OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Proizvodnja kmetijskih in agroživilskih proizvodov ter trgovina z njimi sta za Evropsko unijo zelo dragoceni. Unija je s približno 18 % svetovnega izvoza in 20 % svetovnega uvoza ob Združenih državah največja uvoznica in izvoznica kmetijskih proizvodov. Agroživilski sektor v evropski predelovalni industriji zaseda prvo mesto: zagotavlja 13,5 % delovnih mest in ustvari 12,9 % prometa. Sestavlja ga 310 000 podjetij, od katerih je 99,1 % MSP[1]. Z leti se je ta evropska panoga usmerila v kakovost in dodano vrednost predelanih proizvodov, ki so vse bolj cenjeni ne le v Evropi, ampak tudi v svetu. Ti proizvodi po vrednosti pomenijo več kot dve tretjini skupnega kmetijskega izvoza EU, možnosti razvoja pa so še precejšnje.

Bistveno je, da evropsko kmetijstvo in agroživilska industrija, ki je močno odvisna od njega, ohranita in povečata konkurenčnost in tržne deleže na notranjem trgu in pri izvozu, ob tem pa spoštujeta obveze, ki jih je EU sprejela v okviru svojih mednarodnih trgovinskih odnosov. Vendar se evropsko kmetijstvo danes zlasti zaradi globalizacije trgov spopada z veliko bolj konkurenčnim okoljem. Ta trend se v prihodnjih letih z morebitnim zaključkom kroga pogajanj iz Dohe ter sklenitvijo dvostranskih in regionalnih sporazumov, o katerih potekajo pogajanja, verjetno ne bo spremenil. Ti sporazumi, ki pogosto vzbujajo strah, lahko prinesejo tudi velike priložnosti za ta sektor.

Na notranjem trgu pa se le majhen delež evropskih potrošnikov zaveda prizadevanj evropskih kmetov za zagotovitev kakovostne, zdrave in varne proizvodnje. Samo 14 % Evropejcev prepozna logotipe proizvodov z zaščiteno označbo porekla (ZOP) ali zaščiteno geografsko označbo (ZGO), ki sta glavni evropski shemi kakovosti, uvedeni v Uniji. Prav tako na področju izvoza naložbena prizadevanja za trženje in prodajo na oddaljenih trgih predstavljajo izziv za sektor, ki ga v glavnem sestavljajo MSP in tudi mikropodjetja.

Ta položaj je brez dvoma izziv za evropske kmete, vendar odpira tudi možnosti, ki jih je treba učinkovito podpreti zlasti z instrumenti skupne kmetijske politike. Uspešnost evropskega kmetijstva bo namreč odvisna od njegove zmožnosti povečati svoje tržne deleže in zelo konkurenčni živilski industriji omogočiti, da obdrži pomemben položaj v gospodarstvu in trgovini EU.

Te okoliščine zahtevajo sodobno in velikopotezno promocijsko politiko, ki črpa iz spoznanj do zdaj izvajanih programov promocije in pomeni dodatno fazo v posodobitvi skupne kmetijske politike. Cilj je podpreti kmetijski sektor ter zlasti MSP in organizacije proizvajalcev, ki so nosilci tega sektorja, da bi lahko močno in dinamično prispevali h gospodarski rasti celotne Unije, predvsem pa podeželskih območij. Za to je potrebna promocijska politika, ki bo preoblikovana za svoje upravičence (trgovinske in medtrgovinske organizacije na nacionalni ali evropski ravni) in okrepljena z dodatnimi sredstvi ter ki bo združevala različne pristope za notranji trg in trge tretjih držav.

Ta predlog, s katerim se predvideva postopno, a precejšnje zvišanje proračunskih sredstev, dodeljenih ukrepom za promocijo, bo financiran iz že predvidenih zneskov za skupno kmetijsko politiko EU za obdobje 2014–2020. Ti odhodki so ocenjeni na podlagi priložnosti, ki jih je treba izkoristiti v tretjih državah in ki so posledica naraščajočega povpraševanja, kot na primer v Aziji, kjer se pričakuje, da se bo do leta 2050 kmetijski uvoz samo za države članice združenja ASEAN[2] povečal za več kot 17 milijard dolarjev[3].

Ob naraščajočem povpraševanju zlasti na novih trgih, ki so za agroživilski izvoz EU že zdaj zelo donosni, se bo naš dostop do trga celovito izboljšal z zaključitvijo številnih tekočih trgovinskih pogajanj. Pogajanja o sporazumih o prosti trgovini, ki že potekajo, se nanašajo na trge, katerih trenutna vrednost za evropski agroživilski sektor je približno 35 milijard EUR na leto. Povečanje povpraševanja in liberalizacija večjega dela trgovine prek teh pogajanj bosta najverjetneje omogočila zelo občutno zvišanje tega zneska. Tako bi se lahko na primer na podlagi ambicioznega sporazuma o prosti trgovini z Združenimi državami do leta 2027 kmetijski izvoz EU povečal za približno 15 % (dodatne 1,7 milijarde EUR na leto), izvoz predelanih kmetijskih proizvodov pa za 45 % (dodatne 13,4 milijarde EUR na leto)[4]. Kar zadeva Japonsko, bi se agroživilski izvoz v primeru sklenitve ambicioznega sporazuma o prosti trgovini z navedeno državo dolgoročno povečal za 137 % (dodatne 5,9 milijarde EUR na leto)[5].

Gre torej za strateško in strukturno priložnost za evropski agroživilski sektor, ki jo je treba izkoristiti z uporabo velikopotezne in inovativne politike ob upoštevanju pomena evropskih MSP v tem sektorju. Da bi ta podjetja izkoristila to veliko priložnost, potrebujejo podporo, strokovno znanje in spodbudo. Za to je potrebna obsežna javna politika, ki bo dorasla tej priložnosti. Zneski, vključeni v ta predlog, bodo omogočili zanesljivo uvedbo te politike v naslednjih letih.

Splošno ozadje

Skupna kmetijska politika (SKP) omogoča sproščanje in izkoriščanje potenciala evropskega kmetijskega in agroživilskega sektorja. Z reformo, ki poteka, bo zagotovljeno, da bo ta politika po letu 2013 celovito prispevala k strategiji Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, in sicer s spodbujanjem kmetijstva, ki je vir prehranske varnosti, trajnostne rabe naravnih virov in dinamičnosti podeželskih območij. Hkrati je treba reformirati informacijsko in promocijsko politiko za kmetijske proizvode, ki je eden od instrumentov SKP.

Kot orodje SKP si mora evropska promocijska politika za kmetijske proizvode prizadevati za doseganje ciljev reforme SKP proti letu 2020 in zlasti okrepitev konkurenčnosti evropskega kmetijstva na notranjem trgu in v tretjih državah, pri čemer mora biti usmerjena v naslednje posamezne cilje:

– boljšo seznanjenost potrošnikov s prednostmi evropskih kmetijskih proizvodov;

– razvoj in odprtje novih trgov za evropske kmetijske proizvode na notranjem trgu in v tretjih državah;

– izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti politike.

V okviru SKP se je podpora Unije v zvezi z informiranjem o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo spreminjala. Pred letom 2000 so bili ukrepi za informiranje in promocijo določeni na sektorski ravni. Leta 2000 so bili sektorski ukrepi združeni v horizontalno shemo. Med letoma 2000 in 2007 so bile te dejavnosti urejene z dvema ločenima uredbama, pri čemer se je ena nanašala na notranji trg, druga pa na tretje države[6]. Od leta 2008 sta ta pristopa brez večjih vsebinskih sprememb združena v enotno horizontalno shemo (Uredba Sveta (ES) št. 3/2008[7] in Uredba Komisije (ES) št. 501/2008[8]).

Cilji predloga

Namen tega predloga je na notranjem trgu in v tretjih državah omogočiti izvajanje ukrepov za informiranje in promocijo, ki jih kmetijski sektor potrebuje za odgovor na številne izzive, s katerimi se srečuje zaradi naraščajoče konkurence in odpiranja trgov. Uspešnost evropskega kmetijstva bo odvisna od njegove zmožnosti povečati svoje tržne deleže in zelo konkurenčni živilski industriji (v prehranski verigi se ustvari 6 % bruto domačega proizvoda (BDP) Unije) omogočiti, da obdrži pomemben položaj v gospodarstvu in trgovini Unije.

Ukrepi bodo sledili evropski informacijski in promocijski strategiji, v kateri so določeni prednostne naloge na trgih in proizvodi ali sporočila, ki jih je treba izpostaviti (na primer proizvodi z veliko dodano vrednostjo), hkrati pa je treba s temi ukrepi upoštevati pogajanja o sporazumu o prosti trgovini in najdonosnejše trge ter preprečiti razdrobljenost in razpršenost sredstev. Od tega predloga se pričakuje tudi uravnoteženje ukrepov, usmerjenih v tretje države.

Za povečanje števila ukrepov in njihove kakovosti je treba v skladu z reformo SKP 2020, ki kmete spodbuja, da se organizirajo, shemo odpreti za nove upravičence, kot so organizacije proizvajalcev.

Poleg tega je treba poiskati najboljši donos naložb za te ukrepe in določiti natančen okvir v zvezi z možnostmi za označevanje porekla proizvodov ali zaščitenih blagovnih znamk zaradi ponazoritve glavnega splošnega sporočila, s katerim se izpostavljajo posebne značilnosti evropskih kmetijskih proizvodov.

Reforma bo spodbujala programe, ki jih predložijo organizacije iz različnih držav članic in ki znatno prispevajo k evropski dodani vrednosti ter bogatijo raznovrstnost evropskih kmetijskih proizvodov.

Pobude Komisije, kot so trgovinski obiski na visoki ravni ali udeležba na sejmih mednarodnega pomena, lajšajo odpiranje novih trgov za evropske kmetijske proizvode.

V predlogu je predvidena vzpostavitev novih služb za tehnično podporo za deležnike, ki naj bi spodbujale izmenjavo informacij o ukrepih za informiranje in promocijo ali dobrih praks ter omogočale razvoj njihovega strokovnega znanja.

Poleg tega se želi s predlogom poenostaviti upravljanje informacijske in promocijske politike. Predlaga se, naj bo Komisija dejavnejša pri upravljanju večdržavnih programov, da bi se olajšala njihova priprava in izvajanje. Razjasniti je treba vlogo države članice in Komisije pri spremljanju in nadziranju ukrepov, da bi se preprečili podvajanje in dolgotrajni postopki. Predlagan je izbor izključno na ravni Komisije.

Vsak ukrep bo spremljala sistematična ocena učinka za potrditev, da so bili zastavljeni cilji res doseženi. Uveden bo okvir ocenjevanja za merjenje uspešnosti promocijske politike s skupnim nizom kazalnikov, povezanih z njenimi strateškimi cilji, v skladu s skupnim okvirom spremljanja in ocenjevanja SKP.

Dodana vrednost EU

Kmetijska politika je evropska politika. Namesto da bi države članice uporabljale 28 kmetijskih politik, združujejo sredstva za izvajanje evropske politike s skupnim proračunom. Kmetijstvo je edini sektor, ki je urejen s skupno politiko in katerega skupna pravila, tudi tista o promociji, določa Pogodba. Reforma SKP, ki poteka, mora biti izražena v vseh orodjih te politike.

Zlasti bo imel ukrep na ravni EU na enotnem trgu precejšen učinek vzvoda za (a) lažje uvajanje programov splošnega informiranja, ki jih države članice ali podjetja že tako ne izvajajo pogosto, še redkeje pa to počno v trenutni gospodarski krizi, ter (b) izvajanje večdržavnih programov, s katerimi se omogočata izmenjava izkušenj med državami članicami in ekonomija obsega.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Posvetovanja z deležniki

V posvetovanje so bile vključene številne zainteresirane strani. Z zeleno knjigo, ki jo je Komisija izdala 14. julija 2011, je bila odprta razprava, katere rezultati so bili predstavljeni na konferenci o promociji, ki jo je novembra 2011 organiziralo poljsko predsedstvo Evropske unije. Svet je na zasedanju decembra 2011 sprejel sklepe o zeleni knjigi. Potem ko je Komisija objavila sporočilo na to temo, je Evropski parlament 20. novembra 2012 sprejel resolucijo. Posvetovanja so potekala tudi v okviru svetovalnega odbora za promocijo in strokovne skupine za poenostavitev SKP na sestankih marca 2012.

Ocena sedanje sheme

Ocena, ki jo je naročila Evropska komisija, opravil pa zunanji svetovalec, je bila objavljena januarja 2012. Z njo je bila celostno in neodvisno ocenjena sedanja shema. Preučene so bile ustreznost in učinkovitost informacijske in promocijske politike EU za kmetijske proizvode glede na cilje, določene v Uredbi Sveta (ES) št. 3/2008, ter skladnost te politike z drugimi ukrepi za promocijo, ki se uporabljajo v okviru SKP. Ocena pokriva obdobje 2002–2010.

Ocena učinka

Na podlagi ocene sedanjega okvira politike ter analize prihodnjih izzivov in potreb so v oceni učinka ocenjeni in primerjani učinki treh različnih scenarijev. Ti scenariji reforme so bili oblikovani glede na tri razlikovalne elemente, ki izhajajo iz javne razprave in dokumentov o stališčih različnih deležnikov, in sicer: ciljni trgi, obstoj oziroma neobstoj evropske promocijske strategije ter pravila v zvezi z zasebnimi blagovnimi znamkami in poreklom proizvodov. Za pomoč v procesu odločanja so bili izdelani trije scenariji:

•           scenarij „izboljšanega sedanjega stanja“ zadeva omejeno prilagoditev promocijske politike. V okviru tega scenarija se priznava dodana vrednost promocijske politike in skušajo odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti, da bi ta politika postala preprostejša in dostopnejša, da bi se upravičencem omogočilo kar najboljše izkoriščanje ponujenih orodij ter da bi se za ta orodja zagotovila ustrezna tehnična podpora;

•           „ciljni“ scenarij poleg metod, predvidenih v izboljšanem sedanjem stanju, vključuje boljše usmerjanje ukrepov za promocijo na notranji in zunanji trg s pripravo in izvajanjem strategije. Po tem scenariju se tudi spodbuja sodelovanje med subjekti iz različnih držav članic (s prehodom večdržavnih programov na neposredno upravljanje). Poleg tega bo strategija omogočila razširitev proizvodov in tem, upravičenih do promocijske sheme. V tem scenariju se tudi predlaga boljša uporaba označb za poreklo proizvodov in zaščitene blagovne znamke (npr. znamke na pasicah);

•           scenarij „izključno tretje države“ je glede uspešnosti politike prav tako velikopotezen kot „ciljni“ scenarij, vendar so po tem scenariju ukrepi za promocijo, ki jih upravlja neposredno Komisija ob upoštevanju strategije za izbor, osredotočeni izključno na tretje države. Ponovljeni so izboljševalni elementi, predlagani v scenariju izboljšanega sedanjega stanja. Poleg splošne promocije bi bili do sheme upravičeni tudi tržni ukrepi za zasebne posamezne znamke, pri čemer bi se lahko ti ukrepi nanašali na razširjen seznam upravičenih proizvodov in tem.

Medtem ko se zdi scenarij izboljšanega sedanjega stanja premalo usmerjen v ukrepe z veliko dodano vrednostjo za Evropsko unijo, scenarij, usmerjen izključno na tretje države, pa preveč tvegan glede na nizko raven seznanjenosti s kmetijskimi proizvodi v Evropi, je na podlagi ocene učinka „ciljni scenarij“ najbolj uravnotežen za začrtanje promocijske sheme, ki bo bolj usmerjena v zadovoljevanje potreb po gospodarski rasti kmetijskih sektorjev in trgov ter s katero se bo hkrati izboljšala raven seznanjenosti evropskih potrošnikov ob vse večji izbiri proizvodov.

3.           Upravljanje sheme

Trenutno se shema upravlja deljeno (glavni odhodki, povezani z izvajanjem programov) in neposredno (ukrepi za informiranje in promocijo na pobudo Komisije). Ta uredba bi morala pripeljati do splošnega in obsežnega povečanja števila ukrepov, ki se izvajajo, ter torej do zvišanja stroškov v okviru deljenega in hkrati neposrednega upravljanja, pri čemer bi se moral zaradi prehoda večdržavnih programov na neposredno upravljanje z namenom spodbujanja njihovega izvajanja precej povečati delež ukrepov z neposrednim upravljanjem.

Komisija se lahko na podlagi analize stroškovne učinkovitosti odloči, da vse naloge v zvezi z upravljanjem programa ali del teh nalog prenese na izvajalsko agencijo, ob upoštevanju člena 62 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta[9]. Komisija je v sporočilu z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“[10] predlagala pogostejšo uporabo obstoječih izvajalskih agencij.

Komisija namerava v tem okviru ter skladno z določbami člena 3(4) Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003[11] in člena 6(g) Uredbe (EU) št. xxx/xxxx o financiranju, upravljanju in spremljanju SKP[12] [horizontalna uredba SKP] nekatere naloge v zvezi z neposrednim upravljanjem programov informiranja in promocije, zlasti kar zadeva večdržavne programe in ocenjevanje predlogov za enostavne programe, prenesti na obstoječo izvajalsko agencijo, da bi se zagotovile boljše storitve in povečala prepoznavnost EU v okviru njenih ukrepov za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo.

4.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Pravna podlaga

Predlog temelji na členih 42 in 43 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti

· Načelo subsidiarnosti

Informacijska in promocijska politika EU je koristno dopolnilo in okrepitev ukrepov držav članic, predvsem s promocijo podobe proizvodov pri potrošnikih v EU in tretjih državah, zlasti glede kakovosti, hranilnih vidikov, varnosti živil in metod proizvodnje. Taka dejavnost ima lahko s prispevanjem k odpiranju novih trgov v tretjih državah tudi multiplikacijski učinek za nacionalne in zasebne pobude.

Ta predlog, ki je v skupni pristojnosti EU in držav članic, je v skladu z načelom subsidiarnosti.

· Načelo sorazmernosti

Zaradi vse večje liberalizacije trgovine, med drugim trgovine s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, postaja trgovanje med državami članicami EU in tretjimi državami vse pomembnejše. V takih okoliščinah in ob upoštevanju tržne usmerjenosti SKP je uredba o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah bistveni akt, ki je skladen z novim okvirom Sporazuma STO o kmetijstvu.

Zato mora EU promovirati visoke standarde kakovosti kmetijskih proizvodov Unije in spodbujati skupne programe promocije, ki vključujejo več držav EU ali kmetijskih sektorjev.

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti.

5.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

V primerjavi s sedanjim stanjem je v predlogu predvideno postopno, a precejšnje zvišanje proračunskih sredstev, dodeljenih ukrepom za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo (z 61,5 milijona EUR v proračunu za leto 2013 na do 200 milijonov EUR leta 2020). Podrobni podatki o finančnih posledicah predloga so v oceni finančnih posledic.

 Predlog, ki se nanaša na večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020, zajema zneske neposrednih plačil in odhodke, povezane s tržnimi ukrepi, v okviru prvega stebra SKP. Komisija je kot previdnostni ukrep upoštevala sklepe Evropskega sveta o večletnem finančnem okviru z dne 8. februarja 2013. Če se sprejme uredba o večletnem finančnem okviru, bodo ukrepi za informiranje in promocijo financirani v okviru zneskov, o katerih se je dogovoril Evropski svet.

2013/0398 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 42 in člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[13],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[14],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Unija lahko na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008[15] na notranjem trgu in v tretjih državah izvaja ukrepe za informiranje in promocijo v zvezi s kmetijskimi proizvodi in metodami njihove proizvodnje ter nekaterimi živilskimi proizvodi iz kmetijskih proizvodov.

(2)       Cilj teh ukrepov je okrepiti konkurenčnost evropskega kmetijstva na notranjem trgu in v tretjih državah, in sicer po eni strani z boljšo seznanjenostjo potrošnikov s prednostmi kmetijskih proizvodov in živilskih proizvodov iz kmetijskih proizvodov, ki izhajajo iz Unije, ter po drugi strani z razvojem in odpiranjem novih trgov. Z navedenimi ukrepi se koristno dopolnjujejo in krepijo ukrepi držav članic.

(3)       Glede na pridobljene izkušnje na eni strani ter možnosti razvoja kmetijskega sektorja in trgov v Uniji in zunaj nje na drugi strani bi bilo treba pregledati shemo, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 3/2008, ter zagotoviti njeno večjo učinkovitost in skladnost. Zato bi bilo treba Uredbo (ES) št. 3/2008 razveljaviti in jo nadomestiti z novo uredbo.

(4)       Ob upoštevanju pravil o konkurenci morajo biti ukrepi, usmerjeni na notranji trg, omejeni na ukrepe za informiranje o posebnostih metod kmetijske proizvodnje Unije ali o temah, ki so v interesu Unije, kot so evropske sheme kakovosti, določene z Uredbo (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta[16].

(5)       Določiti bi bilo treba tudi ukrepe za poudarjanje vrednosti pristnosti proizvodov Unije, da bi se izboljšala seznanjenost potrošnikov z lastnostmi pristnih proizvodov v primerjavi s proizvodi, s katerimi se posnema pristno blago, ali ponarejenimi proizvodi; to bo bistveno prispevalo k temu, da bodo potrošniki v Uniji in tretjih državah bolje seznanjeni s simboli, označbami in kraticami, iz katerih je razvidna udeležba v evropskih shemah kakovosti, določenih z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(6)       Unija izvaža v glavnem končne kmetijske proizvode, vključno s kmetijskimi proizvodi, ki niso našteti v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba). Zato bi bilo treba informacijsko in promocijsko shemo odpreti tudi za nekatere živilske proizvode iz kmetijskih proizvodov v skladu z drugimi shemami skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: SKP), kot so evropske sheme kakovosti, ki že določajo mehanizme, odprte tem proizvodom.

(7)       Informiranje o vinih Unije in njihova promocija sta med ključnimi ukrepi podpornih programov v vinskem sektorju, določenih s SKP. Zato bi bilo treba upravičenost vin do ukrepov za informiranje in promocijo v okviru te sheme omejiti izključno na primere, v katerih je vino povezano z drugim kmetijskim ali živilskim proizvodom.

(8)       V obdobju 2001–2011 je bilo le 30 % proračunskih sredstev, ki so bila dodeljena ukrepom za informiranje in promocijo na podlagi Uredbe (ES) št. 3/2008, namenjenih za ukrepe na trgih tretjih držav, čeprav je potencial rasti na njih velik. Določiti bi bilo treba posebne metode za spodbujanje izvajanja večjega števila ukrepov za informiranje o kmetijskih proizvodih Unije in njihovo promocijo v tretjih državah, zlasti obsežnejšo finančno podporo, s ciljem doseči 75 % ocenjenih odhodkov.

(9)       Za zagotovitev učinka ukrepov za informiranje in promocijo, ki se izvajajo, bi bilo treba te ukrepe oblikovati v okviru programov informiranja in promocije. Doslej je bila predložitev teh programov naloga trgovinskih in medtrgovinskih organizacij. Da bi se povečala število in kakovost predlaganih ukrepov, bi bilo treba obseg upravičencev razširiti na organizacije proizvajalcev. Poleg tega mora imeti Komisija možnost te programe dopolnjevati z ukrepi na lastno pobudo, zlasti da bi prispevala k odpiranju novih trgov.

(10)     Ukrepi za informiranje in promocijo, ki jih sofinancira Unija, morajo vključevati posebno evropsko razsežnost. V ta namen ter za preprečevanje razpršenosti sredstev in povečanje prepoznavnosti Evrope skozi te ukrepe za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo bi bilo treba predvideti pripravo delovnega programa, v katerem bi bile opredeljene strateške prednostne naloge teh ukrepov, kar zadeva populacije, proizvode, teme in trge, na katere se je treba osredotočiti, ter v katerem bi bile določene značilnosti informacijskih in promocijskih sporočil. Komisija bo zlasti upoštevala prevladujoči položaj malih in srednje velikih podjetij v agroživilskem sektorju, sektorje, ki so upravičeni do izrednih ukrepov, določenih v členih 154, 155 in 156 Uredbe (EU) št. XXX/20… [Evropskega parlamenta in Sveta z dne [...] o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (Uredba o enotni SUT) (COM(2011) 626)], ter sporazume o prosti trgovini v okviru trgovinske politike Evropske unije za ukrepe, ki zadevajo tretje države.

(11)     Za zagotovitev učinkovitega izvajanja ukrepov za informiranje in promocijo bi bilo treba njihovo izvajanje zaupati ustrezno izbranim izvajalskim organom.

(12)     Komisija mora zunaj okvira ukrepov za informiranje in promocijo na evropski ravni vzpostaviti in usklajevati službe za tehnično podporo, ki subjektom pomagajo pri sodelovanju v sofinanciranih programih, vodenju učinkovitih kampanj ali razvoju njihovih izvoznih dejavnosti.

(13)     Ukrepi za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki jih sofinancira Unija, niso usmerjeni v zaščitene blagovne znamke ali njihovo posebno poreklo. Kljub temu se lahko z označevanjem blagovnih znamk ali porekla v okviru ukrepov za promocijo ustvari učinek vzvoda, zlasti v tretjih državah. Zato bi ob upoštevanju posebnih pogojev, ki jih je treba določiti, in zlasti pravic do varstva industrijske lastnine moralo biti mogoče blagovnim znamkam in poreklu zagotoviti večjo prepoznavnost, hkrati pa ohraniti primerno ravnovesje z izpostavljanjem splošnih sporočil, osredotočenih na posebne značilnosti kmetijskih proizvodov in živilskih proizvodov iz kmetijskih proizvodov, ki izhajajo iz Unije.

(14)     Unija poskuša poenostaviti regulativno okolje SKP. Ta pristop bi bilo treba uporabiti tudi za uredbo o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo. Predvsem bi bilo treba pregledati načela upravljanja programov informiranja in promocije, da bi ta načela poenostavili ter Komisiji omogočili, da določi pravila in postopke, s katerimi sta urejena predložitev in izbor predlogov za programe.

(15)     Sodelovanje med gospodarskimi akterji iz različnih držav članic znatno prispeva k zviševanju evropske dodane vrednosti in večji prepoznavnosti raznovrstnosti kmetijskih proizvodov. Kljub dajanju prednosti programom, pripravljenim skupaj z organizacijami predlagateljicami iz različnih držav članic, je bilo v obdobju 2001–2011 za te programe porabljenih zgolj 16 % proračunskih sredstev, dodeljenih ukrepom za informiranje in promocijo v okviru Uredbe (ES) št. 3/2008. Na podlagi te ugotovitve bi bilo treba predvideti nove določbe, zlasti kar zadeva upravljanje proračuna, za odpravo sedanjih ovir za izvajanje.

(16)     Določiti bi bilo treba merila za financiranje ukrepov. Unija bi morala praviloma nositi samo del stroškov programov, da bi zainteresirane organizacije predlagateljice prevzele odgovornost. Nekateri upravni stroški in stroški za osebje, ki niso povezani z izvajanjem SKP, so sestavni del ukrepov za informiranje in promocijo ter bodo lahko upravičeni do financiranja Unije.

(17)     Vsak ukrep je treba spremljati in ocenjevati, da se izboljša njegova kakovost in pokaže njegova učinkovitost. V tem okviru bi bilo treba pripraviti seznam kazalnikov in oceniti učinek promocijske politike glede na njene strateške cilje. Komisija bi morala za to politiko določiti okvir spremljanja in ocenjevanja, ki bo v skladu s skupnim okvirom spremljanja in ocenjevanja SKP.

(18)     Za zagotovitev skladnosti, učinkovitosti in dobrega upravljanja ukrepov, določenih v tej uredbi, ter učinkovite uporabe finančnih sredstev Unije bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva posebne pogoje glede vidnosti blagovnih znamk in označevanja porekla proizvodov, merila za upravičenost organizacij predlagateljic, pogoje javnega razpisa za izvajalske organe, pogoje, pod katerimi je lahko organizacija predlagateljica pooblaščena, da sama izvaja nekatere dele programa, ter posebne pogoje za upravičenost stroškov za ukrepe za informiranje in promocijo pri enostavnih programih. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi z zunanjimi strokovnjaki. Pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov bi morala paziti, da Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in ustrezno predloži vse ustrezne dokumente.

(19)     Za lažji prehod s sistema, vzpostavljenega z Uredbo (ES) št. 3/2008, na sistem, določen v tej uredbi, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva določitev prehodnih določb med določbami Uredbe (ES) št. 3/2008 in določbami te uredbe.

(20)     Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejemanje izvedbenih aktov v zvezi z delovnim programom, v katerem so določene strateške prednostne naloge, izborom enostavnih programov, pravili za izvajanje, spremljanje in nadziranje enostavnih programov, pravili za sklepanje pogodb o izvajanju enostavnih programov, izbranih na podlagi te uredbe, ter skupnim okvirom za ocenjevanje učinka programov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta[17].

(21)     Zaradi večje usklajenosti med različnimi ukrepi za promocijo v okviru prvega stebra SKP bi morali biti sedanji ukrepi za informiranje in promocijo na podlagi Uredbe (EU) št. …/20… [COM(2011) 626] Evropskega parlamenta in Sveta[18] združljivi s strateškimi prednostnimi nalogami, ki bodo na horizontalni ravni opredeljene na podlagi te uredbe.

(22)     Glede na povezave med promocijsko politiko in drugimi instrumenti SKP je mogoče cilje te uredbe zaradi večletnega jamstva sredstev Unije in njihovega osredotočanja na jasno določene prednostne naloge učinkoviteje doseči na ravni Unije. Ta uredba je torej v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5(3) Pogodbe o Evropski uniji. Ker je področje uporabe te uredbe omejeno na tisto, kar je potrebno za doseganje njenih ciljev, je ta uredba tudi v skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5(4) navedene pogodbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina

Ukrepi za informiranje o kmetijskih proizvodih in nekaterih živilskih proizvodih iz kmetijskih proizvodov ter za njihovo promocijo (v nadaljnjem besedilu: ukrepi za informiranje in promocijo), ki se izvajajo na notranjem trgu ali v tretjih državah, se lahko pod pogoji iz te uredbe v celoti ali delno financirajo iz proračuna Unije.

Člen 2

Ukrepi na notranjem trgu

Upravičeni ukrepi na notranjem trgu so:

(a)      ukrepi za informiranje, katerih namen je poudariti posebnosti metod kmetijske proizvodnje Unije, zlasti v zvezi z varnostjo hrane, pristnostjo, hranilnimi in zdravstvenimi vidiki, dobrim počutjem živali ali varovanjem okolja;

(b)     ukrepi za informiranje o temah, ki so navedene v členu 5(4).

Člen 3

Ukrepi v tretjih državah

Upravičeni ukrepi v tretjih državah so:

a)           ukrepi za informiranje, katerih namen je poudariti posebne značilnosti kmetijskih in živilskih proizvodov, in ukrepi za informiranje o temah iz člena 5(4);

b)           ukrepi za promocijo, katerih namen je povečanje prodaje kmetijskih in živilskih proizvodov s poreklom iz EU.

Člen  4

Značilnosti ukrepov

1.           Ukrepi za informiranje in promocijo niso usmerjeni v zaščitene blagovne znamke. Kljub temu so lahko blagovne znamke proizvodov vidne na predstavitvah ali pokušnjah proizvodov ter v informacijskem in promocijskem gradivu pod posebnimi pogoji, ki se sprejmejo na podlagi člena 6(a).

2.           Ukrepi za informiranje ne spodbujajo potrošnje proizvoda zaradi njegovega porekla. Kljub temu je lahko poreklo proizvodov vidno v informacijskem in promocijskem gradivu pod posebnimi pogoji, ki se sprejmejo na podlagi člena 6(b).

3.           Ukrepi za informiranje in promocijo se izvajajo v okviru:

(a)     programov informiranja in promocije (v nadaljnjem besedilu: programi), katerih namen je z vrsto usklajenih ukrepov izboljšati informiranje o zadevnih temah ali proizvodih ter povečati prodajo teh proizvodov;

(b)     pobud Komisije.

Člen 5

Upravičeni proizvodi in teme

1.           Naslednji proizvodi so lahko predmet ukrepov za informiranje in promocijo iz člena 3 ter lahko ponazarjajo metode proizvodnje in teme iz člena 2 in člena 3(a):

(a)     kmetijski proizvodi, našteti na seznamu v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba), razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, naštetih v Prilogi I k Uredbi (EU) št. [COM(2011) 416] Evropskega parlamenta in Sveta[19], ter tobačnih izdelkov;

(b)     živilski proizvodi iz kmetijskih proizvodov, našteti v točki I Priloge I k Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta;

(c)     žgane pijače z zaščiteno geografsko označbo na podlagi Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta[20].

2.           Vino je lahko predmet ukrepov za informiranje in promocijo, če se zadevni program nanaša tudi na druge proizvode iz točke (a) ali (b) odstavka 1.

3.           Za žgane pijače iz točke (c) odstavka 1 in vino iz odstavka 2 so ukrepi, usmerjeni na notranji trg, omejeni na informiranje potrošnikov o evropskih shemah kakovosti v zvezi z geografskimi označbami.

4.           Teme iz člena 2(b) in člena 3(a) so:

(a)     sheme kakovosti, določene v Uredbi (EU) št. 1151/2012, Uredbi (ES) št. 110/2008 in členu 70 Uredbe (EU) št. XXX/20… Evropskega parlamenta in Sveta [z dne [...] o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (Uredba o enotni SUT) (COM(2011) 626)];

(b)     metoda ekološke pridelave, kot je opredeljena z Uredbo Sveta (ES) št. 834/2007[21];

(c)     grafični znak kakovostnih kmetijskih proizvodov, značilnih za najbolj oddaljene regije, kot je opredeljen v členu 21 Uredbe (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[22].

Člen 6

Prenesena pooblastila

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23, kar zadeva:

(a)          posebne pogoje glede vidnosti zaščitenih blagovnih znamk na predstavitvah ali pokušnjah proizvodov ali v informacijskem in promocijskem gradivu, kot so navedeni v členu 4(1);

(b)          pogoje glede označevanja porekla proizvodov, kot so navedeni v členu 4(2).

Poglavje II

IZVAJANJE UKREPOV ZA INFORMIRANJE IN PROMOCIJO

Oddelek 1

Skupne določbe

Člen 7

Organizacije predlagateljice

Program lahko predlagajo:

(a)          nacionalne trgovinske in medtrgovinske organizacije;

(b)          trgovinske in medtrgovinske organizacije Unije;

(c)          organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev, kot so opredeljeni v členih 106 in 107 Uredbe (EU) št. XXX/20… Evropskega parlamenta in Sveta [z dne [...] o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (uredba o enotni SUT) (COM(2011) 626)].

Člen 8

Delovni program

1.           Ukrepi za informiranje in promocijo prispevajo h krepitvi konkurenčnosti evropskega kmetijstva na notranjem trgu in v tretjih državah. Cilji, ki jih je treba doseči, bodo določeni v delovnem programu, kot je opisan v odstavku 2.

2.           Komisija z izvedbenim aktom sprejme delovni program, v katerem so določeni cilji, ki jih je treba doseči, prednostne naloge, pričakovani rezultati, pravila za izvajanje in skupni znesek finančnega načrta. Delovni program vsebuje tudi glavna merila za ocenjevanje, opis ukrepov, ki bodo financirani, zneske, dodeljene za vsako vrsto ukrepa, okviren časovni razpored izvajanja in, za nepovratna sredstva, najvišjo stopnjo sofinanciranja.

Izvedbeni akt iz prvega pododstavka se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 24(3).

3.           Komisija izvaja delovni program iz odstavka 1:

(a)     kadar gre za enostavne programe, z objavo razpisa za zbiranje predlogov, v katerem so navedeni zlasti pogoji za udeležbo in glavna merila za ocenjevanje;

(b)     kadar gre za multiprograme, z objavo razpisa za zbiranje predlogov v skladu z naslovom VI prvega dela Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012[23].

Člen 9

Programi

V tej uredbi:

(a)          „enostavni program“ pomeni program, ki ga lahko predloži ena ali več organizacij predlagateljic, kot so navedene v členu 7(a) ali (c), iz ene same države članice;

(b)          „multiprogram“ pomeni program, ki ga lahko predloži bodisi več organizacij predlagateljic, kot so navedene v členu7(a) ali (c), iz več držav članic bodisi ena ali več evropskih organizacij iz člena 7(b).

Člen 10

Ukrepi na pobudo Komisije

1.           Komisija lahko izvaja ukrepe za informiranje in promocijo, kot so opisani v členih 2 in 3. Ti ukrepi imajo lahko zlasti obliko udeležbe na tržnih sejmih in razstavah mednarodnega pomena, in sicer s stojnicami ali dejavnostmi, namenjenimi promociji  podobe proizvodov Unije.

2.           Komisija vzpostavi službe za tehnično podporo, zlasti za spodbujanje poznavanja različnih trgov, ohranjanje razgibane strokovne mreže v zvezi z informacijsko in promocijsko politiko ter izboljševanje seznanjenosti z zakonskimi določbami o pripravi in izvajanju programov.

Člen 11

Preprečevanje dvojnega financiranja

Ukrepi za informiranje in promocijo, ki prejemajo drugo evropsko finančno podporo, zlasti na podlagi Uredbe (EU) št. XXX/20... Evropskega parlamenta in Sveta [z dne [...] o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (COM(2011) 627)[24]] ali Uredbe (EU) št. XXX/20… [Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (Uredba o enotni SUT) (COM(2011) 626)], ne morejo biti upravičeni do finančnega prispevka Unije na podlagi te uredbe.

Oddelek 2

Izvajanje in upravljanje enostavnih programov

Člen 12

Izbor enostavnih programov

1.           Komisija oceni in izbere predloge za enostavne programe na podlagi razpisa za zbiranje predlogov iz člena 8(3)(a).

2.           Komisija z izvedbenimi akti odloča o izbranih enostavnih programih, morebitnih potrebnih spremembah v zvezi z njimi in pripadajočih proračunih. Ti akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 24(2).

Člen 13

Organi, odgovorni za izvajanje enostavnih programov

Organizacija predlagateljica po ustrezni izvedbi javnega razpisa izbere organe, ki izvajajo izbrane enostavne programe, z izbiro pa skuša zagotoviti zlasti učinkovito izvajanje ukrepov.

Člen 14

Izvajanje, spremljanje in nadziranje enostavnih programov

1.           Zadevne države članice so odgovorne za pravilno izvajanje enostavnih programov, izbranih na podlagi člena 12, in pripadajoča plačila. Države članice zagotovijo, da je informacijsko in promocijsko gradivo, pripravljeno v okviru teh programov, v skladu s predpisi Unije.

2.           Države članice enostavne programe izvajajo, spremljajo in nadzirajo v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/20… Evropskega parlamenta in Sveta [z dne [...] o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike (COM(2011) 628)] ter ob upoštevanju pravil, ki jih je treba sprejeti na podlagi točke (a) prvega odstavka člena 22.

Člen 15

Finančne določbe v zvezi z enostavnimi programi

1.           Finančni prispevek Unije za enostavne programe ne presega 50 % odhodkov, upravičenih do podpore. Preostale odhodke krijejo izključno organizacije predlagateljice.

2.           Delež iz odstavka 1 se zviša na 60 % za:

(a)     enostavni program, ki je usmerjen v eno ali več tretjih držav;

(b)     ukrepe za informiranje o sadju in zelenjavi, posebej namenjene otrokom v šolah Unije, ter za promocijo teh proizvodov.

3.           Študije za oceno rezultatov ukrepov za informiranje in promocijo, izvedene v skladu s členom 26, so upravičene do financiranja Unije pod podobnimi pogoji kot enostavni programi.

4.           Unija v celoti financira stroške svetovanja, povezane z izborom programov, v skladu s členom 4(2)(a) Uredbe (EU) št. XXX/20… Evropskega parlamenta in Sveta [z dne [...] o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike (COM(2011) 628)].

5.           Za zagotovitev pravilnega izvajanja enostavnih programov organizacije predlagateljice priskrbijo jamstva.

6.           Financiranje, ki ga Unija zagotovi za ukrepe za informiranje in promocijo v okviru enostavnih programov, se izvaja v skladu s členom 4(1)(c) Uredbe (EU) št. XXX/20... Evropskega parlamenta in Sveta [z dne [...] o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike (COM(2011) 628)].

Oddelek 3

Izvajanje in upravljanje multiprogramov in ukrepov na pobudo Komisije

Člen 16

Oblike financiranja

1.           Financiranje se lahko izvaja v obliki ali oblikah, določenih z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012, in obsega zlasti:

(a)     nepovratna sredstva za multiprograme;

(b)     naročila za ukrepe na pobudo Komisije.

2.           Financiranje, ki ga Unija zagotovi za ukrepe za informiranje in promocijo v okviru multiprogramov ali na pobudo Komisije, se izvaja v skladu s členom 4(2)(a) Uredbe (EU) št. XXX/20... Evropskega parlamenta in Sveta [z dne [...] o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike (COM(2011) 628)].

Člen 17

Ocenjevanje multiprogramov

Predlogi za multiprograme se ocenjujejo in izbirajo na podlagi meril, navedenih v razpisu za zbiranje predlogov iz člena 8(3)(b).

Člen 18

Finančne določbe v zvezi z multiprogrami

Najvišja stopnja sofinanciranja je 60 % skupnih upravičenih stroškov za multiprograme. Preostale odhodke krijejo izključno organizacije predlagateljice.

Člen 19

Oddaja naročil za ukrepe na pobudo Komisije

Za vsako naročilo, ki ga odda Komisija v svojem imenu ali skupaj z državami članicami, veljajo pravila za oddajo naročil, določena v Uredbi (EU) št. 966/2012 in Delegirani uredbi (EU) št. 1268/2012.

Člen 20

Zaščita finančnih interesov Unije

1.           Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega oddelka, finančni interesi Unije zaščiteni z uporabo ukrepov za preprečevanje goljufij, korupcije in vseh drugih nezakonitih dejavnosti ter z izvajanjem učinkovitih pregledov, v primeru ugotovljenih nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in denarnimi kaznimi.

2.           Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče lahko opravijo revizije na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije.

3.           Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[25] ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96[26] opravi preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi v zvezi s sporazumom o nepovratnih sredstvih, sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo, ki se nanaša na sredstva Unije, ugotovil morebitne primere goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije.

4.           Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter pogodbe, sporazumi in sklepi o nepovratnih sredstvih, ki izhajajo iz izvajanja tega programa, vsebujejo določbe, ki izrecno pooblaščajo Evropsko računsko sodišče in urad OLAF za izvajanje takih revizij in preiskav v skladu z njunimi pristojnostmi.

Oddelek 4

Prenesena in izvedbena pooblastila

Člen 21

Prenesena pooblastila

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23, kar zadeva:

(a) posebne pogoje, pod katerimi lahko vsaka izmed organizacij predlagateljic iz člena 7 predloži program, da se zagotovita zlasti reprezentativnost in večji obseg programa;

(b) pogoje, pod katerimi je lahko organizacija predlagateljica pooblaščena, da z odstopanjem od člena 13 sama izvaja nekatere dele programa;

(c) pogoje javnega razpisa za izvajalske organe iz člena 13;

(d) posebne pogoje za upravičenost stroškov za ukrepe za informiranje in promocijo ter po potrebi upravnih stroškov in stroškov za osebje pri enostavnih programih.

Člen 22

Izvedbena pooblastila

Komisija z izvedbenimi akti sprejme:

(a)          pravila za izvajanje, spremljanje in nadziranje iz člena 14(2);

(b)          pravila za sklepanje pogodb o izvajanju enostavnih programov, izbranih na podlagi te uredbe.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 24(2).

Poglavje III

PRENOS POOBLASTIL TER IZVEDBENE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Oddelek 1

Prenos pooblastil in izvedbene določbe

Člen 23

Izvajanje pooblastila

1.           Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.           Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz te uredbe se prenese na Komisijo za nedoločen čas od začetka veljavnosti te uredbe.

3.           Pooblastilo iz te uredbe lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Preklic začne učinkovati dan po objavi navedenega sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.           Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.           Delegirani akt, sprejet v skladu s to uredbo, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o navedenem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se lahko na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 24

Odbor

1.           Komisiji pomaga odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov, ustanovljen s členom 162 Uredbe (EU) št. XXX/20… [Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (Uredba o enotni SUT)].  Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Oddelek 2

Posvetovanje, ocenjevanje in poročanje

Člen 25 Posvetovanje

Komisija se lahko v okviru izvajanja te uredbe posvetuje s svetovalno skupino za promocijo kmetijskih proizvodov, ustanovljeno s Sklepom Komisije 2004/391/ES[27].

Člen 26

Ocenjevanje učinka ukrepov

V skladu s skupnim okvirom spremljanja in ocenjevanja skupne kmetijske politike, določenim v členu 110 Uredbe (EU) št. …/20… [COM(2011) 628], Komisija na podlagi člena 24(2) določi skupni okvir za ocenjevanje učinka programov informiranja in promocije, financiranih na podlagi te uredbe, ter sistem kazalnikov.

Vse zainteresirane strani Komisiji posredujejo vse podatke in informacije, ki so potrebni za oceno učinka ukrepov.

Člen 27 Poročanje

Komisija najpozneje 31. decembra [2020] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe, ki ga po potrebi spremljajo ustrezni predlogi.

Oddelek 3

Določbe o spremembah ter prehodne in končne določbe

Člen 28 Sprememba Uredbe (EU) št. …/20… [COM(2011) 626]

Uredba (EU) št. …/20… [COM(2011) 626] se spremeni:

(a)          členu 34(2) se doda naslednji pododstavek:

„Nacionalna strategija mora biti združljiva s strateškimi prednostnimi nalogami, določenimi v delovnem programu iz člena 6 Uredbe (EU) št. XXX Evropskega parlamenta in Sveta*.

*        Uredba (EU) št. XXX Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (UL L […]).“

(b)          členu 43 se doda naslednji odstavek:

„5.     Ukrepi iz odstavka 1 so združljivi s strateškimi prednostnimi nalogami, določenimi v delovnem programu iz člena 6 Uredbe (EU) št. XXX.“

Člen 29

Državna pomoč

Z odstopanjem od člena 146 Uredbe (EU) št. XXX/20... [Evropskega parlamenta in Sveta* z dne [...] o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (Uredba o enotni SUT) (COM(2011) 626)] in člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1184/2006[28] ter na podlagi prvega odstavka člena 42 Pogodbe se členi 107, 108 in 109 Pogodbe ne uporabljajo za plačila, ki jih izvedejo države članice na podlagi te uredbe in v skladu z njenimi določbami, niti za finančno udeležbo, ki izvira iz davkom podobnih dajatev ali obveznih prispevkov držav članic, v primeru programov, ki so upravičeni do podpore Unije na podlagi drugega odstavka člena 42 Pogodbe in jih je Komisija izbrala v skladu s to uredbo.

Člen 30 Razveljavitev

Uredba (ES) št. 3/2008 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijskima tabelama v Prilogi k tej uredbi.

Člen 31

Prehodne določbe

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23, da se zagotovi prehod med določbami Uredbe (ES) št. 3/2008 in določbami te uredbe.

Člen 32

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

[Uporablja se od […].]

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA

KORELACIJSKA TABELA iz člena 30

Uredba (ES) št. 3/2008 || Ta uredba

Člen 1(1), prvi pododstavek Člen 1(1), drugi pododstavek Člen 1(2) Člen 2 Člena 3 in 4 Člen 5 Člen 6(1) Člen 6(2) Člen 7 Člen 8 Člen 9 Člen 10 Člen 11 Člen 12(1) Člen 12(2) Člen 13(1) Člen 13(2), prvi pododstavek Člen 13(2), drugi pododstavek Člen 13(2), tretji pododstavek Člen 13(3), (4) in (5) Člen 13(6) Člen 14 Člena 15 in 16 Člen 17 Člen 18 Člen 19 Člen 20 || Člen 1 Člen 4(3)(a) Člen 4(1) in (2) Člena 2 in 3 Člen 5 Člen 8(2) Člen 7 --- --- Člena 12 in 17 --- Člen 10 Člen 13 --- Člen 14 Člen 16(1)(b) Člen 15(1) Člen 15(2) --- --- Člen 29 Člen 15(6) in člen 16(2) Člena 23 in 24 Člen 25 Člen 27 Člen 30 Člen 32

Uredba (ES) št. 3/2008, usklajena z določbami Lizbonske pogodbe po predlogu za Uredbo (EU) št. XXX/20.. [COM(2011) 663] || Ta uredba

Člen 1(1), prvi pododstavek Člen 1(1), drugi in tretji pododstavek Člen 1(2) Člen 1(3) Člen 1(4) Člen 2 Člena 3 in 4 Člen 5 Člen 6(1) Člen 6(2) Člen 7 Člen 8 Člen 9 Člen 10 Člen 11 Člen 12(1) Člen 12(2) in (3) Člen 13(1) Člen 13(2), prvi pododstavek Člen 13(2), drugi pododstavek Člen 13(2), tretji pododstavek Člen 13(3), (4) in (5) Člen 13(6) Člen 13(7) Člen 13(8) Člen 13(9) Člen 14 Člen 15a Člen 16a Člen 16b Člen 17 Člen 18 Člen 19 Člen 20 || Člen 1 Člen 4(3) in člen 8(2) Člen 4(1) in (2) Člen 8(2) --- Člena 2 in 3 Člen 5 Člen 8(2) Člen 7 --- --- Členi 12, 17 in 18 --- Člen 10 Člena 13 in 19 in ter člen 21(b) --- Člen 14 Člen 16(1)(b) Člen 15(1) Člen 15(2) --- --- Člen 29 Člen 11 Člen 15(5) Člen 22 Člen 15(6) in člen 16(2) --- Člen 23 Člen 24 Člen 25 Člen 27 Člen 30 Člen 32

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah

1.2.        Zadevna področja v strukturi ABM/ABB[29]

Naslov 05 postavke 2

1.3.        Vrsta predloga

X Predlog se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[30].

X Predlog se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

¨ Predlog se nanaša na ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

Predlog se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa, a z vpeljavo novih vidikov.

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom

Namen predloga je spodbujanje učinkovite rabe virov za pametno, trajnostno in vključujočo rast kmetijstva EU v skladu s strategijo Evropa 2020.

Kot orodje skupne kmetijske politike (SKP) si evropska promocijska politika za kmetijske proizvode prizadeva za doseganje ciljev reforme SKP proti letu 2020 in zlasti za okrepitev konkurenčnosti kmetijskega sektorja na notranjem trgu in v tretjih državah.

1.4.2.     Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Posamezni cilj

Izboljšati konkurenčnost kmetijskega sektorja in povečati njegovo dodano vrednost v prehranski verigi.

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

05 02 „Intervencije na kmetijskih trgih“

1.4.3.     Pričakovani rezultati in posledice

V skladu s tem predlogom bo za promocijsko politiko oblikovana splošna strategija, na podlagi katere se bo mogoče z navedeno politiko usmerjeno in učinkovito odzvati na gospodarske priložnosti v tretjih državah, na primer v povezavi s sporazumi o prosti trgovini, in na potrebo po informiranju o prednostih evropskih kmetijskih proizvodov.

V promocijski strategiji bodo opredeljena sporočila, ki jih je treba prenesti in s katerimi bodo izpostavljeni zlasti posebni elementi SKP, vključno z njenimi metodami trajnostne proizvodnje in shemami kakovosti.

Kar zadeva delovna mesta, bo učinek povezan s pričakovanimi gospodarskimi vplivi, vendar bi moral ta predlog prispevati k ohranjanju delovnih mest v kmetijskem in živilskem sektorju, zlasti v MSP (ker se s strategijo tem podjetjem daje prednost), ki imajo med agroživilskimi podjetji po številu kar 99‑odstotni delež in ki zagotavljajo 63 % delovnih mest v tem sektorju.

Pričakuje se povečanje števila programov, ki vključujejo organizacije iz različnih držav EU (tako imenovanih večdržavnih programov) in prinašajo precejšnjo evropsko dodano vrednost, in sicer zaradi poenostavitve izbora in upravljanja, ki se bosta odslej izvajala na ravni Komisije in brez držav članic na vmesni stopnji.

1.4.4.     Kazalniki rezultatov in posledic

Določene so bile tri ravni kazalnikov glede na cilje:

kazalniki učinkov:

–        evropska kmetijska trgovinska bilanca;

–        kmetijski dohodki;

kazalniki rezultatov:

–        evropski kmetijski izvoz;

–        vrednost proizvodnje v okviru evropskih označb kakovosti in obseg ekološkega kmetovanja (kazalniki za posredno merjenje uspešnosti strategije – prednostne teme …);

–        dojemanje podobe proizvodov pri potrošnikih (raziskave, poročila Eurobarometra …);

kazalniki realizacij:

–        število programov (notranji trg/tretje države);

–        novi upravičenci (delež novih organizacij predlagateljic glede na skupno število organizacij predlagateljic);

–        število večdržavnih programov.

1.5.        Utemeljitev predloga

1.5.1.     Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Glavna težava je naraščajoči pritisk na konkurenčnost kmetijskega sektorja, ki je posledica treh različnih vidikov:

–        močne konkurence iz tretjih držav v razmerju do evropskih kmetijskih proizvodov;

–        povečanja zahtev, ki jih morajo upoštevati kmetje, in zvišanja stroškov za kmetijsko gospodarstvo v EU. V obdobju 2000–2012 so se na primer svetovne cene v kmetijstvu zvišale za 82 %, medtem ko so cene energije narasle za 261 %, cene gnojil pa za 286 %, tako da je bila v navedenem obdobju nestanovitnost v tem sektorju največja v zadnjih treh desetletjih;

–        nizke ravni seznanjenosti s prednostmi kmetijskih proizvodov EU, zlasti na notranjem trgu. Večina Evropejcev na primer meni, da je glavna prednostna naloga Evropske unije na področju kmetijske politike in razvoja podeželja zagotoviti, da so kmetijski proizvodi kakovostni, zdravi in varni. Hkrati jih le 14 % prepozna logotipa ZOP[31]/ZGO[32], ki sta med glavnimi evropskimi shemami kakovosti, uvedenimi v Uniji.

1.5.2.     Dodana vrednost ukrepanja EU

Skupna kmetijska politika je resnično evropska politika. Namesto da bi države članice uporabljale 28 kmetijskih politik, združujejo sredstva za izvajanje evropske politike s skupnim proračunom in skupnimi pravili, vključno s pravili o promociji. Zlasti bo imel ukrep na ravni EU na enotnem trgu precejšen učinek vzvoda za (a) lažje uvajanje programov splošnega informiranja, ki jih države članice ali podjetja že tako ne izvajajo pogosto, še redkeje pa to počno v trenutni gospodarski krizi, ter (b) izvajanje večdržavnih programov, s katerimi se omogočata izmenjava izkušenj med državami članicami in ekonomija obsega.

1.5.3.     Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Ukrepi za informiranje in promocijo so v okviru SKP navzoči že od nekdaj. Od leta 1999 se s SKP posebej podpirajo ukrepi za informiranje o evropskem kmetijskem in agroživilskem sektorju ter za njuno promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah, in sicer s horizontalno informacijsko in promocijsko shemo za kmetijske proizvode.

Več elementov kaže, da je vloga evropske promocijske politike pozitivna in da na koncu ta politika omogoča, da so evropski kmetijski proizvajalci nagrajeni za prizadevanje, da bi zagotavljali proizvode ob upoštevanju visokih standardov SKP:

–        Evropsko računsko sodišče je leta 2009 opravilo revizijo zadevne sheme, pri čemer se je osredotočilo na ukrepe za informiranje in promocijo ter na zakonitost odhodkov. O shemi je podalo pozitivno mnenje, čeprav je učinek sheme težko izmeriti[33];

–        presojo sedanje sheme so omogočile tudi ugotovitve ocenjevalne študije v zvezi s shemo[34];

–        v skladu s študijo stroškov in koristi programov za razvoj trgov, ki jih vodi ameriško ministrstvo za kmetijstvo (USDA) – čeprav gre za študijo v okviru druge javne politike –, se izvoz ameriških kmetijskih proizvodov poveča za 35 USD za vsak dodatni dolar, ki se porabi v teh programih promocije, ob 50‑odstotnem zmanjšanju javnega proračuna za promocijo pa bi po ocenah kmetijski izvoz upadel za 9 milijard USD. Čeprav ni mogoče jamčiti za veljavnost teh številk, je zanimivo videti njihov zelo jasni pozitivni vidik, ki potrjuje pozitivno vrednost javnih informacijskih in promocijskih politik za kmetijske proizvode[35].

1.5.4.     Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

V predlogu je ob upoštevanju posebnosti različnih sektorjev predvidena krepitev sinergij med to horizontalno promocijsko shemo in sektorskimi shemami v okviru SKP, pri čemer naj bi se ta krepitev dosegla s promocijsko strategijo in oblikovanjem skupne identitete, ki vključuje vizualne in vsebinske elemente za vse ukrepe za promocijo.

1.6.        Trajanje ukrepa in finančnih posledic

¨ Časovno omejen predlog:

– ¨  trajanje predloga od […] do […],

– ¨  finančne posledice med letoma […] in […].

X Časovno neomejen predlog:

– izvajanje z obdobjem uvajanja v letu: (glej točko 3.2.1 spodaj),

– ki mu sledi izvajanje predloga v celoti.

1.7.        Načrtovani načini upravljanja[36]

X Neposredno upravljanje – Komisija:

– ¨ njene službe, vključno z osebjem na delegacijah Unije,

– X  izvajalske agencije.

X Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Posredno upravljanje – prenos izvrševanja proračuna na:

– ¨ tretje države ali organe, ki jih te imenujejo,

– ¨ mednarodne organizacije in njihove agencije (navedite),

– ¨ EIB in Evropski investicijski sklad,

– ¨ organe iz členov 208 in 209 finančne uredbe;

– ¨ subjekte javnega prava,

– ¨ subjekte zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

– ¨ subjekte zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno‑zasebnih partnerstev in zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

– ¨ osebe, pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljene v zadevnem temeljnem aktu.

– Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „Opombe“.

Opombe

Trenutno se shema upravlja deljeno (glavni odhodki, povezani z izvajanjem programov) in neposredno centralizirano (ukrepi za informiranje in promocijo na pobudo Komisije).

Načina upravljanja, ki ju vključuje predlog, sta deljeno upravljanje in neposredno upravljanje.

Komisija namerava v skladu z določbami člena 3(4) Uredbe (ES) št. 58/2003 nekatere naloge, povezane z neposrednim upravljanjem programov informiranja in promocije, zlasti večdržavnih programov, prenesti na obstoječo izvajalsko agencijo, da bi se zagotovile učinkovitejše storitve in povečala prepoznavnost EU v okviru njenih ukrepov za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo.

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Pravila o spremljanju in poročanju

Pravila določajo, da je treba programe ocenjevati. Trenutno se to ocenjevanje izvaja vsako leto, dopolnjeno pa je s skupno oceno ob koncu programa. Vzpostavljen bo skupni okvir za ocenjevanje učinka ukrepov, ki bo skladen s skupnim okvirom spremljanja in ocenjevanja SKP.

Ocenjevanje ukrepov za informiranje in promocijo bo dopolnjeno z rednimi zunanjimi ocenami sheme.

Predvideno je poročilo o uporabi sheme, ki ga mora Komisija najpozneje 31. decembra [2020] predložiti Parlamentu in Svetu.

2.2.        Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

Horizontalna informacijska in promocijska shema za kmetijske proizvode obstaja od leta 2000. Deležna je rednih pregledov, posledično pa se postopki za spremljanje in nadzor prilagajajo, če se to zdi potrebno. Na podlagi revizij skladnosti, ki jih je opravil GD AGRI, in revizij Evropskega računskega sodišča so glavna tveganja, ki so bila ugotovljena v zvezi z ukrepi za informiranje in promocijo, povezana z neopredmeteno naravo nekaterih odhodkov in izvajanjem ukrepov zunaj meja Evropske unije.

2.2.2.     Informacije o vzpostavitvi notranjega kontrolnega sistema

Za omejitev teh tveganj bodo določena pravila za izbor, izvajanje, spremljanje, nadziranje in ocenjevanje.

Komisija bo zlasti določila postopke za izbor najboljših programov in jih pretvorila v pravne instrumente. Določila bo tudi posebne pogoje za upravičenost stroškov za ukrepe in bo lahko glede na vrsto odhodkov uporabila pavšalne zneske, lestvice stroškov itd. Upoštevala bo, da programe izvajajo specializirani izvajalski organi, včasih zunaj Evropske unije. Pravila za nadzor bodo določena za vsak način proračunskega upravljanja odhodkov.

Za deljeno upravljanje bo nadzorni okvir temeljil na skupnih pravilih nadzora za SKP, pregledanih v okviru reforme (COM(2011) 628), in zlasti na izjavi o zanesljivosti, ki jo mora vsako leto predložiti vodja vsake plačilne agencije.

Za neposredno upravljanje bo nadzorni okvir za nepovratna sredstva temeljil na pravilih finančne uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ter zlasti na izvajanju standardov Komisije za notranjo kontrolo, predhodnih kontrolah vseh izjav, potrjevanju metodologij v zvezi s stroški ter naknadnih revizijah na podlagi vzorca izjav.

V okviru oddaje nalog v zvezi z upravljanjem programa promocije v zunanje izvajanje bo Komisija uporabila tudi nadzorne ukrepe, ki se za izvajalske agencije zahtevajo v skladu s členom 65 finančne uredbe. Spremljala bo izvajalsko agencijo in preverjala, ali ta uresničuje ustrezne nadzorne cilje pri ukrepih, ki so ji zaupani v upravljanje. To spremljanje bo določeno s pravili za sodelovanje med matičnim generalnim direktoratom in agencijo.

Komisija bo preglede izvajala po pristopu na podlagi tveganj za zagotovitev, da bodo predmet njenih revizij najbolj tvegana področja.

2.2.3.     Ocena stroškov in koristi nadzora ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

Za ukrepe za informiranje in promocijo se bo vedno uporabljal obstoječi sistem upravljanja in nadzora za odhodke EKJS.

V zvezi s stroški pregledov za države članice je bila analiza zagotovljena v Prilogi 8 k oceni učinka, ki je spremljala zakonodajne predloge za reformo SKP (COM(2011) 626).

Kar zadeva stroške za Komisijo, se bodo ti v primerjavi s sedanjim stanjem zvišali zaradi splošnega zvišanja odhodkov (vključno s podvojitvijo sedanjih odhodkov v okviru deljenega upravljanja), in sicer zlasti odhodkov, povezanih s programi z neposrednim upravljanjem.

Neposredno upravljanje multiprogramov bo novost v tej shemi. Mogoča bi bila samo ocena na podlagi stroškov nadzora nad programom iste vrste. Možno bi bilo na primer sklicevanje na programe za konkurenčnost podjetij in MSP (COM(2011) 834).

Ocenjuje se, da predlog ne bo povzročil zvišanja stopnje napak za EKJS.

2.3.        Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Z zakonodajnim svežnjem za reformo SKP, zlasti predlogom za uredbo o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, se predvidevata ohranitev in okrepitev trenutnih podrobnih sistemov za kontrole in kazni, ki jih morajo uporabljati plačilne agencije, pri čemer so skupne osnovne značilnosti in posebna pravila prilagojeni posebnostim vsake sheme pomoči. Uredba o financiranju, upravljanju in spremljanju SKP se bo uporabljala tudi za prihodnjo uredbo v zvezi s promocijsko politiko.

Kontrolni sistemi po navadi vsebujejo izčrpne upravne kontrole 100 % vlog za pomoč, navzkrižna preverjanja z drugimi podatkovnimi bazami, ko je to ustrezno, in preglede na kraju samem pred plačilom minimalnega števila transakcij glede na tveganje, povezano z zadevno shemo. Kadar ti pregledi na kraju samem razkrijejo veliko število nepravilnosti, je treba opraviti dodatne preglede.

V zakonodajnem svežnju za reformo SKP je določeno tudi, da države članice preprečujejo, odkrivajo in odpravljajo nepravilnosti in goljufije, naložijo učinkovite, odvračilne in sorazmerne kazni v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalnim pravom ter izterjajo vsa neupravičena plačila, vključno z obrestmi. Sveženj vključuje samodejni mehanizem potrjevanja za primere, v katerih so bile ugotovljene nepravilnosti, ki predvideva, da kadar izterjava ni bila opravljena v štirih letih po datumu izdaje zahtevka za izterjavo oziroma v osmih letih v primeru sprožitve sodnega postopka, neizterjane zneske poravnajo zadevne države članice. Ta mehanizem bo velika spodbuda za države članice, da neupravičena plačila izterjajo takoj, ko je to mogoče. Kar poleg tega zadeva naloge, oddane v zunanje izvajanje, v zvezi z upravljanjem prihodnje promocijske politike, bo morala izvajalska agencija Komisijo za vsak primer posebej obvestiti o morebitnih goljufijah in nepravilnostih ter jih vključiti v poročila, ki jih bo redno objavljala.

Temeljit kontrolni sistem je toliko pomembnejši, ker so za izvajanje ukrepov za promocijo odgovorni izvajalski organi, ki so v pogodbenem razmerju samo z upravičenci. Ker so izvajalski organi poslovni subjekti, ki imajo pravico do ustvarjanja dobička, bo treba intenzivno preverjati, ali se ukrepi izvajajo pravilno.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta  odhodkov || Prispevek

številka [poimenovanje…………………...……….] || dif./nedif.([37]) || držav Efte[38] || držav kandidatk[39] || tretjih držav || po členu 18(1)(aa) finančne uredbe

2 || 05 02 10 01 – Promocijski ukrepi – Plačila držav članic 05 02 10 02 – Promocijski ukrepi – Neposredna plačila Unije || nedif. dif. || NE NE || NE NE || NE NE || NE NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta  odhodkov || Prispevek

številka [poimenovanje…………………...……….] || dif./nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || po členu 18(1)(aa) finančne uredbe

2 || 05 01 04 xx – Izvajalska agencija || nedif. || NE || NE || NE || NE

Opombe:

Komisija namerava del nalog v zvezi z izvajanjem prenesti na izvajalsko agencijo. Če bo to storila, bo treba ustvariti proračunske vrstice v okviru naslova 05.

3.2.        Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.     Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR

Razdelek večletnega finančnega okvira || 2 || Trajnostna rast: naravni viri: dodatna zgornja meja „odhodki, povezani s trgom, in neposredna plačila“

GD AGRI (*) || || || 2014[40] || 2015[41] || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || ||

05 02 10 01 || obveznosti || (1) || 0,0 || 0,0 || 4,0 || 5,0 || 9,0 || 36,0 || 36,0 || 90,0

plačila || (2) || 0,0 || 0,0 || 4,0 || 5,0 || 9,0 || 36,0 || 36,0 || 90,0

05 02 10 02 || obveznosti || (1a) || 0,5 || 0,5 || 15,0 || 54,0 || 90,0 || 103,0 || 103,0 || 366,0

plačila || (2a) || 0,2 || 0,2 || 0,5 || 12,7 || 31,1 || 58,6 || 84,2 || 187,5

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev nekaterih posebnih programov[42] || || || || || || || ||

05 01 04 xx || || (3) || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm

Odobritve za GD AGRI SKUPAJ || obveznosti || = 1 + 1a + 3 || 0,5 || 0,5 || 19,0 || 59,0 || 99,0 || 139,0 || 139,0 || 456, 0

plačila || = 2 + 2a + 3 || 0,2 || 0,2 || 4,5 || 17,7 || 40,1 || 94.6 || 120,2 || 277,5

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || 0,5 || 0,5 || 19,0 || 59,0 || 99,0 || 139,0 || 139,0 || 456,0

plačila || (5) || 0,2 || 0,2 || 4,5 || 17,7 || 40,1 || 94,6 || 120,2 || 277,5

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev nekaterih posebnih programov, SKUPAJ || (6) || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm

Odobritve iz RAZDELKA 2 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || = 4 + 6 || 0,5 || 0,5 || 19,0 || 59,0 || 99,0 || 139,0 || 139,0 || 456,0

plačila || = 5 + 6 || 0,2 || 0,2 || 4,5 || 17,7 || 40,1 || 94,6 || 120,2 || 277,5

(*) Opombe:

– Navedeni zneski so ocena dodatnih finančnih posledic v primerjavi s proračunom za leto 2013. Porazdelitev zneskov med proračunske vrstice se lahko še prilagodi glede na izvajanje programov.

– Komisija namerava od leta 2016 del nalog v zvezi z izvajanjem prenesti na izvajalsko agencijo. Zneski in porazdelitev ocenjenih stroškov se lahko še prilagodijo glede na obseg prenosa, ki bo na koncu potrjen.

Informativno: ocena skupnih odhodkov || || || || || || || || || || || ||

|| || || || || || || || || || || || v mio. EUR

Proračunsko leto || || || || || || Proračun 2013 || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || 2014–2020 skupaj

|| || || || || || || || || || || || || || ||

05 02 10 01 – Promocijski ukrepi – Plačila držav članic || || 60,0 || 60,0 || 60,0 || 64,0 || 65,0 || 69,0 || 96,0 || 96,0 || 510,0

05 02 10 02 – Promocijski ukrepi – Neposredna plačila Unije || obveznosti || 1,0 || 1,5 || 1,5 || 16,0 || 55,0 || 91,0 || 104,0 || 104,0 || 373,0

|| || || || || || plačila || 1,1 || 1,4 || 1,4 || 1,6 || 13,9 || 32,2 || 59,8 || 85,4 || 195,5

|| || || || || || || || || || || || || || ||

05 01 04 xx – Izvajalska agencija || || || || || || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm

|| || || || || || || || || || || || || || ||

SKUPAJ || || || || || || obveznosti || 61,0 || 61,5 || 61,5 || 80,0 || 120,0 || 160,0 || 200,0 || 200,0 || 883,0

|| || || || || || plačila || 61,1 || 61,4 || 61,4 || 65,6 || 78,9 || 101,2 || 155,8 || 181,4 || 705,5

Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“ (v primerjavi s proračunom za leto 2013)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

GD AGRI ||

Ÿ Človeški viri || 0,019 || 0,099 || -0,499 || -0,147 || 0,188 || 0,675 || 0,922 || 1,257

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,000 || 0,000 || 0,002 || 0,006 || 0,003 || -0,001 || -0,001 || 0,009

GD AGRI SKUPAJ || odobritve || 0,019 || 0,099 || -0,497 || -0,141 || 0,191 || 0,674 || 0,921 || 1,266

Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 0,019 || 0,099 || -0,497 || -0,141 || 0,191 || 0,674 || 0,921 || 1,266

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 0,519 || 0,559 || 18,501 || 58,583 || 99,188 || 139,675 || 139,922 || 457,266

plačila || 0,219 || 0,299 || 4,003 || 17,559 || 40,291 || 95,274 || 121,122 || 278,766

3.2.2.     Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

– ¨  Za predlog niso potrebne odobritve za poslovanje.

– X  Za predlog so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR

Cilji in realizacije || || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta realizacije[43] || povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj

POSAMEZNI CILJ[44] || Izboljšati konkurenčnost kmetijskega sektorja in povečati njegovo dodano vrednost v prehranski verigi.

– realizacija[45] || število programov (notranji trg/tretje države) || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija45 || novi upravičenci (delež novih organizacij predlagateljic glede na skupno število organizacij predlagateljic) || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija45 || število večdržavnih programov || || || || || || || || || || || || || || || ||

STROŠKI SKUPAJ || || || || || || || || || || || || || || || ||

3.2.3.     Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.  Povzetek

– ¨  Za predlog niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

– X  Za predlog so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 2,508 || 2,588 || 1,990 || 2,342 || 2,677 || 3,164 || 3,411 || 18,680

Drugi upravni odhodki || 0,110 || 0,110 || 0,111 || 0,116 || 0,113 || 0,109 || 0,109 || 0,778

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 2,618 || 2,698 || 2,101 || 2,458 || 2,790 || 3,273 || 3,520 || 19,458

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[46] večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || ||

Drugi upravni odhodki || || || || || || || ||

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

SKUPAJ (*) || 2,618 || 2,698 || 2,101 || 2,458 || 2,790 || 3,273 || 3,520 || 19,458

(*) Ti podatki se lahko zaradi predvidenega prenosa še prilagodijo.

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨  Za predlog niso potrebni človeški viri.

– X  Za predlog so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 ||

Ÿ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) ||

XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) || 19 || 19,5 || 13,7 || 15,3 || 17,1 || 20,1 || 21,6 ||

XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || || ||

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || || ||

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || || ||

Ÿ Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[47]

XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || 0 || 0,2 || 2,6 || 4,6 || 6,0 || 7,3 || 8,0 ||

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || || ||

XX 01 04 yy[48] || – na sedežu || || || || || || || ||

– na delegacijah || || || || || || || ||

XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || || ||

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || || ||

SKUPAJ (*) || 19 || 19,7 || 16,3 || 19,9 || 23,1 || 27,4 || 29,6 ||

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim znotraj GD, po potrebi z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

(*) Ta predlog je del programov, pri katerih je predvien prenos na izvajalsko agencijo. Podatki se zato lahko zaradi prenosa, ki bo na koncu potrjen, še prilagodijo.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci || izvajanje promocijske politike za kmetijske proizvode

Zunanji sodelavci ||

3.2.4.     Skladnost z večletnim finančnim okvirom

– X  Predlog je v skladu s predlogi za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020.

– ¨  Za predlog je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

– ¨  Za predlog je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

Opombe:

Predlog, ki se nanaša na večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020[49], zajema zneske neposrednih plačil in odhodke, povezane s tržnimi ukrepi, v okviru prvega stebra SKP. Komisija je kot previdnostni ukrep upoštevala sklepe Evropskega sveta z dne 8. februarja 2013 o večletnem finančnem okviru. Če se sprejme uredba o večletnem finančnem okviru, bodo ukrepi za promocijo financirani v okviru zneskov dodatne zgornje meje za EKJS, o katerih se je 8. februarja 2013 dogovoril Evropski svet.

3.2.5.     Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– V predlogu ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– X V predlogu je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

Finančni prispevek Unije za ukrepe v okviru programa je naveden v členih 15 in 18 osnutka uredbe. V tej fazi ni mogoče oceniti skupnega zneska prispevka tretjih oseb, saj se stopnje prispevka razlikujejo glede na pogoje, določene v členih 15 in 18.

3.3.        Ocenjene posledice za prihodke

– X  Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨  Predlog ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– ¨            na lastna sredstva,

– ¨            na razne prihodke.

[1]               Vir: Letno poročilo CIAA za leto 2010.

[2]               Združenje držav jugovzhodne Azije.

[3]               Poročilo Australian Bureau of Agricultural and Resource Economics and Sciences z naslovom „What Asia wants Long-term food consumption trends in Asia“, oktober 2013.

[4]               Vir: Centre for Economic Policy Research (2013): Reducing Transatlantic Barriers to Trade and Investement – An Economic Assessment (prepared for DG TRADE), London.

[5]               Vir: Copenhagen Economics (2010): Assessment of Barriers to Trade and Investment between the EU and Japan (final report to DG TRADE).

[6]               Uredba Sveta (ES) št. 2826/2000 z dne 19. decembra 2000 o akcijah informiranja in promocije za kmetijske proizvode na notranjem trgu (UL L 328, 23.12.2000, str. 2) ter Uredba Sveta (ES) št. 2702/1999 z dne 14. decembra 1999 o ukrepih za informiranje in za promocijo kmetijskih proizvodov v tretjih državah (UL L 327, 21.12.1999, str. 7).

[7]               Uredba Sveta (ES) št. 3/2008 z dne 17. decembra 2007 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (UL L 3, 5.1.2008, str. 1).

[8]               Uredba Komisije (ES) št. 501/2008 z dne 5. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (UL L 147, 6.6.2008, str. 3).

[9]               Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

[10]             COM(2011) 500 (točka 6.1.3).

[11]             Uredba Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (UL L 11, 16.1.2003, str. 1).

[12]             Uredba (EU) […], UL […]

[13]             UL C, , str. .

[14]             UL C, , str. .

[15]             Uredba Sveta (ES) št. 3/2008 z dne 17. decembra 2007 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (UL L 3, 5.1.2008, str. 1).

[16]             Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

[17]             Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

[18]             Uredba (EU) št. XXX/20... Evropskega parlamenta in Sveta z dne [...] o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, UL […].

[19]             Uredba (EU) št. [COM(2011) 416] z dne […] o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, UL […].

[20]             Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L 39, 13.2.2008, str. 16).

[21]             Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).

[22]             Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).

[23]             Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

[24]             Uredba (EU) št. [...] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [...] o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov , UL […].

[25]             Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1–22).

[26]             Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2–5).

[27]             Sklep Komisije 2004/391/ES z dne 23. aprila 2004 o svetovalnih skupinah za zadeve skupne kmetijske politike (UL L 120, 24.4.2004, str. 50).

[28]             Uredba Sveta (ES) št. 1184/2006 z dne 24. julija 2006 o uporabi nekaterih pravil konkurence v proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi (UL L 214, 4.8.2006, str. 7).

[29]             ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[30]             Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

[31]             Zaščitena označba porekla.

[32]             Zaščitena geografska označba.

[33]             Točka V Povzetka poročila Evropskega računskega sodišča št. 10/2009 z naslovom „Ukrepi za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo“.

[34]             http://ec.europa.eu/agriculture/eval/reports/promotion/index_en.htm.

[35]             http://www.wheatworld.org/wp-content/uploads/trade-global-insight-map-report-march2010-20100423.pdf.

[36]             Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[37]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[38]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[39]             Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[40]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Ocene temeljijo na predpostavki, da se bo izvajanje začelo leta 2016.

[41]             Zneski za leto 2015 – na podlagi sheme pred reformo – so navedeni okvirno, v nespremenjeni obliki glede na leto 2014 in ne vplivajo na podrobne ocene za leto 2015, ki bodo pripravljene v okviru predloga proračuna za leto 2015.

[42]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[43]             Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

[44]             Kakor je opisan v oddelku 1.4.2 „Posamezni cilji …“.

[45]             V skladu s skupnim okvirom spremljanja in ocenjevanja SKP, določenim v členu 110 Uredbe (EU) št. [xxx/xxxx] o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike [horizontalna uredba SKP], bo skupni okvir spremljanja in ocenjevanja vzpostavljen pozneje, takrat pa bodo torej ustrezno dokončane tudi preglednice kazalnikov.

[46]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[47]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[48]             Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[49]             COM(2011) 500, 29.6.2011.