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || ||

Človeški viri || 0,030 || 0,028 || 0,021 || 0,010 || 0,016 || || || || 0,105

Drugi upravni odhodki || 0,015 || 0,015 || 0,010 || || || || || || 0,040

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 0,045 || 0,043 || 0,031 || 0,010 || 0,016 || || || || 0,145

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[24] večletnega finančnega okvira || || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || || ||

Drugi upravni odhodki || || || || || || || || ||

Seštevek za odobritve zunaj Razdelka 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || ||

SKUPAJ || 0,045 || 0,043 || 0,031 || 0,010 || 0,016 || || || || 0,145

Potrebe po odobritvah za upravne zadeve se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

– X Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

|| Leto 2013 || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

Ÿ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) ||

01 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) || 0,227 || 0,212 || 0,159 || 0,076 || 0,121 || || ||

XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || || ||

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || || ||

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || || ||

Ÿ Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[25]

XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || || || || || || || ||

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || || ||

XX 01 04 yy[26] || – na sedežu || || || || || || || ||

– na delegacijah || || || || || || || ||

XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || || ||

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || || ||

SKUPAJ || 0,227 || 0,212 || 0,159 || 0,076 || 0,121 || || ||

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci || Vodje enot: Nadzorujejo in upravljajo ukrep, dogovorijo se o poročilih o pregledu sporazuma o posojilu, vodijo službene obiske in ocenijo napredek pri izpolnjevanju pogojev. Pisarna: Priprava memoranduma o soglasju, sodelovanje z organi ter mednarodnimi finančnimi institucijami, sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki v zvezi z izvedbo operativne ocene in naknadnih vrednotenj, izvajanje službenih obiskov, namenjenih pregledom, priprava poročil služb Komisije, priprava postopkov Komisije na področju upravljanja pomoči.

Zunanji sodelavci || ni relevantno

3.2.4.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– X Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

3.2.5.     Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– X V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

3.3.        Ocenjene posledice za prihodke

X Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

[1]               Sklep št. 1025/2013/EU z dne 22. oktobra 2013 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Kirgiški republiki; osnutek sklepa o zagotavljanju makrofinančne pomoči Hašemitski kraljevini Jordaniji, ki naj bi bil sprejet decembra 2013.

[2]               Proračunska vrstica 01 04 01 14 postane v proračunu za leto 2014 proračunska vrstica 01 03 06.

[3]               UL C […], […], str. […].

[4]               Stališče Evropskega parlamenta z dne … 2012 in Sklep Sveta z dne … 2012.

[5]              Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

[6]               Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).

[7]               Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (UL L 145, 10.6.2009, str. 10).

[8]               Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

[9]               Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

[10]             Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

[11]             Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

[12]             Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

[13]             ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[14]             Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[15]             Proračunska vrstica 01 04 01 14 postane v proračunu za leto 2014 proračunska vrstica 01 03 06.

[16]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[17]             EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[18]             Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

[19]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[20]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[21]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[22]             Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Posamezni cilji…“.

[23]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[24]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[25]             PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

[26]             Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).