OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

V zadnjih dveh desetletjih so pripravništva postala pomembna vstopna točka na trg dela za mlade. Spodbujanje zaposljivosti in produktivnosti mladih je ključnega pomena za njihov vstop na trg dela. A čeprav so pripravništva vse bolj prisotna stalnica na naših trgih dela, njihovo širjenje spremlja čedalje očitnejša zaskrbljenost zaradi učne vsebine in delovnih pogojev. Da bi pripravništva dejansko olajšala dostop do zaposlitve, morajo nuditi kakovostno učno vsebino in ustrezne delovne pogoje ter ne bi smela biti poceni nadomestilo za redno zaposlitev.

Komisija je decembra 2012 predstavila sveženj za zaposlovanje mladih[1] in obenem začela drugo fazo posvetovanj med socialnimi partnerji o okviru za kakovost pripravništev[2], k čemur sta večkrat pozvala Evropski parlament[3] in Evropski svet[4]. Na posvetovanjih Komisije[5] o tem vprašanju ter drugih študijah in raziskavah je bil opredeljen niz problemov, ki trenutno vplivajo na pripravništva v EU. Ti se zlasti nanašajo na dve področji:

· nezadostna učna vsebina (tj. od pripravnikov se zahteva, da opravljajo ponižujoče naloge) in

· neustrezni delovni pogoji (dolg delavnik, neustrezno zavarovanje pred zdravstvenimi tveganji, tveganji za varnost in tveganji, povezanimi z delom, neplačilo ali neprimerno plačilo/nadomestilo, nejasen pravni položaj, podaljšano trajanje itd.).

Deležniki so tudi poudarili, da velik delež neplačanih ali nizko plačanih pripravništev lahko ustvari problem v zvezi z enakostjo dostopa[6] in privede tudi do tega, da bodo delodajalci plačane delavce nadomestili s pripravniki[7]. Pripravniki včasih ne vejo, ali bodo prejeli plačilo ali nadomestilo, niti niso seznanjeni z glavnimi delovnimi pogoji, kot so zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer nesreče ter pravica do dopusta.

Več preglednosti v zvezi z učno vsebino in delovnimi pogoji pripravništva bo pripeljalo k učinkovitejšem delovanju trga dela. Raziskava Eurobarometra iz leta 2013 kaže, da bi bilo mogoče povečati preglednost pri navajanju delovnih pogojev v obvestilih in oglasih za prosta pripravniška mesta.

Regulativni okviri držav članic na splošno, zlasti pa strogost predpisov, se močno razlikujeta tako med različnimi oblikami pripravništev kot po državah članicah. Nekatere države članice nimajo nobene pravne opredelitve pripravništva. Zaradi izjemne razdrobljenosti predpisov in pomanjkanja meril kakovosti v splošni uporabi lahko skupna opredelitev pojma pripravništva in njegovih minimalnih standardov pomaga pri oblikovanju politik in regulativnih pristopov držav članic. Dokazi tudi kažejo, da je število nadnacionalnih pripravništev zelo majhno[8] kljub zelo visokim stopnjam mobilnosti med študenti, npr. v okviru programa Erasmus. To je velika zgrešena priložnost za zmanjšanje brezposelnosti mladih s pomočjo mobilnosti: nadnacionalna pripravništva bi bila lahko glavni dejavnik pomoči mladim pri zaposlovanju v drugi državi članici. Vseevropski okvir za kakovost pripravništev bi pomagal rešiti problem majhnega števila nadnacionalnih pripravništev. Pomagal bi odpraviti eno izmed glavnih ovir za čezmejno mobilnost, tj. pomanjkanje informacij na področju velike regulativne razdrobljenosti. Oblikovanje okvira za kakovost pripravništev je temeljnega pomena tudi za razširitev portala EURES na pripravništva, kakor je zahteval Evropski svet v sklepih iz junija 2012[9].

V odgovor na zelo visoko brezposelnost mladih v več državah članicah in ob upoštevanju zgodnjih zavez je Komisija podala predlog za priporočilo o vzpostavitvi jamstva za mlade[10], ki ga je Svet sprejel 22. aprila 2013[11]. Priporočilo poziva države članice, naj zagotovijo, da vsi mladi do 25. leta v štirih mesecih po tem, ko postanejo brezposelni ali prenehajo s formalnim izobraževanjem, prejmejo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo. Zahteve glede kakovosti pripravništev so temeljnega pomena za učinkovito izvajanje priporočila.

Sedanji predlog za priporočilo Sveta si na tej podlagi prizadeva zagotoviti, da bodo pripravništva učinkovito olajšala prehod od izobraževanja k zaposlitvi in s tem povečala zaposljivost mladih. Predlog določa smernice, ki lahko zagotovijo visoko kakovostno učno vsebino in ustrezne delovne pogoje. Navaja tudi, kako bo Komisija podprla ukrepe držav članic z okvirom financiranja EU, izmenjavo dobrih praks in spremljanjem. Zajema tako imenovana pripravništva na odprtem trgu, tj. pripravništva, ki so dogovorjena med pripravnikom in ponudnikom pripravništva (podjetjem, neprofitno organizacijo ali vlado) brez vključevanja tretjih strani, ki se na splošno izvajajo po opravljenem študiju oziroma v okviru iskanja zaposlitve. Predlagano priporočilo ne obravnava pripravništev, ki so del akademskega ali poklicnega učnega načrta, niti tistih, ki sodijo v obvezno strokovno usposabljanje (npr. na področju medicine, arhitekture itd.).

K predlogu je priložena ocena učinka, ki predstavlja rezultate posvetovanj z deležniki, podrobneje obravnava probleme, povezane s pripravništvi, proučuje pravna vprašanja in vprašanja, povezana s subsidiarnostjo, ter vsebuje analizo možnosti za rešitev problema.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCENE UČINKA

Javna posvetovanja

Komisija se je posvetovala s številnimi deležniki o problemih, povezanih s pripravništvi, ter možnih rešitvah.

Na podlagi javnih posvetovanj, ki so potekala od aprila do julija 2012 so sindikati, NVO, mladinske organizacije, izobraževalne ustanove in večina posameznikov na splošno podprli pobudo Komisije. Medtem ko so organizacije delodajalcev, gospodarske zbornice in države članice pobudo na splošno podprle, so pogosto poudarile, da bi moral okvir ostati dovolj prožen, da bi lahko upošteval raznolikost nacionalnih praks.

Večina sodelujočih se je strinjala z analizo Komisije (pisni sporazum o pripravništvu, cilji in učna vsebina[12], omejeno trajanje, ustrezna socialna varnost itd.). Podjetja in nekatere organizacije delodajalcev so zatrjevali, da vprašanja, povezana s plačilom in socialno zaščito, ne sodijo med pristojnosti EU.

Posvetovanje s socialnimi partnerji

Dvodelno posvetovanje s socialnimi partnerji o pobudi za okvir za kakovost pripravništev je potekalo od oktobra 2012 do februarja 2013. Socialni partnerji so ponovno potrdili svoje stališče, ki so ga izrazili na javnem posvetovanju, sindikati so zahtevali močnejšo pobudo, delodajalci pa so izrazili zaskrbljenost glede prožnosti in bremen za podjetja. Vendar pa niso začeli pogajanj o možnem sporazumu na podlagi člena 154 PDEU.

ETUC, BUSINESSEUROPE, UEAPME in CEEP so 11. junija 2013 predstavili okvir za ukrepanje na področju zaposlovanja mladih (FoA), ki je temeljil na pogajanjih v okviru socialnega dialoga in v katerem je navedeno, da Komisija namerava pripraviti predlog za priporočilo Sveta o evropskem okviru za kakovost pripravništev. Socialni partnerji načrtujejo nadaljnje skupne ukrepe s Svetom in Evropskim parlamentom na podlagi prihodnjega predloga Komisije za priporočilo Sveta o evropskem okviru za kakovost pripravništev.

Mala in srednja podjetja (MSP)

V obdobju od marca do junija 2013 je bil opravljen preskus za MSP, da bi se z vidika delodajalcev proučila kakovost pripravništev, ki jih nudijo MSP, ter izmerili stroški usklajevanja potencialnih ukrepov znotraj okvira za kakovost pripravništev. Pri raziskavi je z odgovori sodelovalo skupaj 914 MSP. Preskus je poudaril pomen pripravništev pri oblikovanju delovnih mest v MSP, pri čemer večina vprašanih (71,9 %) razume pripravništvo kot način izbire in usposabljanja prihodnjih zaposlenih. Potrdilo se je tudi, da velika večina MSP (9 od 10) ne bi imela težav s predlaganimi elementi kakovosti.

Raziskava Eurobarometra o pripravništvih

Namen raziskave Eurobarometra, ki je bila maja 2013 opravljena v EU-27 in na Hrvaškem, je bil preučiti pripombe o kakovosti pripravništev. Rezultati te prve reprezentančne raziskave o tej temi na ravni EU so vključevali:

· potrditev o razširjenosti pripravništev: 46 % oseb, starih od 18 do 35 let, je opravilo vsaj eno pripravništvo;

· ena tretjina pripravništev je bila ocenjena kot nezadovoljiva zaradi delovnih pogojev (25 % vseh pripravništev), učne vsebine (18 %) ali obojega;

· ključni dejavnik majhnega deleža nadnacionalnih pripravništev (9 % vseh pripravništev) je pomanjkanje informacij: 38 % oseb, ki bi jih to zanimalo, je navedlo, da ni dovolj informacij o predpisih v zvezi s pripravništvi v drugih državah članicah.

Ekonometrična analiza rezultatov raziskave Eurobarometra je ugotovila močno medsebojno povezavo med kakovostjo pripravništev in končno zaposlitvijo. Z drugimi besedami to pomeni, da je precej manj verjetno, da se bodo tisti, ki so opravili neprimerno pripravništvo, pozneje tudi zaposlili.

Ocena učinka

Druga faza posvetovanja socialnih partnerjev je vključevala analitičen dokument[13] o problemih v zvezi s kakovostjo pripravništev, v katerem so določeni možni odzivi politike.

Ta dokument se je leta 2013 razširil v celovito oceno učinka[14] in vključeval prej nedostopne podatke o številu in kakovosti pripravništev ter nove dokaze o medsebojni povezavi med kakovostjo in obeti za zaposlitev. Ocena učinka opredeljuje in analizira možnosti politike za povečanje deleža kakovostnih pripravništev, zlasti z objavo standardov „najboljše prakse“, delodajalce pa odvrača od ponujanja neprimernih pripravništev. Analizira tudi nove predloge za preglednost, da bi mladim olajšala preverjanje kakovosti pripravništev.

Ocena učinka proučuje poleg izhodiščnega scenarija še štiri možnosti:

· oblikovanje informacijskega spletišča;

· prostovoljna uvedba znaka kakovosti;

· predlog za priporočilo Sveta in

· predlog za direktivo.

Ugotavlja, da bi bila najučinkovitejša, najuspešnejša in najbolj sorazmerna možnost predlog Komisije za priporočilo Sveta o okviru za kakovost pripravništev, ki naj ga države članice prenesejo v nacionalno prakso oziroma nacionalni pravni sistem.

Državam članicam bi se svetovalo, naj zagotovijo, da bo sklenitev pisnega sporazuma o pripravništvu obvezna. Sporazum bi vključeval informacije o učnih ciljih pripravništva, delovnih pogojih, zagotovljenem plačilu/nadomestilu, pravicah in obveznostih v okviru veljavnega prava EU in nacionalnega prava ter trajanju pripravništva.

Z dodatnimi zahtevami za preglednost bi se oblikovale tudi spodbude za kakovostna pripravništva oziroma bi se odvračalo od ponujanja neprimernih pripravništev.

V skladu z izbrano možnostjo bi bilo treba v obvestilih o prostih pripravniških mestih tudi navesti, ali gre za plačano pripravništvo in kolikšna je višina plačila/nadomestila. Poleg tega bi ponudniki pripravništev morali razkriti, kolikšen delež pripravnikov je dobil ponudbo za sklenitev pogodbe o zaposlitvi po zaključku pripravništva.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Pravna podlaga

Pravna podlaga za to pobudo so členi 153, 166 in 292 PDEU. Svet lahko v skladu s členom 292 PDEU sprejema priporočila na predlog Komisije na področjih, za katere je pristojna EU.

V skladu s členom 153 PDEU Unija podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic med drugim na področjih delovnih pogojev, socialne varnosti in socialne zaščite delavcev ter vključevanja oseb, ki so izključene iz trga dela, in boja proti socialni izključenosti. V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije za plačana pripravništva velja člen 153.

Da bi se zajela tudi neplačana pripravništva, je bil v obliki dodatne pravne podlage dodan tudi člen 166 PDEU. V skladu s to določbo Unija izvaja politiko poklicnega usposabljanja, ki podpira in dopolnjuje dejavnost držav članic, pri čemer v celoti upošteva njihovo odgovornost za vsebino in organizacijo poklicnega usposabljanja.

Zato se glede na to, ali je pripravništvo plačano ali ne, uporabljata člen 153 ali člen 166 PDEU.

V skladu z odstavkom 5 člena 153 PDEU se določbe iz člena 153 PDEU ne uporabljajo za plače. Vendar pa ta določba ne predstavlja ovire za reševanje problemov v zvezi s preglednostjo plač, kjer se priporoča, da naj pisni sporazum o pripravništvu jasno določa, ali bo plačilo zagotovljeno ali ne.

Vzporednico je mogoče potegniti z drugimi instrumenti EU, kot je Direktiva 91/533/ES o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje. Navedena direktiva v členu 2 določa naslednje:

„1. Delodajalec je dolžan obvestiti zaposlenega /.../ z bistvenimi sestavinami pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja.

2. Obvestilo iz /.../ mora vsebovati vsaj naslednje podatke: /…/

(h) začetni osnovni zneski, drugi sestavni deli plačila in časovna pogostost izplačila plače, do katere je zaposleni upravičen...“[15]

Predlog za direktivo o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav v okviru premestitev znotraj podjetja[16] podobno obravnava vprašanje plačila kot element potrdila o napotitvi, ki ga pripravi delodajalec, ali pogodbe.

Usposabljanje je osrednji cilj politik EU na področju zaposlovanja in izobraževanja. Je tudi sestavni del prostega gibanja oseb iz člena 45 PDEU – temeljne svoboščine, ki jo ščiti Pogodba. Zaradi nadnacionalne razsežnosti pripravništev sami ukrepi posameznih držav članic ne bodo dosegli ciljev predlagane pobude za celovito izboljšanje kakovosti pripravništev, ki se opravljajo v EU.

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah vsebuje tudi številne pravice in svoboščine, ki so lahko pomembne za prihodnje ukrepe v zvezi s pripravništvi, zlasti člen 21 (Prepoved diskriminacije), člen 29 (Pravica dostopa do služb za posredovanje zaposlitev), člen 31 (Pošteni in pravični delovni pogoji) in člen 32 (Prepoved dela otrok in varstvo mladih pri delu).

Subsidiarnost

Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ni v izključni pristojnosti Unije.

V primeru pripravništev rešitev na ravni EU prinaša več prednosti:

(1) smernice za kakovost, ki so jih sprejeli ali predlagali različni organi v različnih državah članicah, opredeljujejo podobne elemente, ki naj bi bili ključnega pomena za povečanje kakovosti pripravništev. To kaže, da se opredelitev standardov kakovosti za pripravništva v osnovi ne bi smela bistveno razlikovati v različnih nacionalnih praksah ali lokalnih razmerah;

(2) rešitev na ravni EU bi imela koristi v smislu mobilnosti pripravnikov. Mladi bi se lažje odločali za opravljanje pripravništva v drugi državi, če bi si na podlagi sprejetih standardnih praks ali pravil lahko oblikovali jasno predstavo o tem, kaj lahko pričakujejo.

(3) Izkušnje kažejo, da je zaradi problemov pri usklajevanju opredelitev mednarodno sprejetih standardov kakovosti lahko hitrejša, če jo usklajujejo in podpirajo nadnacionalne institucije.

Države članice bi lahko neodvisno sprejemale ukrepe za izboljšanje kakovosti pripravništev. V praksi pa so večkrat pozvale Komisijo, da sprejme OPK (glej na primer sklepe zadnjih treh zasedanj Evropskega sveta: december 2012, februar 2013 in junij 2013).

Zaradi različnih regulativnih okvirov je koristno določiti skupno opredelitev pojma pripravništva in njegovih minimalnih standardov. To bo v pomoč pri oblikovanju regulativnih pristopov držav članic, saj je treba predlagane standarde operacionalizirati s posebnim regulativnim pristopom držav članic. EU bi tako lahko dala pravo podporo državam članicam pri izvajanju smernice za zaposlovanje št. 8 iz strategije Evropa 2020, zlasti pa bi pomagala vzpostaviti sheme, s katerimi bi mladim in posebej tistim brez zaposlitve, ki se ne šolajo ali usposabljajo, pomagale „najti prvo zaposlitev, nabrati delovne izkušnje ali jim omogočile nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, vključno s pripravništvom, ter bi se hitro odzvale, če bi mladi ostali brez zaposlitve.“ Na ta način bi se lotili reševanja ene od ključnih ovir čezmejne mobilnosti, tj. pomanjkanje informacij na področju velike regulativne razdrobljenosti, priporočilo pa bi pomagalo podkrepiti podporo, ki jo zagotavljata program Erasmus+[17] in nadaljnji razvoj portala EURES[18].

Sorazmernost

Priporočilo Sveta omogoča strožje upoštevanje načela sorazmernosti: obveznost ukrepanja ne bo veljala za države članice, ki so predlagane zaščitne ukrepe in elemente kakovosti že prenesle v svojo zakonodajo ali nacionalno prakso. Prav tako bodo lahko ocenile, ali je v tem primeru primerno preseči predlagani okvir za kakovost pripravništev, zlasti da bi se zajelo tudi vprašanje minimalnega plačila, ki ga okvir za kakovost pripravništev ne obravnava.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Ni relevantno.

5.           NEOBVEZNI ELEMENTI

Ni relevantno.

2013/0431 (NLE)

Predlog

PRIPOROČILO SVETA

o okviru za kakovost pripravništev

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 153, 166 in 292 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Mlade je kriza še posebej močno prizadela. Stopnja brezposelnosti mladih je v preteklih letih v več državah članicah dosegla zgodovinski vrhunec in nič ne kaže, da se bo kmalu zmanjšala. Spodbujanje zaposljivosti in produktivnosti mladih je ključnega pomena za njihov vstop na trg dela.

(2)       Neoviran prehod od izobraževanja k zaposlitvi je ključnega pomena za povečanje možnosti mladih na trgu dela. Izboljšanje izobraževanja mladih in zagotavljanje lažjega prehoda k zaposlitvi sta potrebna za izpolnitev vodilnega cilja strategije Evropa 2020, tj. povečati stopnjo zaposlenosti prebivalstva v starosti med 20 in 64 let na 75 % do leta 2020. Smernica 8 o politikah držav članic na področju zaposlovanja poziva države članice, da vzpostavijo sheme, s katerimi bi mladim in posebej tistim brez zaposlitve, ki se ne šolajo ali usposabljajo, pomagale „najti prvo zaposlitev, nabrati delovne izkušnje ali jim omogočile nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, vključno s pripravništvom, ter bi se hitro odzvale, če bi mladi ostali brez zaposlitve“[19].

(3)       V zadnjih dveh desetletjih so pripravništva postala pomembna vstopna točka na trg dela za mlade.

(4)       Socialno-ekonomski stroški se večajo, če pripravništva, zlasti pa tista, ki se ponavljajo, nadomeščajo redno zaposlitev: to so predvsem delovna mesta začetnikov, ki se običajno nudijo mladim. Poleg tega nizko kakovostna pripravništva, zlasti pa tista, s premalo učne vsebine, ne vodijo k večjim dosežkom v produktivnosti niti ne ustvarjajo pozitivnih učinkov. Socialni stroški so povezani tudi z neplačanimi pripravništvi, ki lahko zmanjšujejo poklicne priložnosti ljudi iz prikrajšanih skupin.

(5)       Obstajajo dokazi o obstoju povezav med kakovostjo pripravništva in končno zaposlitvijo. Pomen pripravništev pri zagotavljanju lažjega prehoda k zaposlitvi je odvisen od njihove kakovosti v smislu učne vsebine in delovnih pogojev. Kakovostna pripravništva prinašajo neposredne koristi za produktivnost, izboljšujejo usklajevanje trgov dela in spodbujajo mobilnost, zlasti z zmanjševanjem stroškov iskanja in usklajevanjem tako za podjetja kot mlade.

(6)       Priporočilo Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade[20] poziva države članice, naj zagotovijo, da vsi mladi do 25. leta v štirih mesecih po tem, ko postanejo brezposelni ali prenehajo s formalnim izobraževanjem, prejmejo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo.

(7)       Različne študije in raziskave ugotavljajo, da problemi, povezani s kakovostjo, vplivajo na bistven delež pripravništev, najbolj pa na tista, pri katerih ni nobene izobraževalne ustanove ali ustanove za usposabljanje, ki bi bila neposredno odgovorna za učno vsebino in delovne pogoje pripravništva (tako imenovana pripravništva na odprtem trgu).

(8)       Dokazi kažejo, da se od velikega deleža pripravnikov zahteva, da opravljajo ponižujoče naloge brez bistvene učne vsebine. Kakovostna pripravništva morajo zagotavljati trdno in smiselno učno vsebino, ki naj zlasti vključuje opredelitev posebnih spretnosti, ki se bodo zahtevale, mentorstvo pripravnika ter spremljanje njegovega napredka.

(9)       Prepoznani so bili tudi problemi v zvezi z delovnimi pogoji, npr. dolg delavnik, socialna varnost, nezavarovanost pred zdravstvenimi tveganji, tveganji za varnost in tveganji, povezanimi z delom, neplačilo ali neustrezno plačilo oziroma nadomestila, nejasnost veljavnih pravnih predpisov in podaljšano trajanje pripravništva.

(10)     Pripravništva v Uniji trenutno urejajo zelo različni predpisi. Predpisi, ki so že sprejeti, določajo različne elemente kakovosti ali različne prakse izvajanja, po drugi strani pa v nekaterih državah članicah in sektorjih pripravništva še vedno niso zakonsko urejena. Precejšen delež ponudnikov pripravništva izkorišča pripravnike kot poceni ali celo neplačano delovno silo, kar je pogosto posledica neobstoja regulativnega okvira ali instrumenta ali pomanjkanja preglednosti delovnih pogojev pripravništev ter njihove učne vsebine.

(11)     Okvir za kakovost pripravništev bo podpiral izboljšanje delovnih pogojev in učne vsebine pripravništev. Sklenitev pisnega sporazuma o pripravništvu, ki opredeljuje učne cilje, ustrezne delovne pogoje, pravice in obveznosti ter smiselno trajanje, predstavlja glavni element okvira za kakovost pripravništev.

(12)     Pomanjkanje informacij je eden izmed vzrokov za nizko kakovost pripravništev in je precej bolj razširjen na področju pripravništev kot na področju redne zaposlitve. Zahteve za večjo preglednost v obvestilih ali objavah o pripravniških mestih bi pomagale izboljšati delovne pogoje in spodbuditi čezmejno mobilnost.

(13)     Socialni partnerji imajo ključno vlogo pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju politik in programov usposabljanja. Cilj sodelovanja med socialnimi partnerji in ustreznimi organi bi lahko bil zagotoviti mladim usmerjene informacije o razpoložljivih poklicnih možnostih in potrebah po znanju na trgu dela ter o pravicah in odgovornostih pripravnikov. Poleg tega lahko socialni partnerji prispevajo k olajšanju izvajanja okvira za kakovost pripravništev zlasti s pripravo in omogočanjem preprostih in izčrpnih modelov sporazumov o pripravništvu, ki naj bi jih zlasti uporabljala mikro podjetja in bi bili prilagojeni njihovim posebnim namenom. Evropski socialni partnerji so v svojem okviru za ukrepanje na področju zaposlovanja mladih julija 2013 opozorili, da Komisija namerava podati predlog za priporočilo Sveta o evropskem okviru za kakovost pripravništev, in napovedali podporo ukrepom držav članic, katerih cilj je izboljšati kakovost pripravništev.

(14)     Eden izmed izzivov je povečati čezmejno mobilnost pripravnikov v Uniji, kar bi pomagalo oblikovati pravi evropski trg dela. Obstoječe razlike v predpisih predstavljajo oviro razvoju čezmejne mobilnosti pripravnikov. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da upravne in pravne ovire čezmejni mobilnosti pripravnikov v nekaterih primerih vplivajo na več držav članic prejemnic. Z zagotavljanjem standardov in smernic, ki bi jih bilo treba uporabiti kot referenco, bo okvir za kakovost pripravništev olajšal dostop do nadnacionalnih pripravništev.

(15)     Razvoj okvira za kakovost pripravništev bo povečal preglednost. Poleg tega bo podprl razširitev portala EURES na pripravništva, s čimer bo olajšal mobilnost, ter podkrepil podporo mobilnosti pripravnikov, ki jo zagotavlja program ERASMUS+.

(16)     Programi držav članic, ki podpirajo in ponujajo pripravništva za mlade, lahko dobijo finančno podporo iz evropskih skladov. Poleg tega bo pobuda za zaposlovanje mladih podprla pripravništva v okviru jamstva za mlade, pri čemer bo usmerjena v mlade iz tistih regij Unije, ki jih je brezposelnost mladih najbolj prizadela in ki bodo sofinancirane s sredstvi Evropskega socialnega sklada (ESS) za obdobje 2014–2020. Tako kot pobuda za zaposlovanje mladih se lahko tudi ESS uporabi za povečanje števila in kakovosti programov pripravništva v državah članicah. To vključuje možen prispevek k stroškom pripravništev, ki pod določenimi pogoji vključujejo tudi del plačila. Poleg tega lahko podprejo tudi stroške drugih usposabljanj, ki jih mladi lahko opravljajo zunaj svojih pripravništev, npr. jezikovnih tečajev.

(17)     Komisija je pripravila poseben program tehnične podpore v okviru ESS, ki naj bi državam članicam pomagala vzpostaviti programe pripravništva s pomočjo ESS. Ta program tehnične podpore ESS nudi nacionalnim in regionalnim organom strateške, operativne nasvete ter nasvete v zvezi s politiko, in sicer v zvezi z oblikovanjem novih programov pripravništva ali posodobitvijo obstoječih programov.

(18)       Svet je v svoji resoluciji o strukturiranem dialogu o zaposlovanju mladih iz maja 2011 navedel, da je „zaželen /…/ okvir kakovosti za pripravništva, s katerim bi zagotovili izobraževalno vrednost te izkušnje.“

(19)     Svet je junija 2011 v svojih sklepih o „spodbujanju zaposlovanja mladih za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020“ pozval Komisijo, naj zagotovi smernice „pri ustvarjanju pogojev za visokokakovostne prakse s kakovostnim okvirom za prakse“[21].

(20)     Evropski parlament je junija 2012 v svoji resoluciji „K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti“[22] pozval Komisijo, naj kolikor mogoče hitro „predstavi predlog za priporočilo Sveta o [okviru za kakovost pripravništev]“ in opredeli „minimalne standarde, s katerimi bi podprla zagotavljanje in izvajanje visokokakovostnega pripravništva.“

(21)     Evropski svet je junija 2012 pozval Komisijo, naj prouči možnost razširitve portala EURES na pripravništva[23].

(22)     Evropski svet je v sklepih iz decembra 2012 pozval Komisijo, „naj čim prej dokončno oblikuje okvir za kakovost pripravništev“.

(23)     Komisija je s svežnjem za zaposlovanje mladih iz decembra 2012 začela posvetovanje med socialnimi partnerji o okviru za kakovost pripravništev. Socialni partnerji EU so v svojih odgovorih obvestili Komisijo, da ne nameravajo začeti pogajanj o avtonomnem sporazumu na podlagi člena 154 PDEU[24].

(24)     Evropski svet je junija 2013 ponovno potrdil, da bi „bilo treba v začetku leta 2014 vzpostaviti okvir za kakovost pripravništev“.

(25)     Okvir za kakovost je pomembna referenčna točka za prepoznavanje ponudb pripravništev dobre kakovosti na podlagi priporočila Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade.

(26)     V skladu z letnim pregledom rasti za leto 2014[25] je „ključnega pomena /.../ olajšanje prehoda iz šolanja v zaposlitev, zlasti s povečanjem števila razpoložljivih kakovostnih pripravništev in vajeništev.“

(27)     V tem priporočilu pripravništvo pomeni časovno omejeno delovno prakso, o kateri pripravnik in ponudnik pripravništva skleneta sporazum, brez vključevanja tretje strani, ki vsebuje učni element, da bi se pridobile praktične izkušnje pred redno zaposlitvijo (pripravništva na odprtem trgu).

(28)     To priporočilo bi moralo zajemati vsa pripravništva na odprtem trgu, tako plačana kot neplačana.

(29)     To priporočilo ne zajema strokovnih praks, ki so del akademskih učnih načrtov, formalnega izobraževanja ali poklicnega usposabljanja. Pripravništva, katerih vsebino ureja nacionalna zakonodaja in ki jih je treba opraviti, da bi se pridobil univerzitetni naziv ali dostop do posebnega poklica (npr. medicine, arhitekture itd.), niso zajeta v tem priporočilu –

PRIPOROČA, DA DRŽAVE ČLANICE:

(1) izboljšajo kakovost pripravništev na odprtem trgu, zlasti v zvezi z učno vsebino in delovnimi pogoji, da bi se olajšal prehod mladih od izobraževanja k zaposlitvi, in sicer tako, da v svojo zakonodajo ali nacionalno prakso vključijo naslednja načela okvira za kakovost pripravništev:           

Sklenitev pisnega sporazuma o pripravništvu

(2) zahtevati, da pripravništva temeljijo na pisnem sporazumu, ki ga pred začetkom pripravništva skleneta pripravnik in ponudnik pripravništva,

(3) zagotoviti, da se v sporazumih o pripravništvu navedejo učni cilji, delovni pogoji, ali ponudnik pripravništva zagotavlja pripravniku plačilo ali nadomestilo, pravice in obveznosti podpisnikov v skladu z veljavno zakonodajo EU ali nacionalno zakonodajo ter trajanje pripravništva, kot je določeno v priporočilih 4–12;

Učni cilji

(4) spodbujati najboljše prakse v zvezi z učnimi cilji, da bi se mladim pomagalo, da pridobijo praktične izkušnje in ustrezne spretnosti; naloge, ki so dodeljene pripravniku, bi morale omogočiti, da se bodo ti cilji uresničili;

(5) spodbujati ponudnike pripravništev, da pripravniku določijo mentorja, ki bo usmerjal pripravnika skozi dodeljene naloge in spremljal njegov napredek;

Delovni pogoji

(6) zagotoviti spoštovanje pravic pripravnikov v skladu z zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo in delovnih pogojev, vključno z veljavnimi omejitvami najdaljšega tedenskega delavnika, minimalnega dnevnega in tedenskega časa počitka in največjega števila pripadajočih dni dopusta;

(7) zahtevati od ponudnikov pripravništev, da pojasnijo, kako so uredili zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer nesreče ter bolniški dopust;

(8) zagotoviti, da sporazum o pripravništvu jasno določa, ali pripravništvo predvideva plačilo oziroma nadomestilo, ter, če je primerno, kolikšna je višina plačila oziroma nadomestila;

Pravice in obveznosti

(9) zagotoviti, da sporazum o pripravništvu določa pravice in obveznosti pripravnika in ponudnika pripravništva, vključno, kjer je primerno, s politiko zaupnosti ponudnika pripravništva in odgovornost v smislu pravic intelektualne lastnine;

Ustrezno trajanje

(10) zagotoviti razumno trajanje pripravništev, ki praviloma niso daljša od šestih mesecev, razen kadar je daljše trajanje utemeljeno, na primer z notranjimi programi usposabljanja za zaposlitev ali pripravništvi, ki se opravljajo v drugi državi članici;

(11) pojasniti okoliščine in pogoje, pod katerimi se pripravništvo lahko podaljša ali obnovi po izteku začetnega sporazuma o pripravništvu;

(12) spodbujati prakso, v skladu s katero se v sporazumu o pripravništvu navede, da lahko pripravnik ali ponudnik pripravništva prekineta sporazum na podlagi pisnega obvestila, ki ga pošljeta dva tedna vnaprej;

Ustrezno priznavanje pripravništev

(13) spodbujati ponudnike pripravništev, da s spričevalom ali priporočilom potrdijo znanje, spretnosti ali usposobljenost, ki jo je pripravnik pridobil pri opravljanju pripravništva;

Zahteve za preglednost

(14) zagotoviti, da bodo ponudniki pripravništev v obvestila in oglase o prostih mestih vključili informacije o pogojih pripravništva, zlasti pa o tem, ali je zagotovljeno plačilo oziroma nadomestilo ter socialna zaščita, ter da bodo zavodi za zaposlovanje uporabljali zahteve za preglednost in ustrezne poklicne smernice;

Socialni partnerji

(15) spodbujati aktivno vključenost socialnih partnerjev v izvajanje okvira za kakovost pripravništev;

Nadnacionalna pripravništva

(16) olajšati čezmejno mobilnost pripravnikov v Evropski uniji, med drugim s pojasnitvijo nacionalnega pravnega okvira za pripravništva na odprtem trgu in določitvijo jasnih pravih o sprejemanju pripravnikov iz drugih držav članic ali pošiljanju pripravnikov v druge države članice ter zmanjševanjem upravnih postopkov;

(17) spodbujati uporabo razširjene mreže EURES in izmenjavo informacij o pripravništvih prek portala EURES ter spodbujati zavode za zaposlovanje, da prosta pripravniška mesta objavljajo na portalu EURES;

Uporaba evropskih strukturnih in investicijskih skladov

(18) izkoristiti evropske strukturne in investicijske sklade, in sicer Evropski socialni sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj v naslednjem programskem obdobju 2014–2020 ter, kjer je primerno, pobudo za zaposlovanje mladih, da bi se povečalo število in kakovost pripravništev, med drugim tudi s pomočjo uspešnih partnerstev z vsemi ustreznimi deležniki;

Izvajanje okvira za kakovost pripravništev

(19) okvir za kakovost pripravništev izvajati čim prej in najpozneje do konca leta 2014;

(20) določiti javni organ, ki bo odgovoren za to izvajanje, in obvestiti Komisijo, kako se bo okvir za kakovost pripravništev izvajal;

(21) spodbujati aktivno vključevanje zavodov za zaposlovanje, izobraževalnih ustanov in ponudnikov usposabljanj v izvajanje okvira za kakovost pripravništev;

UGOTAVLJA, DA KOMISIJA NAMERAVA:     

(22) spodbujati sodelovanje z državami članicami, socialnimi partnerji in drugimi deležniki, da bi zagotovila nemoteno izvajanje tega priporočila;

(23) spremljati izvajanje okvira za kakovost pripravništev na podlagi tega priporočila in analizirati vpliv sprejetih politik;

(24) poročati o napredku in izvajanju tega priporočila na podlagi informacij držav članic;

(25) sodelovati z državami članicami, socialnimi partnerji, zavodi za zaposlovanje in mladinskimi organizacijami ter organizacijami pripravnikov, da bi podprla to priporočilo;

(26) spodbujati in podpreti države članice, med drugim tudi s spodbujanjem izmenjave najboljših praks med njimi, da uporabijo Evropski socialni sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj ter druge evropske sklade v programskem obdobju 2014–2020, da bi povečale število in kakovost pripravništev;

(27) nadaljevati z večanjem ponudbe nadnacionalnih pripravništev v okviru programa Erasmus+;

(28) skupaj z državami članicami prizadevati za vključitev pripravništev na portal EURES in vzpostaviti posebno spletišče o nacionalnih pravnih okvirih za pripravništva.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               COM(2012) 727 final, 5.12.2012.

[2]               COM(2012) 728 final, 5.12.2012.

[3]               EP 2009/2221(INI), 6.7.2010, in Resolucija 2012/2647(RSP).

[4]               Sklepi Evropskega sveta iz decembra 2012, februarja 2013 in junija 2013.

[5]               SWD(2012) 407 final, 5.12.2012.

[6]               Po ugotovitvah komisije za svetovanje o določitvi minimalne plače (LPC) iz Združenega kraljestva v poročilu o Nacionalni minimalni plači (2011) se pripravništvo dejansko uveljavlja kot predpogoj za čedalje večje število zaposlitev.

[7]               Komisija za svetovanje o določitvi minimalne plače (LPC) iz Združenega kraljestva v svojem poročilu iz leta 2013 govori o obsežnem neplačevanju minimalne plače za nekaj, kar je mogoče opredeliti kot delo.

[8]               Raziskava Eurobarometra iz leta 2013 ugotavlja, da je bilo v tujini opravljenih 9 % pripravništev.

[9]               www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_Data/docs/pressdata/en/ec/131388.pdf.

[10]             COM(2012) 729 final, 5.12.2012.

[11]             Priporočilo Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade, 2013/C 120/01, 22.4.2013.

[12]             Učna vsebina lahko med drugim zajema uvodno usposabljanje, jasno obrazložitev/opis dela v organizaciji in temeljnih vprašanj v sektorju ter dodelitev mentorja, ki spremlja delo pripravnika in daje smernice.

[13]             SWD(2012) 407 final, 5.12.2012.

[14]             SWD(2013) 495 final, 4.12.2013.

[15]             Člen 3 navedene direktive zahteva, da se informacije v pisni obliki dajo zaposlenemu najpozneje dva meseca po začetku zaposlitve.

[16]             COM(2010) 378 final, 13.7.2010.

[17]             Erasmus+ bo od 1. januarja 2014 novi program za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport, ki ga finančno podpira Evropska unija. Erasmus+ bo imel novo poenostavljeno strukturo, ki bo povezala sedanje programe financiranja v sektorju, in sicer programe vseživljenjskega učenja (Comenius, Leonardo, Erasmus, Grundtvig in prečni programi), Mlade v akciji, Jean Monnet, Tempus in Erasmus Mundus.

[18]             EURES je omrežje za sodelovanje med Evropsko komisijo in javnimi službami za zaposlovanje držav članic. Portal EURES zagotavlja delavcem, delodajalcem in kmalu tudi pripravnikom in ponudnikom pripravništev informacije o delovnih mestih, pripravništvih in možnostih za učenje po vsej Evropi.

[19]             Sklep Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic, 2010/707/EU, 21.10.2010.

[20]             Priporočilo Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade, 2013/C 120/01, 22.4.2013.

[21]             Sklepi Sveta 11838/11 „Spodbujanje zaposlovanja mladih za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020“ z dne 17. junija 2011.

[22]             Resolucija 2012/2647(RSP).

[23]             EUCO 76/12 z dne 28.-29. junija 2012.

[24]             COM(2012) 727 final, 11.12.2012.

[25]             COM(2013) 800 final, 13.11.2013.