OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

1.1.        Splošno ozadje

Ukrepanje proti kršitvi carinske zakonodaje je bistveni del zaščite finančnih interesov Unije in razvoja carinskega sodelovanja.

Carinska zakonodaja se lahko krši s številnimi praksami, kot so napačen opis uvoženega blaga, da se izkoristijo nižje dajatve, ali nepravilno deklariranje porekla blaga, da se preprečijo protidampinške dajatve in/ali kvote količinske omejitve uvoza, ali nepravilna uporaba tranzitnega sistema, ko je dejansko uvoženo blago deklarirano za tranzitni postopek in se izogne veljavnim carinam.

Za boj proti tem kršitvam carinske zakonodaje je potrebna obsežna izmenjava informacij v okviru sodelovanja med državami članicami ter državami članicami in Komisijo. Čeprav je tako sodelovanje že uspešno, so bila opredeljena številna področja, na katerih je potrebno dodatno ukrepanje, zlasti v zvezi z delovanjem sistema za preprečevanje goljufij na carinskem področju in izboljšanjem obvladovanja tveganja na carinskem področju na nacionalni ravni in ravni Unije[1].

1.2.        Pravni okvir

Glavna pravna instrumenta, ki se uporabljata za kršitve carinske zakonodaje v tem okviru, sta Uredba (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje ter Sklep Sveta 2009/917/PNZ z dne 30. novembra 2009 o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene.

Uredba (ES) št. 515/97 obravnava vprašanja v zvezi s carinsko unijo, ki je področje, na katerem ima EU izključno pristojnost v skladu s členom 3(1)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Sklep Sveta 2009/917/PNZ obravnava zadeve v zvezi s področjem svobode, varnosti in pravice, ki je v skladu s členom 4(2)(j) PDEU področje, na katerem si Unija deli pristojnost z državami članicami.

Na podlagi navedenega je Komisija oblikovala sistem informacijske tehnologije za izvajanje zadevne zakonodaje, in sicer informacijski sistem za boj proti goljufijam (AFIS), ki vključuje zbirke podatkov za vprašanja na carinskem področju in vprašanja, povezana s sodelovanjem na področju kazenskega pregona.

1.3.        Posebna vprašanja

1.3.1.     Potreba po obravnavanju vrzeli v obstoječih sistemih za odkrivanje goljufij na carinskem področju

Trgovci, ki zakonito poslujejo v EU, morajo spoštovati različne dajatve, davke, tečaje in količinske omejitve. Finančne ugodnosti, ki nastanejo zaradi preprečevanja teh stroškov, so spodbuda za izvajanje goljufij, kot so nepravilno deklariranje porekla blaga, napačen opis blaga in nepravilna uporaba tranzitnega sistema. Tveganje je še večje, saj obstoječi sistemi za odkrivanje goljufij na carinskem področju še niso dovolj razviti, sredstva za preverjanje pravega porekla uvoženega blaga pa so zdaj omejena. Cariniki zlasti ne morejo preveriti, ali je deklarirano poreklo blaga skladno s potjo zabojnika, v katerem se prevaža blago. Informacije o premikih zabojnikov (CSM – Container Status Messages (sporočila o statusu zabojnikov)) se obravnavajo za ključne pri odkrivanju primerov nepravilnega deklariranja porekla. Sedanji sistem za ugotavljanje napačnega opisa blaga je prav tako nezadovoljiv. Carinski organi sumljive primere v tem okviru odkrivajo na podlagi obvestil, ki jih lahko prejmejo od različnih virov (na primer drugih carinskih organov ali gospodarskih subjektov), in analize tveganja, ki temelji na omejenih podatkih. Največja pomanjkljivost tega postopka je, da nadzor še vedno ni dovolj ciljno usmerjen, saj temelji na analizah omejenih podatkov. Podobno obstajajo vrzeli v sistemu za ugotavljanje nepravilne uporabe tranzitnega sistema. Postopek, ki se zdaj uporablja za preverjanje blaga v tranzitu, sestavljajo pregled dokumentacije in fizične kontrole. Vendar učinkovitost in uspešnost navedenih metod omejujejo razpoložljiva sredstva ter omejitve pri področju uporabe in kakovosti razpoložljivih podatkov za avtomatizirano analizo tveganja in ciljno usmerjanje kontrol. Za učinkovito osredotočanje na primere nepravilnega deklariranja porekla, napačnega opisa blaga in nepravilne uporabe tranzitnega sistema je ustrezno, da se uporabljajo avtomatizirane in znanstvene metode analize tveganj za odkrivanje sumljivih pošiljk. Komisija meni, da se te metode lahko učinkovitejše in uspešnejše izvajajo, če jih podpira sistematična razpoložljivost visokokakovostnih in pravočasnih podatkov o sporočilih o statusu zabojnikov, uvozu, izvozu in tranzitu na nacionalni ravni in ravni EU.

1.3.2.     Potreba po okrepitvi obvladovanja tveganja na carinskem področju in varnosti dobavne verige na nacionalni ravni in ravni EU

Za potrebo po vzpostavitvi enakovredne ravni carinskih kontrol za blago, uvoženo v carinsko območje Unije oziroma izvoženo iz njega, se šteje, da skupaj s potrebo po uvedbi okvira za obvladovanje tveganja za celotno Unijo podpira skupni pristop. V tem okviru Uredba (ES) št. 648/2005, ki spreminja carinski zakonik Skupnosti, zagotavlja skupni okvir za obvladovanje tveganja, ki ga izvajajo Komisija in države članice. Komisija je v svojem Sporočilu o obvladovanju tveganja na carinskem področju in varnosti dobavne verige[2] opredelila številne strateške izzive pri izvajanju. Zlasti so pomembne težave, ki jih povzročajo vrzeli v razpoložljivosti in kakovosti podatkov za preverjanje tveganj v zvezi z varnostjo in varovanjem pred prihodom. V sporočilu je izpostavljeno, da je „[p]omembna prednostna naloga [...], da trgovci organom, vključenim v obvladovanje tveganja na ustrezni ravni, zagotovijo kakovostne podatke oz. dostop do njih.“ V tem okviru lahko zbiranje sporočil o statusu zabojnikov in njihova vključitev v analizo tveganja pred prihodom bistveno prispevata k splošni krepitvi varnosti dobavne verige ter delu Komisije in držav članic pri obvladovanju tveganj iz člena 4(25) carinskega zakonika Skupnosti, vključno z grožnjami, ki jih predstavljajo varstvu in varnosti Unije, javnemu zdravju, okolju in potrošnikom.

1.3.3.     Potreba po obravnavi zamud pri preiskavah OLAF

Zaradi nedavne uvedbe e-carine dokumentov o uvozni in izvozni deklaraciji (račun, potrdilo o poreklu itn.) ne hranijo več carinske uprave, temveč gospodarski subjekti. Pomembno je, da OLAF te dokumente pogosto potrebuje za izvajanje svojih preiskav. Sedanji postopek urada OLAF za pridobivanje navedenih dokumentov je, da pošlje zahtevek državam članicam. Vendar je tak sistem neučinkovit, saj države članice, kot že omenjeno, zadevnih informacij nimajo več v lasti in jih morajo zato najprej zahtevati od gospodarskih subjektov, šele nato jih lahko posredujejo Komisiji. To pomeni izgubo časa, preden so dokumenti na voljo uradu OLAF. V pravnem okviru zdaj ni določbe, ki bi se lahko uporabila za pospešitev postopkov v zvezi s preiskavami OLAF.

1.3.4.     Potreba po pojasnitvi možnosti omejevanja vidljivosti podatkov

Informacijski sistem AFIS se zdaj ne uporablja dovolj, saj države članice ne morejo izbrati potencialnih uporabnikov informacij, ki jih vnesejo v sistem. Posledično zaščita finančnih interesov Unije in carinsko sodelovanje ne dosegata optimalne ravni in sta nepotrebno ovirana. Zato obstaja potreba po tehnični pojasnitvi, da se podatki, ki jih lastniki vnesejo, lahko omejijo na določene uporabnike. Določba v uredbi, ki bi jasno omogočala lastnikom podatkov, da omejijo vidljivost na določene uporabnike, bi bistveno povečala izmenjavo informacij in dodatno izboljšala možnost preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja goljufij na carinskem področju. Poleg tega omejena vidljivost varuje zaupnost in tako izboljšuje raven zaupanja v sistem. Možnost zaščite občutljivih podatkov bi povečala pripravljenost posredovanja informacij v okviru sistema AFIS. Poleg tega bi možnost omejevanja vidljivosti Komisiji omogočila, da izboljša upravljanje podatkov ter tako shranjuje, posodablja in išče informacije, ki so se do zdaj le izmenjevale.

1.3.5.     Potreba po racionaliziranem nadzoru varstva podatkov

V skladu z veljavno zakonodajo revizije izvajata dva različna organa (tj. evropski nadzornik za varstvo podatkov (v nadaljnjem besedilu: ENVP) in carinski skupni nadzorni organ). Obstajajo primeri, ko se zaradi pomanjkanja sodelovanja med tema organoma priporočila razlikujejo, posledica česar je neučinkovita raba sredstev Komisije in držav članic. Proces izvajanja je daljši, saj je treba upoštevati tako priporočila ENVP kot carinskega skupnega nadzornega organa. To povzroča neučinkovitost in ustvarja dodatne stroške v smislu časa in sredstev. Izvajanje priporočil se lahko nadaljuje tudi leto po reviziji. Zato je potrebno tesnejše sodelovanje med tema nadzornima organoma.

Drugo vprašanje na področju varstva podatkov, ki ga je treba dodatno pojasniti, je odgovornost za tehnične sisteme, ki jih je Komisija vzpostavila na podlagi Uredbe (ES) št. 515/97. Komisija zdaj s tehničnimi sistemi državam članicam zagotavlja tehnično pomoč, usposabljanje, komunikacijske dejavnosti in drugo operativno podporo. Vendar odgovornost za nadzor varstva podatkov v zvezi z navedenimi tehničnimi sistemi ni posebej dodeljena. Zato predlog pojasnjuje pristojnost ENVP.

1.3.6.     Potreba po pojasnitvi dopustnosti dokazov, zbranih v okviru medsebojne pomoči

Zdaj se državni tožilci obotavljajo pri uporabi dokumentov, ki so jih pridobili prek kanalov medsebojne pomoči, kot dokazov v kazenskih postopkih, saj določbe Uredbe (ES) št. 515/97 pri opredeljevanju take možnosti niso dovolj jasne. To neizogibno povzroča zamude pri nacionalnih kazenskih postopkih oziroma lahko povzroči tudi opustitev primera zaradi zastaranja. Pomembno je tudi, da spodkopava načelo pravne varnosti, saj se zadevne določbe Uredbe (ES) 515/97 različno razlagajo. Zdi se, da je treba pojasniti, da tožilci v nacionalnih kazenskih postopkih lahko uporabljajo dokaze, pridobljene v okviru medsebojne pomoči. Predlog nacionalnih sodišč ne zavezuje, da morajo samodejno sprejeti take dokaze, saj morajo še vedno ustrezati nacionalnim postopkovnim pravilom.

1.3.7.     Evropsko javno tožilstvo

Komisija je nedavno predlagala, da se vzpostavi Evropsko javno tožilstvo[3]. Zaradi povezanih sprememb pri preiskavah in pregonu kaznivih dejanj, ki vplivajo na finančne interese Unije, bi Komisija morala oceniti potrebo po reviziji veljavne uredbe po vzpostavitvi Evropskega javnega tožilstva. V tem primeru morajo vsi nacionalni organi držav članic ter vse institucije, organi, uradi in agencije Unije Evropsko javno tožilstvo nemudoma obvestiti o dejanju, ki bi lahko pomenilo kaznivo dejanje, ki spada v pristojnost Evropskega javnega tožilstva. V skladu z osnutkom uredbe, ki vzpostavlja Evropsko javno tožilstvo, bo to imelo dostop do zbirk podatkov, ki jih v okviru te uredbe upravljajo Komisija ali države članice.

1.4.        Predlagana rešitev

Za obravnavanje zgoraj omenjenih pomanjkljivosti se zdi, da je nujno treba spremeniti Uredbo (ES) št. 515/97.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENE UČINKA

2.1.        Posvetovanje z deležniki

Komisija se je večkrat posvetovala z deležniki in upoštevala njihove pripombe.

2.1.1.     Carinski organi držav članic

Državam članicam je bil februarja 2012 predložen vprašalnik. Izrazile so svoje potrebe po dostopu podatkov v zvezi s carino (o uvozu, tranzitu in izvozu) glede transakcij v drugi državi članici in svoje mnenje o koristnosti informacij o premikih zabojnikov. Poleg tega so izrazile svoja stališča o najboljšem načinu zbiranja, hrambe in analize takih informacij.

Maja 2012 je Komisija organizirala konferenco, na kateri je zbirala povratne informacije in predloge strokovnjakov držav članic o splošnem delovanju informacijskega sistema za boj proti goljufijam (AFIS) ter izvajanju in vidikih Uredbe (ES) št. 515/97. Konferenca je bila razdeljena na plenarno zasedanje in štiri posebne delavnice o pravnih vprašanjih, skupnih carinskih operacijah, uporabi ter tehničnih in informacijskih varnostnih vidikih sedanjega statusa in razvoja AFIS v prihodnosti.

Komisija se je večkrat posvetovala z odborom za medsebojno pomoč, ki je bil ustanovljen na podlagi člena 43 Uredbe (ES) št. 515/97 in ga sestavljajo predstavniki držav članic, odgovorni za zadeve v zvezi z medsebojno upravno pomočjo. Nedavne razprave so potekale na srečanjih 24. maja 2012 in 25. septembra 2012.

2.1.2.     Ladijska podjetja – World Shipping Council

Glavno posvetovanje podjetij pomorskega sektorja je potekalo 15. marca 2012, sodelovala pa so podjetja zasebnega sektorja in svet za svetovni pomorski promet World Shipping Council (v nadaljnjem besedilu: WSC)[4]. Namen posvetovanja je bil obvestiti prevoznike o predlagani pobudi in pridobiti povratne informacije o predvidenem zagotavljanju sporočil o statusu zabojnikov Komisiji. Komisija je predlagala tudi pilotno vajo na tem področju. Razprave so bile osredotočene na vrsto podatkov, ki jih morajo prevozniki zabojnikov zagotoviti Komisiji, ter na način njihovega zagotavljanja in metode posredovanja itn. Komisija je storila vse v svoji moči, da je pri pripravah sodelovala z industrijo, da bi zagotovila neovirano izvajanje njenega predloga.

Poleg tega je bilo organiziranih več srečanj med Komisijo in predstavniki WSC.

Na podlagi teh posvetovanj so bile določene vrste informacij, ki jih predložijo podjetja. Stroškovno najučinkovitejša metoda prenosa teh informacij je „svetovno odlagališče“, tj. dnevna kopija vseh premikov zabojnikov. Podjetja se lahko odločijo tudi za ločeno predložitev podatkov. Preostale načine bo treba dodatno opredeliti.

Podjetja pomorskega sektorja so izpostavila potrebo po zagotavljanju, da se podatki, ki jih zagotovijo podjetja, posredujejo le enkrat. Komisija bi morala biti odgovorna za sporočanje teh podatkov mednarodnim in/ali evropskim institucijam ter državam članicam za namene, za katere je bila zbirka podatkov vzpostavljena.

2.1.3.     Nadzorniki za varstvo podatkov

V sklopu priprav tega predloga so bila maja in junija 2012 organizirana srečanja z ENVP in carinskim skupnim nadzornim organom.

2.2.        Ocena učinka

Komisija je izvedla oceno učinka možnosti politike, pri tem pa je upoštevala rezultate posvetovanj z zainteresiranimi stranmi. Med drugim je bilo sklenjeno, da bodo rešitve, ki so cilj glavnih sprememb uredbe, vključevale:

· Ustvarjanje pogojev za boljši boj proti goljufijam na carinskem področju v zvezi z nepravilnim deklariranjem porekla blaga tako, da globokomorski ladijski prevozniki Komisiji predložijo sporočila o statusu zabojnikov. Priporočena metoda predložitve je svetovno poročanje („svetovno odlagališče“), ki skoraj ne vsebuje stroškov. Možna je tudi alternativna metoda predložitve.

· Ustvarjanje pogojev za boljši boj proti goljufijam na carinskem področju v zvezi z napačnim opisom blaga z vzpostavitvijo osrednje zbirke podatkov o uvozu in izvozu. Treba bi bilo oblikovati pravno podlago za dobavo takih podatkov. Ta ukrep ne bo pomenil dodatnih stroškov za države članice, saj so zahtevane informacije že v elektronski obliki, in sicer v zadevnih zbirkah podatkov, ki jih upravlja Komisija. Zato je potrebno le soglasje držav članic za kopiranje teh podatkov.

· Ustvarjanje pogojev za boljši boj proti goljufijam na carinskem področju v zvezi z nepravilno uporabo tranzitnega sistema z vzpostavitvijo osrednje podatkovne baze za podatke o tranzitu.

· Pospeševanje preiskav OLAF z omogočanjem neposrednega dostopa do dokumentov o uvozni in izvozni deklaraciji. Pričakovani stroški za gospodarske subjekte zasebnega sektorja so skoraj nični, saj obveznost že obstaja (podjetja morajo v skladu z nacionalno zakonodajo in carinskim zakonikom hraniti zadevno dokumentacijo). Pomembno je, da je pričakovano število zahtevkov, naslovljenih na gospodarske subjekte, ki so nujni za preiskave OLAF, zelo majhno (nekaj primerov letno).

Glede na oceno učnika je bilo sklenjeno, da so predlagane možnosti v skladu s temeljnimi pravicami. V tem okviru je treba omeniti, da predvidena zbirka podatkov o sporočilih o statusu zabojnikov ne bi vsebovala osebnih podatkov. Zbirke podatkov o uvozu, izvozu in tranzitu bi vsebovale osebne podatke, varstvo teh podatkov pa bi nadzoroval ENVP v skladu z že veljavnimi standardi iz Uredbe (ES) št. 515/97.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1.        Pravna podlaga

Predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 515/97 bi moral temeljiti na členih 33 in 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Člen 33 PDEU je osnova, ki vključuje večino področja uporabe izmenjave informacij med carinskimi organi ter med carinskimi organi in Komisijo za namene carinskega sodelovanja. Člen 325 PDEU določa pristojnost EU za preprečevanje in boj proti goljufijam ter vsem drugim nezakonitim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije, s sprejetjem potrebnih ukrepov, ki „delujejo svarilno“. Člen 325(4) in člen 33 PDEU določata zakonodajni postopek za sprejetje potrebnih ukrepov, da se zagotovi učinkovito in enako varstvo.

3.2.        Subsidiarnost, sorazmernost in spoštovanje temeljnih pravic

3.2.1.     Subsidiarnost in sorazmernost

Potreba po zakonodaji o medsebojni upravni pomoči in carinskem sodelovanju na ravni EU izhaja iz naslednjih dejstev:

· Potrebo po zakonodaji EU o medsebojni upravni pomoči in carinskem sodelovanju je evropski zakonodajalec že prepoznal s sprejetjem Uredbe (ES) št. 515/97 in Sklepa Sveta 2009/917/PNZ.

· Priznava se, da se veliko tveganj na carinskem področju pojavi na nadnacionalni osnovi. Nezakonite dobavne verige se lahko hitro prilagodijo izboljšavam pri načinih obvladovanja tveganja na kraju vnosa na carinsko območje in se osredotočijo na druge kraje z nižjo ravnjo varstva. Ukrepanje na ravni EU je nujno, da se zagotovi enaka raven varstva proti tveganjem na carinskem področju na vseh točkah zunanjih meja, kot je to predvideno v Uredbi (ES) št. 648/2005.

· Ker se trgovina odvija na svetovni ravni, države članice ne morejo same učinkovito spremljati, odkrivati in blažiti tveganj, ki vsebujejo kršitve carinske zakonodaje, in drugih tveganj na carinskem področju, vendar bi dopolnilni ukrepi na ravni EU bistveno olajšali delo držav članic pri izvajanju preiskav, zlasti v primerih čezmejnega prevoza blaga. Organizacija dejavnosti na področju carinskega sodelovanja na ravni EU bi z usklajenim pristopom in usklajevanjem dejavnosti ustvarila pomembno dodano vrednost.

· EU ima izključno pristojnost na področjih preprečevanja goljufij in carinske unije.

· S posvetovanja z deležniki na področju trgovine je jasno, da bo imela enkratna predložitev sporočil o statusu zabojnikov osrednji podatkovni bazi nižje stroške kot njihova predložitev le državi članici, prek katere zabojnik vstopi na carinsko območje Unije ali izstopi iz njega.

· EU je v najboljšem položaju, da vodi tako skupinsko ukrepanje, saj že ima potrebne izkušnje, sisteme in strokovno znanje za zagotavljanje hitrega in stroškovno učinkovitega zbiranja, sporočanja in izmenjave podatkov.

· Nacionalni carinski organi ne morejo sami učinkovito izmenjati informacij ali izvajati obsežnega boja proti kršitvam carinske zakonodaje in drugim tveganjem na carinskem področju s sprejemljivimi stroški. Sistematično zbiranje podatkov, potrebnih za analizo tveganj na carinskem področju, ki so grožnja EU in njenim državam članicam, bi pomenilo nesorazmerna prizadevanja za vseh 28 posameznih držav članic ter se lahko učinkovitejše in uspešnejše doseže z ukrepi na ravni EU.

Zato se lahko sklene, da so ukrepi EU za zbiranje, hrambo, obdelavo, uporabo in omogočanje razpoložljivosti opredeljenih podatkov iz te uredbe državam članicam za boj proti goljufijam in tveganju na carinskem področju potrebni ter sorazmerni z značajem in obsegom zadevnih tveganj ter da izpolnjujejo načelo subsidiarnosti.

3.2.2.     Povezanost s temeljnimi pravicami

Ta pobuda zadeva zlasti temeljno pravico do varstva osebnih podatkov. Ta pravica je zapisana v členu 8 Listine EU o temeljnih pravicah in členu 16 PDEU, ki temelji na Direktivi 95/46/ES, ter členu 8 EKČP.

Spoštovanje pravic varstva osebnih podatkov je že obravnavano v Uredbi (ES) št. 515/97 in Sklepu Sveta 2009/917/PNZ s strogimi pravili v zvezi z vsebinskim kritjem podatkov, hrambo podatkov in nadzorom varstva podatkov. V tem okviru je treba omeniti, da predvidena zbirka podatkov o sporočilih o statusu zabojnikov ne bi vsebovala osebnih podatkov. Zbirke podatkov o uvozu, izvozu in tranzitu bi vsebovale osebne podatke, varstvo teh podatkov pa bi zagotavljal ENVP v skladu z že veljavnimi standardi iz Uredbe (ES) št. 515/97.

3.2.3.     Dodana vrednost

Predlagani ukrepi na ravni EU bi bistveno izboljšali odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje goljufij na carinskem področju, in sicer z večjo izmenjavo informacij in razpoložljivih dokazov ter izboljšanjem delovanja vzpostavljenega sistema, zato bi bili ukrepi učinkovitejši in uspešnejši. Obenem bi bistveno okrepili zmogljivost EU, da opredeli in ublaži tveganja člena 4(25) carinskega zakonika Skupnosti, vključno z grožnjami, ki jih predstavljajo varstvu in varnosti Unije, javnemu zdravju, okolju in potrošnikom. Posledično bodo predvideni ukrepi povečali zaščito finančnih interesov Unije, izboljšali obvladovanje tveganja in dodatno spodbujali carinsko sodelovanje.

Da se zajamči celotna vrednost, bo Komisija zagotovila, da se vodenje in upravljanje bodočih zbirk podatkov in informacij o sporočilih o statusu zabojnikov, tranzitu, uvozu in izvozu uradno izmenjajo med službami za namene, opisane v uredbi. Zagotovila bo, da so zbirke podatkov na voljo za neovirano vključitev v dejavnosti obvladovanja tveganja Komisije in držav članic, vključno s sistematično analizo tveganj pred prihodom in pred odhodom v realnem času. Zagotovila se bo ustrezna medsektorska struktura upravljanja za racionalizacijo operativnega upravljanja in dodeljevanje odgovornosti za varstvo in varnost podatkov.

3.3.        Izbira instrumentov

Predlagani instrument je uredba, ki ustreza instrumentu, ki se spreminja.

3.4.        Posebne določbe

3.4.1.     Opredelitve pojmov – člen 2

Posodobi se opredelitev pojma carinske zakonodaje, da se uskladi terminologija na carinskem področju, in sicer z dodajanjem sklicev na vstop in izstop blaga. Opredelijo se ponudniki storitev, katerih dejavnosti so povezane z mednarodno dobavno verigo, da se pojasni, za koga se uporabljajo obveznosti iz člena 18c(1).

3.4.2.     Dopustnost dokazov – člen 12

Cilj predlagane spremembe člena 12 je odpravljanje pravne negotovosti, ki zdaj obstaja v zvezi z možno uporabo informacij, zbranih v okviru medsebojne pomoči, kot dokazov v nacionalnih kazenskih postopkih.

3.4.3.     Informacije o premikih zabojnikov – člen 18a in novi členi 18c, 18d, 18e in 18f

Člen 18a Uredbe (ES) št. 515/97 zagotavlja oblikovanje podatkovne baze za zbiranje podatkov o premikih zabojnikov in analizo teh podatkov. Vendar ubeseditev tega člena zadevne gospodarske subjekte (tj. prevoznike) ne obvezuje, da Komisiji predložijo informacije, ki se vnesejo v podatkovno bazo (tj. sporočila o statusu zabojnikov). Čeprav je Komisija preskusila učinkovitost take podatkovne baze in je analiza sistema dokazano kakovostna, je posledično količinsko omejena zaradi nezadostnega dostopa do potrebnih podatkov.

Cilj predlaganih sprememb je zagotoviti potrebne podatke z uvedbo obveznosti v novem členu 18c za zadevne ponudnike storitev, da predložijo zadevne informacije. Te informacije lahko bistveno prispevajo k boju proti različnim vrstam goljufij na carinskem področju, vključno z nepravilnim deklariranjem porekla, in k obvladovanju drugih tveganj na carinskem področju iz člena 4(25) carinskega zakonika Skupnosti.

Člen 18d določa, da je za zabojnike, ki bodo vstopili na carinsko območje Unije, časovno obdobje poročanja omejeno s praznim statusom zabojnika. V praksi to pomeni, da bodo prevozniki morali poročati o sporočilih o statusu zabojnikov za zabojnike, uvožene v EU, od trenutka, ko je bil zabojnik prazen, preden je vstopil na carinsko območje Unije, do trenutka, ko se o zabojniku ponovno poroča kot praznem po izstopu s carinskega območja Unije. Za zabojnike, ki zapuščajo carinsko območje Unije, je časovno obdobje poročanja omejeno na trenutek, ko se o zabojniku poroča kot praznem zunaj carinskega območja Unije. Če ni mogoče določiti posebnih dogodkov, ko je zabojnik prazen, lahko prevozniki poročajo o sporočilih o statusu zabojnikov v skladu z naslednjimi časovnimi obdobji:

(a) za zabojnike, ki naj bi prispeli na carinsko območje Unije: tri mesece pred prihodom na carinsko območje Unije in mesec pred prihodom na carinsko območje Unije ali ko zabojnik doseže kraj zunaj EU (kar je prej);

(b) za zabojnike, ki zapuščajo carinsko območje Unije: v treh mesecih, odkar je zabojnik zapustil carinsko območje Unije.

Brez poseganja v rezultate tekoče analize se lahko predvidi, da bodo glavni elementi prihodnjih delegiranih aktov:

delegirani akti, predvideni v členu 18f(1), bodo med drugim določili natančne dogodke, za katere bo Komisiji treba poročati sporočila o statusu zabojnikov. Ti lahko med drugim vključujejo: potrditev rezervacije, prihod na kraj nakladanja ali raztovarjanja, odhod s kraja nakladanja ali raztovarjanja, nakladanje ali raztovarjanje iz dostavnega vozila, navodila za nakladanje ali raztovarjanje, potrdilo o nakladanju ali raztovarjanju, premiki znotraj terminala, inšpekcija prehoda na terminalu in zahtevanje obsežnih popravil.

Kar zadeva pogostost poročanja, lahko vsak prevoznik izbere:

(a) da dnevno predloži vsa nova sporočila o statusu zabojnikov, ki jih ustvari ali zbere elektronski sledilni sistem za opremo prevoznika v predhodnih 24 urah, ne glede na to, ali sporočila o statusu zabojnikov zadevajo zabojnike, ki naj bi ali ne bi vstopili na carinsko območje Unije ali izstopili („odlagališče podatkov“); ali

(b) da dnevno predloži sporočila o statusu zabojnikov, ki so posebej povezana z zabojniki (naloženimi ali praznimi), ki naj bi vstopili na carinsko območje Unije ali ga zapustili, ki jih v predhodnih 24 urah ustvari ali zbere elektronski sledilni sistem za opremo prevoznika.

Najmanjši elementi podatkov sporočil o statusu zabojnikov se bodo prav tako določili z delegiranimi akti. Oblika sporočil in metode posredovanja sporočil o statusu zabojnikov se bodo določile z izvedbenimi akti.

3.4.4.     Podatki o uvozu, izvozu in tranzitu – novi člen 18g

Da bi se dosegel bolj ciljno usmerjen nadzor in povečala učinkovitost boja proti goljufijam na carinskem področju, se predlaga oblikovanje pravne podlage za obdelavo podatkov o uvozu in izvozu.

V zvezi s podatki o tranzitu so Komisija in države članice leta 2011 sprejele upravni sporazum o tranzitnem informacijskem sistemu za boj proti goljufijam[5]. V okviru tega sporazuma OLAF samodejno prejema informacije o pretoku blaga v tranzitu. OLAF te podatke analizira in redno predloži poročila državam članicam in zainteresiranim službam Komisije. Vendar številne države, ki sicer priznavajo prizadevanja Komisije, menijo, da bi Komisija morala določiti jasno pravno podlago za to dejavnost, ki bi nadomestila sedanji sporazum. Predlog uvaja ustrezno pravno podlago. Ta ne uvaja dodatnega bremena poročanja za države članice, saj elektronski podatki že krožijo in se izmenjujejo med državami članicami v elektronskem sistemu, ki ga upravlja Komisija. Predlog vključuje kopiranje in analizo podatkov iz sistemov, ki jih upravlja Komisija, da se odkrijejo primeri goljufij in oblikujejo vzorci, uporabni za odkrivanje morebitnih primerov goljufij na carinskem področju in zaščito finančnih interesov Evropske unije. Predlagano zbirko podatkov bodo lahko uporabljale le Komisija in carinske uprave držav članic. Za to podatkovno bazo je Komisija odgovorni nadzornik podatkov.

Člen 13(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti določa, da carinske kontrole, razen kontrole na kraju samem, temeljijo na analizi tveganj z uporabo metod avtomatske obdelave podatkov, in vzpostavlja skupni okvir za obvladovanje tveganja v tem okviru. Člen 4(25) opredeljuje zadevna tveganja, člen 4(26) pa določa dejavnosti za obvladovanje tveganja, ki vključujejo „zbiranje podatkov in informacij, analiziranje in ocenjevanje tveganja, predpisovanje in sprejemanje ukrepov ter redno spremljanje in pregledovanje postopka in njegovih rezultatov, in sicer na podlagi mednarodnih virov in strategij, virov in strategij Skupnosti ter nacionalnih virov in strategij.“ Zato je ustrezno, da se zagotovi, da se zbrani podatki lahko uporabljajo pri obvladovanju tveganja za vsa tveganja na carinskem področju in da so za ta namen v ustreznih okoliščinah na voljo zadevnim organom na ravni EU in držav članic.

3.4.5.     Podporni dokumenti – novi člen 18h

V primerih, ko OLAF potrebuje podporne dokumente o carini za namene svojih preiskav, jih ne more neposredno zahtevati od gospodarskih subjektov, ampak morajo pri tem posredovati nacionalni organi. To povzroča zamude pri preiskavah, pogosto pa so preiskave zaradi zastaranja neuspešne. Zlasti je to problematično pri primerih na carinskem področju, za katere velja triletni rok zastaranja. Položaj se je od 1. januarja 2011 poslabšal zaradi uvedbe e-carine, saj dokumentov o uvozni in izvozni deklaraciji (račun, potrdilo o poreklu itn.) ne hranijo več carinske uprave, temveč gospodarski subjekti.

Ob upoštevanju pospešitve postopkov preiskav se predlaga nova določba, ki bo Komisiji dodelila pooblastila, da na podlagi Uredbe (ES) št. 515/97 dokumente o uvoznih in izvoznih deklaracijah pridobi neposredno od podjetij zasebnega sektorja za namene preiskav.

3.4.6.     Omejena vidljivost in objava organov – člena 29 in 30

Pričakuje se, da bi uvedba možnosti, da se izberejo potencialni uporabniki podatkov (omejena vidljivost), bistveno povečala uporabo zbirk podatkov s strani držav članic in posledično prispevala k učinkovitosti. Zato se predlaga, da se v skladu s tem ustrezno spremeni člen 29. Predlagana sprememba vključuje tudi prožnejše načine objave posodobljenih seznamov zadevnih organov, omenjenih v členih 29 in 30.

3.4.7.     Varstvo podatkov – členi 18b, 33, 37 in 38

Zapletena struktura nadzora pravil o varstvu podatkov je posledica dvojne pravne strukture carinskega informacijskega sistema: člena 37(3)(a) Uredbe (ES) št. 515/97 in člena 25(2) Sklepa Sveta 2009/917/PNZ, ki izražata strukturo pred Lizbonsko pogodbo. Zato sta bila ustanovljena dva ločena organa: carinski skupni nadzorni organ in ENVP zagotavljata, da se pravila o varstvu podatkov izvajajo v skladu z zakonodajo. Ker pa priporočila veljajo za oba dela informacijskega sistema, je zato težko izvajati različna mnenja in priporočila. To povzroči redundanco pri uporabi sredstev.

Za obravnavanje tega problema predlog uvaja določbo, katere cilja sta poenostavitev in uskladitev pravil za nadzor pravil o varstvu podatkov, ki se uporabljajo za vsak sistem. Cilj je zagotoviti usklajenost pri nadzornem procesu in spodbujati uporabo skupnih revizij, na podlagi katerih nastanejo skupna poročila.

Poleg tega predlog pojasnjuje, da je ENVP odgovoren za nadzor varstva podatkov tehničnih sistemov, ki jih Komisija vzpostavi na podlagi te uredbe.

Predlog tudi uvaja najdaljše obdobje za hrambo podatkov, shranjenih v carinskem informacijskem sistemu (v nadaljnjem besedilu: CIS), ki ne sme presegati 10 let, ter dodatno določa, da bi bilo treba v primerih, ko se osebni podatki hranijo dlje kot pet let, o tem ustrezno obvestiti ENVP.

Da se zaščitijo pravila o varstvu podatkov, se členu 38 doda posebna določba o varnosti obdelave.

3.4.8.     Skladnost z Lizbonsko pogodbo – člen 23(4), člen 25(1), člen 33, člen 38, člen 43 in člen 43a

Da se zagotovi večja skladnost Uredbe (ES) št. 515/97 s Pogodbo o delovanju Evropske unije, predlagana sprememba upošteva potrebne prilagoditve v zvezi s podeljevanjem delegiranih pooblastil (člen 290 PDEU) in izvedbenih pooblastil (člen 291 PDEU) Komisiji.

3.5.        Začetek veljavnosti

Predlagani člen 18c(1) uvaja obveznost za gospodarske subjekte javnega ali zasebnega sektorja v mednarodni verigi, da Komisiji posredujejo podatke o premikih zabojnikov. Ker je lahko ta določba v nasprotju s pogodbenimi obveznostmi med podjetji in njihovimi strankami glede nerazkritja in zaupnosti, člen o začetku veljavnosti določa ustrezno prehodno obdobje, med katerim bi se prevozniki morali ponovno pogajati o svojih pogodbah zasebnega prava, da zagotovijo njihovo skladnost s spremenjeno uredbo.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Proračunska prizadevanja zadevajo zlasti stroške v zvezi z informacijsko tehnologijo za vzdrževanje in nadaljnji razvoj obstoječega sistema AFIS. Stroški, povezani z izvajanjem tega predloga, bodo obravnavani v okviru obstoječe napovedi večletnega finančnega okvira, zato niso potrebne dodatne zahteve za dodeljena proračunska sredstva. Skupni stroški predloga so primerljivi s stroški predhodnega obdobja in se štejejo za nadaljevanje ponavljajočih se stroškov. Proračunski razvoj, povezan s tem predlogom, je v skladu z večletnim finančnim okvirom.

2013/0410 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 33 in 325 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

po posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov,

po posvetovanju z Računskim sodiščem,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Za zagotovitev, da Uredba (ES) št. 515/97 zajema vsa mogoča gibanja blaga v zvezi s carinskim območjem Unije, je ustrezno, da se pojasni opredelitev carinske zakonodaje v zvezi s pojmom vstopa in izstopa blaga.

(2)       Da se dodatno okrepijo upravni in kazenski postopki za obravnavanje nepravilnosti, je treba zagotoviti, da se dokazi, pridobljeni v okviru medsebojne pomoči, lahko štejejo za sprejemljive v postopkih pred upravnimi in sodnimi organi države članice organa prosilca.

(3)       Sporočilo Komisije COM(2012) 793 o obvladovanju tveganja na carinskem področju in varnosti dobavne verige prepoznava nujno potrebo po izboljšanju kakovosti in razpoložljivosti podatkov za uporabo v analizi tveganj pred prihodom, zlasti za učinkovito odkrivanje in blažitev tveganj v zvezi z varnostjo in varovanjem na nacionalni ravni in ravni EU, v okviru skupnega okvira za obvladovanje tveganja, vzpostavljenega v skladu s členom 13(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92. Vključitev podatkov o premikih zabojnikov v obvladovanje tveganja pred prihodom bo zelo izboljšala vidljivost dobavne verige in bistveno okrepila zmogljivost EU in držav članic, da se osredotočijo na kontrole pošiljk z visokim tveganjem in pri tem omogočajo pretok zakonite trgovine.

(4)       Da se izboljša jasnost, doslednost in preglednost, je treba podrobneje opredeliti organe, ki bi morali imeti dostop do podatkovnih baz, oblikovanih na podlagi te uredbe, za ta namen pa se bo vzpostavil enotni sklic na pristojne organe.

(5)       Podatki o premikih zabojnikov omogočajo odkrivanje trendov goljufij in tveganj v zvezi z blagom, ki vstopa na carinsko območje Unije in izstopa z njega. Taki podatki pomagajo pri preprečevanju, preiskovanju in pregonu operacij, ki kršijo ali za katere se zdi, da kršijo carinsko zakonodajo, ter pomagajo pristojnim organom pri obvladovanju tveganja na carinskem področju, opisanim v točki 25 člena 4 Uredbe (EGS) št. 2913/92. Za čim temeljitejše zbiranje in uporabo podatkov ter ob preprečevanju morebitnih negativnih učinkov na mala in srednja podjetja v sektorju špedicije je nujno, da ponudniki storitev v javnem ali zasebnem sektorju, katerih dejavnosti so povezane z mednarodno dobavno verigo, Komisiji predložijo podatke o premikih zabojnikov, če te podatke zbirajo v elektronski obliki prek svojih sledilnih sistemov za opremo oziroma imajo dostop do takih podatkov.

(6)       Odkrivanje goljufij, prepoznavanje trendov tveganj in izvajanje učinkovitih postopkov za obvladovanje tveganja so zelo odvisni od prepoznavanja in navzkrižne analize zadevnih sklopov operativnih podatkov. Zato je treba na ravni Evropske unije vzpostaviti podatkovno bazo, ki vsebuje podatke o uvozu, izvozu in tranzitu blaga, vključno s podatki o tranzitu blaga znotraj držav članic in neposrednem izvozu. Za ta namen bi morale države članice omogočiti sistemsko kopiranje podatkov o uvozu, izvozu in tranzitu blaga iz sistemov, ki jih upravlja Komisija, ter Komisiji posredovati podatke o tranzitu blaga znotraj držav članic in neposrednem izvozu.

(7)       Za izvajanje člena 18b je Komisija vzpostavila številne tehnične sisteme, ki omogočajo, da se državam članicam zagotovijo dejavnosti tehnične pomoči, usposabljanja ali komunikacije ter druge operativne dejavnosti. Na te tehnične sisteme se je treba izrecno sklicevati v tej uredbi, zajemati pa jih morajo zahteve o varstvu podatkov.

(8)       Uvedba e-carine leta 2011, s katero dokumente o uvozu in izvozu ne hranijo več carinske uprave, temveč gospodarski subjekti, je povzročila zamudo pri izvajanju preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) na carinskem področju, saj morajo uradu OLAF pri pridobivanju takih dokumentov pomagati navedene uprave. Poleg tega triletni rok zastaranja, ki velja za carinske dokumente v lasti uprave, dodatno omejuje uspešno izvajanje preiskav. Za pospešitev izvajanja preiskav na carinskem področju bi Komisija zato morala imeti pooblastilo, da dokumente o uvozni in izvozni deklaraciji zahteva neposredno od zadevnih gospodarskih subjektov. Ti gospodarski subjekti bi morali biti zavezani k temu, da Komisiji predložijo zahtevane dokumente.

(9)       Za zagotovitev zaupnosti vnesenih podatkov bi bilo treba oblikovati določbo za omejevanje dostopa do vnesenih podatkov le na določene uporabnike.

(10)     Da se zagotovijo posodobljene informacije in preglednost ter pravica do obveščenosti posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kot so določene v Direktivi (ES) št. 45/2001 in Direktivi 95/46/ES, bi se morala uvesti možnost objavljanja spletnih posodobitev seznama pristojnih organov, ki jih imenujejo države članice in službe Komisije ter imajo dostop do carinskega informacijskega sistema (CIS).

(11)     Uredba (ES) št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo institucije, organi, uradi in agencije Unije.

(12)     Za izboljšanje doslednosti nadzora varstva podatkov mora evropski nadzornik za varstvo podatkov tesno sodelovati s skupnim nadzornim organom, ustanovljenim s Sklepom Sveta 2009/917/PNZ, da se doseže usklajevanje revizij carinskega informacijskega sistema.

(13)     Posledica določb o hrambi podatkov v CIS je pogosto neutemeljena izguba informacij, saj države članice sistematično ne izvajajo letnih pregledov zaradi upravnega bremena, povezanega s tem. Zato je treba poenostaviti postopek o hrambi podatkov v CIS tako, da se odstrani obveznost letnega pregledovanja podatkov in določi rok hrambe, ki ne sme presegati deset let, v skladu z roki, določenimi za podatkovne zbirke, oblikovane na podlagi te uredbe. Ta rok je nujen zaradi dolgih postopkov obdelave nepravilnosti in ker so ti podatki potrebni za izvajanje skupnih carinskih operacij in preiskav. Poleg tega bi bilo treba evropskega nadzornika za varstvo podatkov obvestiti o primerih, ko se osebni podatki v CIS hranijo dlje kot pet let, da se zaščitijo pravila o varstvu podatkov.

(14)     Da se dodatno okrepijo možnosti za analizo goljufij in olajša izvajanje preiskav, bi se morali podatki v zvezi z datotekami tekočih preiskav, ki se hranijo v identifikacijski podatkovni bazi carinskih datotek (FIDE), prikazati kot anonimni po enem letu po zadnji ugotovitvi ter ohraniti v obliki, pri kateri identifikacija posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni več mogoča.

(15)     Ker ciljev okrepljenega obvladovanja tveganja na carinskem področju, kot je opredeljeno v točkah 25 in 26 člena 4 in točki 2 člena 13 Uredbe (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti, in izboljšanega odkrivanja, preiskovanja in preprečevanja goljufij na carinskem področju v Uniji države članice ne morejo same zadovoljivo doseči, lahko Unija ravna v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določen v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(16)     Javni ali zasebni ponudniki storitev, katerih dejavnosti so povezane z mednarodno dobavno verigo in ki jih v času začetka veljavnosti te uredbe zavezujejo obveznosti pogodb zasebnega prava v zvezi s posredovanjem podatkov o premikih zabojnikov, bi morali imeti pravico do koriščenja odložene uporabe člena 18c, da se ponovno pogajajo o svojih pogodbah in zagotovijo, da so prihodnje pogodbe skladne z obveznostjo posredovanja podatkov Komisiji.

(17)     Uredba (ES) št. 515/97 Komisiji podeljuje pooblastila za izvajanje nekaterih določb navedene uredbe, zato je treba zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe pooblastila, ki se Komisiji podelijo s to uredbo, uskladiti s členom 290 in 291 Pogodbe.

(18)     Da se dopolnijo nekateri nebistveni elementi Uredbe (ES) št. 515/97 in zlasti da se ustvari racionalizirana in strukturirana podatkovna baza sporočil o statusu zabojnikov, bi bilo treba pooblastila za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe podeliti Komisiji v zvezi z dogodki, za katere bi bilo treba poročati sporočila o statusu zabojnikov, najmanjšimi elementi podatkov, o katerih se poroča v sporočilih o statusu zabojnikov, ter pogostostjo poročanja.

(19)     Da se dopolnijo nekateri nebistveni elementi Uredbe (ES) št. 515/97 in zlasti da se določijo informacije, ki se vnesejo v CIS, bi bilo treba pooblastila za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe podeliti Komisiji v zvezi določanjem operacij, ki zadevajo uporabo kmetijske zakonodaje, za katere je informacije treba vnesti v osrednjo zbirko podatkov CIS.

(20)     Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov bi Komisija morala zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(21)     Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila v zvezi z obliko podatkov in metodo posredovanja sporočil o stratusu zabojnikov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[6]. Za sprejetje izvedbenih aktov bi bilo treba uporabljati postopek pregleda.

(22)     Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s posebnimi elementi, ki bodo vključeni v CIS v okviru vsake kategorije iz točk (a) do (h) člena 24. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[7]. Za sprejetje izvedbenih aktov bi bilo treba uporabljati postopek pregleda. Ti posebni elementi, ki bodo vključeni v CIS, bodo temeljili na elementih iz Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 696/98 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 515/97 se spremeni:

1.           člen 2(1) se spremeni:

(a) prva alinea se nadomesti z naslednjim:

„– ‚carinska zakonodaja‘ pomeni vse predpise Unije ter z njimi povezane delegirane in izvedbene akte, ki urejajo vstop, izstop, uvoz, izvoz, tranzit in prisotnost blaga, ki je predmet trgovanja med državami članicami in tretjimi državami ter med državami članicami, če gre za blago, ki nima statusa Unije v smislu člena 28(2) Pogodbe ali pri katerem je pridobitev tega statusa odvisna od dodatnih kontrol in preiskav,“

(b) doda se naslednja alinea:

„–‚ponudniki storitev, katerih dejavnosti so povezane z mednarodno dobavno verigo,‘ pomenijo lastnike, pošiljatelje, prejemnike, špediterje, prevoznike in druge posrednike ali osebe, vključene v mednarodno dobavno verigo.“

2.           člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Dokumenti, overjene prave kopije dokumentov, potrdila, vsi instrumenti ali sklepi upravnih organov, poročila ali vse druge informacije, ki jih pridobijo uslužbenci zaprošenega organa in se sporočijo organu prosilcu v primerih pomoči, predvidenih v členih od 4 do 11, lahko pomenijo sprejemljiv dokaz v upravnih in sodnih postopkih države članice zaprošenega organa na isti način, kot so bili pridobljeni v državi članici, v kateri potekajo postopki.

3.           člen 18a se spremeni:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Brez poseganja v pristojnosti držav članic za namen obvladovanja tveganja, kot je določno v točkah 25 in 26 člena 4 ter točki 2 člena 13 Uredbe (EGS) št. 2913/92, ter z namenom zagotavljanja pomoči organom iz člena 29 pri ugotavljanju gibanja blaga, ki bi lahko bilo v nasprotju s carinsko in kmetijsko zakonodajo, ter prevoznih sredstev, vključno z zabojniki, ki se uporabljajo v ta namen, Komisija ustanovi in upravlja podatkovno bazo, oblikovano na podlagi podatkov javnih in zasebnih ponudnikov storitev, katerih dejavnosti so povezane z mednarodno dobavno verigo. Navedena podatkovna baza je tem organom neposredno dostopna.“

(b) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Komisija je pri upravljanju podatkovne baze pooblaščena, da:

(a) dostopa ali pridobi in hrani vsebino podatkov, s katerim koli sredstvom ali na kateri koli način, ter te podatke uporablja za namene upravnih ali sodnih postopkov v skladu z zakonodajo pravic intelektualne lastnine. Komisija vzpostavi ustrezne zaščitne ukrepe proti samovoljnemu vmešavanju javnih organov, vključno s tehničnimi in organizacijskimi ukrepi ter zahtevami glede preglednosti za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki. Posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, se zagotovi pravica do dostopa in popravkov v zvezi s podatki, obdelanimi za ta namen;

(b) primerja in sooča podatke, do katerih je imela dostop ali jih je pridobila iz podatkovne baze, jih razvrsti, jih obogati z drugimi viri podatkov in jih analizira v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[8](1);

(c) podatke iz te podatkovne baze z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov da na voljo organom iz člena 29.“

(c) dodata se odstavka 5 in 6:

„5. Evropski nadzornik za varstvo podatkov nadzoruje skladnost te podatkovne baze z Uredbo (ES) št. 45/2001.

Komisija izvaja ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za varovanje osebnih podatkov pred naključnim ali nezakonitim uničenjem, naključno izgubo ali nepooblaščenim razkritjem, spremembo in dostopom ali drugimi nezakonitimi oblikami obdelave.

6. Brez poseganja v Uredbo 45/2001 lahko Komisija po dogovoru z javnimi ali zasebnimi ponudniki storitev, katerih dejavnosti so povezane z mednarodno dobavno verigo, posreduje podatke iz člena 18a(3) mednarodnim organizacijam in/ali institucijam/agencijam EU, ki prispevajo k zaščiti finančnih interesov Unije in pravilni uporabi carinske zakonodaje ter s katerimi je Komisija sklenila ustrezni dogovor ali memorandum o soglasju.

Podatki se v skladu s tem odstavkom posredujejo le za splošne namene te uredbe, ki vključujejo tudi zaščito finančnih interesov Unije, in/ali za namene obvladovanja tveganja, kot je določeno v točkah 25 in 26 člena 4 in točki 2 člena 13 Uredbe (EGS) št. 2913/92.

Dogovor ali memorandum o soglasju, na podlagi katerega v skladu s tem odstavkom lahko posreduje podatke, med drugim vključujeta načela varstva podatkov, kot sta možnost posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, da uveljavljajo svoje pravice do dostopa in popravkov ter do upravnega in sodnega varstva, ter neodvisni nadzorni mehanizem, da se zagotovi skladnost z zaščitnimi ukrepi za varstvo podatkov.

Podatki javnih ali zasebnih ponudnikov storitev, katerih dejavnosti so povezane z mednarodno dobavno verigo, se hranijo le toliko časa, da se doseže namen, za katerega so bili vneseni, rok hrambe pa ne sme presegati deset let. Če se osebni podatki hranijo več kot pet let, se v skladu s tem ustrezno obvesti evropskega nadzornika za varstvo podatkov.“

4.           člen 18b se spremeni:

(a) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Komisija lahko da državam članicam na voljo strokovno znanje, tehnično ali logistično pomoč, usposabljanje ali komunikacijske dejavnosti ali katero koli drugo operativno podporo tako za doseganje ciljev te uredbe kot za izvajanje nalog držav članic v okviru carinskega sodelovanja iz člena 87 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Za ta namen Komisija vzpostavi ustrezne tehnične sisteme.“

(b) doda se odstavek 3:

„3. Evropski nadzornik za varstvo podatkov nadzoruje skladnost vseh tehničnih sistemov iz tega člena z Uredbo (ES) št. 45/2001.“

5.           vstavijo se členi:

„Člen 18c

1. Javni ali zasebni ponudniki storitev, katerih dejavnosti so povezane z mednarodno dobavno verigo, iz člena 18a(1), ki hranijo podatke o premikih in statusu zabojnikov ali imajo dostop do takih podatkov, Komisiji sporočajo sporočila o statusu zabojnikov.

2. Zahtevana sporočila o statusu zabojnikov se poročajo v vseh naslednjih primerih:

(a) zabojniki, ki bodo s plovili vstopili na carinsko območje Unije iz tretje države;

(b) zabojniki, ki s plovilom zapuščajo carinsko območje Unije in so namenjeni v tretjo državo.

3. Zahtevana sporočila o statusu zabojnikov poročajo o dogodkih iz člena 18f, če so znana javnemu ali zasebnemu ponudniku storitev, katerega dejavnosti so povezane z mednarodno dobavno verigo, ki jih sporoča.

4. Komisija bo oblikovala in upravljala ‚podatkovno bazo sporočil o statusu zabojnikov‘, o katerih se poroča.

Člen 18d

1. Če naj bi zabojnik, vključno z zabojniki, ki ne bodo iztovorjeni v Uniji, s plovilom vstopil na carinsko območje Unije iz tretje države, javni ali zasebni ponudniki storitev, za katere velja obveznost iz člena 18c(1), poročajo sporočila o statusu zabojnikov za vse dogodke od trenutka, ko je bil zabojnik razglašen za praznega pred vstopom na carinsko območje Unije, do trenutka, ko je zabojnik ponovno razglašen za praznega.

2. V primerih, ko posebna sporočila o statusu zabojnikov, potrebna za določanje zadevnih dogodkov v zvezi s praznim zabojnikom, niso na voljo v elektronski evidenci ponudnika za noben primer, ponudnik poroča sporočila o statusu zabojnikov za dogodke, ki potekajo vsaj tri mesece pred fizičnim prihodom na carinsko območje Unije do meseca po vstopu na carinsko območje Unije ali do prihoda na cilj zunaj carinskega območja Unije, kar je prej.

Člen 18e

1. Če zabojnik s plovilom zapušča carinsko območje Unije in je namenjen v tretjo državo, javni ali zasebni ponudniki storitev, za katere velja obveznost iz člena 18c(1), poročajo sporočila o statusu zabojnikov za vse dogodke od trenutka, ko je bil zabojnik razglašen za praznega na carinskem območju Unije, do trenutka, ko je zabojnik razglašen za praznega zunaj carinskega območja Unije.

2. V primerih, ko posebna sporočila o statusu zabojnika, potrebna za določanje zadevnih dogodkov v zvezi s praznim zabojnikom, niso na voljo v elektronski evidenci ponudnika za noben primer, ponudnik lahko poroča sporočila o statusu zabojnikov za dogodke, ki so potekali v obdobju najmanj treh mesecev po izstopu s carinskega območja Unije.

Člen 18f

1. Komisija ima pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 43, ki določa dogodke v zvezi s statusom zabojnika, za katere je treba poročati sporočila o statusu zabojnikov v skladu s členom 18c, najmanjše elemente podatkov, o katerih se poroča v sporočilih o statusu zabojnikov, ter pogostostjo poročanja.

2. Komisija z izvedbenimi akti sprejme določbe o obliki podatkov v sporočilih o statusu zabojnikov in metodi posredovanja sporočil o statusu zabojnikov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 43a(2).

Člen 18g

1. Komisija oblikuje in upravlja podatkovno bazo s podatki o uvozu, izvozu in tranzitu blaga, vključno o tranzitu znotraj države članice, kot je podrobno opisano v Prilogah 37 in 38 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93, „podatkovna baza o uvozu, izvozu, tranzitu“. Države članice Komisijo pooblastijo, da sistematično kopira podatke o uvozu, izvozu in tranzitu iz virov, ki jih upravlja Komisija na podlagi Uredbe (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti. Države članice Komisiji posredujejo podatke o tranzitu blaga znotraj države članice in neposrednem izvozu.

2. Podatkovna baza se uporablja za pomoč pri preprečevanju, preiskovanju in pregonu operacij, ki kršijo ali za katere se zdi, da kršijo carinsko zakonodajo, ter za namen obvladovanja tveganja, vključno s carinskimi kontrolami, ki temeljijo na tveganju, kot je opisano v točkah 25 in 26 člena 4 in točki 2 člena 13 Uredbe (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti.

3. Do podatkovne baze dostopajo izključno službe Komisije in nacionalni organi iz člena 29. Znotraj Komisije in nacionalnih organov so za obdelavo osebnih podatkov iz te podatkovne baze pooblaščeni le za to imenovani analitiki.

Brez poseganja v Uredbo 45/2001 lahko Komisija po dogovoru z državo članico, ki posreduje podatke, izbrane podatke, pridobljene v skladu s postopkom iz odstavka 1, posreduje mednarodnim organizacijam in/ali institucijam/agencijam EU, ki prispevajo k zaščiti finančnih interesov Unije in pravilni uporabi carinske zakonodaje ter s katerimi je Komisija sklenila ustrezni dogovor ali memorandum o soglasju.

Podatki se v skladu s tem odstavkom posredujejo le za splošne namene te uredbe, ki vključujejo tudi zaščito finančnih interesov Unije, in/ali za namene obvladovanja tveganja, kot je to določeno v točkah 25 in 26 člena 4 in točki 2 člena 13 Uredbe (EGS) št. 2913/92.

Dogovor ali memorandum o soglasju, na podlagi katerega se v skladu s tem odstavkom lahko posredujejo podatki, med drugim vključuje načela varstva podatkov, kot sta možnost posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, da uveljavljajo svoje pravice do dostopa in popravkov ter do upravnega in sodnega varstva, ter neodvisni nadzorni mehanizem, da se zagotovi skladnost z zaščitnimi ukrepi za varstvo podatkov.

4. Uredba (ES) št. 45/2001 se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja Komisija v okviru podatkov v tej podatkovni bazi.

Komisija se šteje za upravljavca podatkov v smislu člena 2d Uredbe (ES) št. 45/2001.

Podatkovno bazo o uvozu, izvozu in tranzitu predhodno preveri evropski nadzornik za varstvo podatkov v skladu s členom 27 Uredbe (ES) št. 45/2001.

Podatki v podatkovni bazi o uvozu, izvozu in tranzitu se hranijo le toliko časa, da se doseže namen, za katerega so bili vneseni, rok hrambe pa ne sme presegati deset let. Če se osebni podatki hranijo več kot pet let, se v skladu s tem ustrezno obvesti evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

5. Podatkovna baza o uvozu, izvozu in tranzitu ne vključuje posebnih kategorij podatkov v smislu člena 10(5) Uredbe (ES) št. 45/2001.

Komisija izvaja ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za varovanje osebnih podatkov pred naključnim ali nezakonitim uničenjem, naključno izgubo ali nepooblaščenim razkritjem, spremembo in dostopom ali drugimi nezakonitimi oblikami obdelave.

Člen 18h

1. Komisija lahko neposredno od gospodarskih subjektov pridobi dokumente o uvoznih in izvoznih deklaracijah v zvezi s preiskavami, povezanimi z izvajanjem carinske zakonodaje, kot je opredeljeno v členu 2(1).

2. V obdobju, ko morajo gospodarski subjekti hraniti zadevne dokumente, gospodarski subjekti Komisiji na zahtevo zagotovijo informacije iz odstavka 1.“

6.           člen 23(4) se spremeni:

„Komisija ima v skladu s členom 43 pooblastila za sprejetje delegiranih aktov, ki določajo navedena dejanja o izvajanju kmetijske zakonodaje, za katere je treba vnesti informacije v CIS.“

7.           člen 25(1) se spremeni:

„Komisija z izvedbenimi akti sprejme določbe v zvezi s podatki, ki se vnesejo v CIS, povezanimi z vsako kategorijo iz točk od (a) do (h) člena 24, do mere, ko je to potrebno za doseganje cilja sistema. Osebni podatki ne smejo biti vključeni v kategorijo iz točke (e) člena 24. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 43a(2).“

8.           člen 29 se spremeni:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„Dostop do podatkov v CIS imajo izključno nacionalni organi, ki jih imenuje posamezna država članica, in službe, ki jih imenuje Komisija. Ti nacionalni organi so carinske uprave, lahko pa vključujejo tudi druge organe, ki so skladno z zakoni, predpisi in postopki zadevne države članice pristojni za doseganje cilja iz člena 23(2).

Uporabnik CIS, ki je zagotovil podatke, ima pravico določiti, kateri izmed omenjenih nacionalnih organov imajo lahko dostop do podatkov, ki jih je vnesel v CIS.“

(b) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„Vsaka država članica pošlje Komisiji seznam imenovanih pristojnih organov, ki so pooblaščeni za dostop do CIS, in za vsak organ natančno določi, do katerih podatkov lahko dostopa in za katere namene.

Komisija o tem ustrezno obvesti ostale države članice. Poleg tega tudi preveri, da v seznamu imenovanih pristojnih organov ni nesorazmernih imenovanj, in vse države članice obvesti o ustreznih podatkih glede služb Komisije, pooblaščenih za dostop do CIS.

Seznam imenovanih nacionalnih organov in službe Komisije Komisija v vednost objavi v Uradnem listu Evropske unije, nadaljnje posodobitve seznama pa Komisija objavi na spletu.“

9.           v členu 30(3) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija na spletu objavi seznam imenovanih organov ali služb.“

10.         naslov poglavja 4 se nadomesti z naslednjim:

„Poglavje 4

Hramba podatkov“.

11.         člen 33 se spremeni:

„Podatki v CIS se hranijo le toliko časa, da se doseže namen, za katerega so bili vneseni, rok hrambe pa ne sme preseči deset let. Če se osebni podatki hranijo več kot pet let, se v skladu s tem ustrezno obvesti evropskega nadzornika za varstvo podatkov.“

12.         člen 37 se spremeni:

(a) odstavek 3a se nadomesti z naslednjim:

„3a. Ta uredba podrobneje določa in dopolnjuje Uredbo (ES) št. 45/2001.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov nadzoruje skladnost CIS z Uredbo (ES) št. 45/2001.“

(b) doda se odstavek 5:

„5. Evropski nadzornik za varstvo podatkov se usklajuje s skupnim nadzornim organom, ustanovljenim s Sklepom Sveta 2009/917/PNZ, da se zagotovijo usklajen nadzor in revizije CIS, vsak organ pa deluje v okviru svojih zadevnih pristojnosti.“

13.         člen 38 se spremeni:

(a) v odstavku 1 se črta točka b.

(b) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice in Komisija zlasti sprejmejo ukrepe:

(a) za preprečevanje nepooblaščenim osebam dostopa do naprav, ki se uporabljajo za obdelavo podatkov;

(b) za preprečevanje branja, kopiranja, spreminjanja ali brisanja podatkov in nosilcev podatkov nepooblaščenim osebam;

(c) za preprečevanje nepooblaščenega vnosa podatkov in vsakega nepooblaščenega branja, spreminjanja ali brisanja podatkov;

(d) za preprečevanje dostopa do podatkov CIS nepooblaščenim osebam s pomočjo opreme za prenos podatkov;

(e) za zagotavljanje, da imajo v zvezi z uporabo CIS pooblaščene osebe dostop samo do tistih podatkov, za katere so pristojne;

(f) za zagotavljanje, da je mogoče preveriti in določiti, katerim organom se podatki lahko posredujejo z opremo za prenos podatkov;

(g) za zagotavljanje, da je možno naknadno preveriti in ugotoviti, kateri podatki so bili vneseni v CIS, kdaj so bili vneseni in kdo jih je vnesel, ter nadziranje branja teh podatkov;

(h) za preprečevanje vsakega nedovoljenega branja, kopiranja, spreminjanja ali brisanja podatkov med prenosom podatkov ali prevozom nosilcev podatkov.“

(c) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Komisija preveri, ali so bila izvedena iskanja odobrena in ali so jih opravili pooblaščeni uporabniki. Preveri se vsaj 1 % vseh iskanj. Evidenca teh iskanj in preverjanj se vnese v sistem in se uporablja le za omenjena preverjanja. Po šestih mesecih se izbriše.“

14.         člen 41d se spremeni:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Rok hrambe podatkov urejajo zakoni, predpisi in postopki države članice, ki jih zagotovi. V nadaljevanju navedeni roki so najdaljši roki, ki se ne združujejo in se izračunajo od datuma vnosa podatkov v datoteko preiskave ter se jih ne sme prekoračiti:

(a) podatki, ki se nanašajo na datoteke tekočih preiskav, se lahko hranijo največ tri leta, če ni bila ugotovljena kršitev carinske in kmetijske zakonodaje, podatki pa morajo pred tem rokom postati anonimni, če je od zadnje ugotovitve preteklo eno leto;

(b) podatki, ki se nanašajo na upravne poizvedbe ali kriminalistične preiskave, pri katerih je bila ugotovljena kršitev carinske in kmetijske zakonodaje, za katero pa ni bila sprejeta upravna odločba, izrečena pravnomočna sodba ali naložena sodna ali upravna kazen, se lahko hranijo največ šest let;

(c) podatki, ki se nanašajo na upravne poizvedbe ali kriminalistične preiskave, na podlagi katerih je bila sprejeta upravna odločba, izrečena pravnomočna sodba ali naložena sodna ali upravna kazen, se lahko hranijo največ deset let.“

(b) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Komisija podatke spremeni v anonimne takoj, ko se prekorači najdaljši rok hrambe iz odstavka 1.“

15.         člen 43 se nadomesti z naslednjim:

„1. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena.

2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 18f(1) in 23(4) se Komisiji podeli za nedoločen čas od [dd. mm. llll] [vstaviti datum začetka veljavnosti te uredbe].

3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 18f(1) in 23(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati podelitev pooblastila, navedena v zadevnem sklepu. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 18f(1) in 23(4), začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca.“

16.         po členu 43 se vstavi naslednji člen:

„Člen 43a

1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Za javne ali zasebne ponudnike storitev, katere ob začetku veljavnosti te uredbe zavezujejo pogodbe zasebnega prava, ki jim preprečujejo izpolnjevanje njihovih obveznosti, določenih v členu 18c(1), ta uredba začne veljati leto po njenem začetku veljavnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.         OKVIR PREDLOGA/POBUDE

            1.1.      Naslov predloga/pobude

            1.2.      Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

            1.3.      Vrsta predloga/pobude

            1.4.      Cilji

            1.5.      Utemeljitev predloga/pobude

            1.6.      Trajanje ukrepa in finančnih posledic

            1.7.      Načrtovani načini upravljanja

2.         UKREPI UPRAVLJANJA

            2.1.      Pravila o spremljanju in poročanju

            2.2.      Upravljavski in kontrolni sistem

            2.3.      Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.         OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

            3.1.      Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

            3.2.      Ocenjene posledice za odhodke

            3.2.1.   Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

            3.2.2.   Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

            3.2.3.   Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

            3.2.4.   Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

            3.2.5.   Udeležba tretjih oseb pri financiranju

            3.3.      Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

OKVIR PREDLOGA/POBUDE

Naslov predloga/pobude

Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje.

Zadevna področja v okviru ABM/ABB[9]

Področje: boj proti goljufijam

Dejavnost: naslov 24

Vrsta predloga/pobude

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[10].

n Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

Cilji

Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Predlagana sprememba bo prispevala k zavezi Unije za boj proti goljufijam in drugim nezakonitim dejavnostim na carinskem področju in krepitvi zaščite finančnih interesov Evropske unije.

Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Posamezni cilj št. 5: preprečevanje goljufij in korupcije, njuno izogibanje in boj proti njima

Posamezni cilj št. 5a: oblikovanje politike in zakonodaje za boj proti goljufijam

Zadevna dejavnost v okviru ABM/ABB

24 04 Informacijski sistem za boj proti goljufijam (AFIS)

Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Za Komisijo: predlagane spremembe bi Komisiji omogočile, da izboljša obvladovanje tveganja, vključno s carinskimi kontrolami, ki temeljijo na tveganju, ter učinkovitejše odkriva, preiskuje in analizira goljufije na carinskem področju. Poleg tega se pričakuje, da bo ta predlog prispeval k večji učinkovitosti na področju varstva podatkov in dodatno okrepil sodelovanje z izboljšanjem sistemov in procesov, katerih posledica bi morala biti boljša uporaba obstoječih orodij.

Za države članice: predlagane spremembe bodo dodatno olajšale carinsko sodelovanje med posameznimi državami članicami ter med državami članicami in Komisijo.

Revidirana uredba v dolgoročnem smislu pomeni možnost, da se bistveno poveča število odkritih primerov goljufij in drugih nepravilnosti v zvezi s carinskimi zadevami ter se tako pomagajo zaščititi finančni interesi Evropske unije in preprečiti druga tveganja, kot so opredeljena v carinskem zakoniku Skupnosti.

Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Podatki o izvozu/uvozu/tranzitu/sporočilih o statusu zabojnikov:

•           število odkritih kršitev zakonodaje,

•           število odprtih preiskav na podlagi navedenih podatkov,

•           število zahtev preiskovalcev za uporabo podatkov,

•           zneski, izterjani na podlagi takih informacij.

Trajanje zadevnih preiskav OLAF

•           ali je sprememba pospešila postopke,

•           ali je povečala število preiskav in izterjane zneske.

Utemeljitev predloga/pobude

Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Cilji, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti, vključujejo:

– ustvarjanje pogojev za boljši boj proti goljufijam na carinskem področju v zvezi z nepravilnim deklariranjem blaga,

– ustvarjanje pogojev za boljši boj proti goljufijam na carinskem področju v zvezi z napačnim opisom blaga,

– ustvarjanje pogojev za boljši boj proti goljufijam na carinskem področju v zvezi z nepravilno uporabo tranzitnega sistema,

– pospešitev preiskav OLAF.

Dodana vrednost ukrepanja EU

Nacionalni carinski organi ne morejo sami učinkovito izmenjati informacij ali izvajati obsežnega boja proti kršitvam carinske zakonodaje na carinskem področju s sprejemljivimi stroški. Sistematično zbiranje podatkov, potrebnih za analizo tveganj na carinskem področju, ki so grožnja EU in njenim državam članicam, bi pomenilo nesorazmerna prizadevanja za vseh 28 posameznih držav članic ter se lahko učinkovitejše in uspešnejše doseže z ukrepi na ravni EU.

Potreba po učinkovitejšem obvladovanju tveganja na carinskem področju, zlasti tveganj v zvezi z varnostjo in varovanjem, je obravnavana v Sporočilu Komisije o obvladovanju tveganja na carinskem področju in varnosti dobavne verige (COM(2012) 793).

Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Pilotni projekt „ConTraffic“, ki ga je v sodelovanju s Skupnim raziskovalnim središčem Komisije razvil OLAF, kaže, da je z analizo premikov zabojnikov mogoče učinkovito odkriti nedoslednosti med deklariranim poreklom uvoznika in geografskim poreklom/državo odpreme iz podatkov programa načrtovanja poti zabojnika. Predhodni rezultati so pokazali, da več kot 50 % primerov, odkritih s pomočjo takih kazalnikov, dejansko krši carinsko zakonodajo. Pilotni projekt odlično prikazuje dodano vrednost podatkov, ki Komisiji zdaj niso na voljo.

Skupni projekt urada OLAF in držav članic ATIS prikazuje pomembnost informacij o tranzitu za odkrivanje goljufij na carinskem področju. Uporablja se za analizo podatkov o tranzitu, da se odkrijejo neobičajni vzorci tranzita in preusmeritev destinacije.

Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Pričakuje se večja sinergija z Uredbo (EU) št. 883/2013, zlasti v zvezi z dostopom do podpornih dokumentov. V okviru sedanje regulativne ureditve morajo gospodarski subjekti Komisiji predložiti podporne dokumente, če preiskava temelji na Uredbi (EU) št. 883/2013 ali Uredbi (ES) št. 2185/96. Vendar mora Komisija v primerih, ko preiskava temelji na Uredbi (ES) št. 515/97, podporne dokumente zahtevati od nacionalnih organov. Cilj predloga je odstraniti navedene nedoslednosti, da se zagotovi enoten pristop.

Določba za uporabo novih zbirk podatkov pri obvladovanju tveganja bo bistveno podprla načrt, ki je bil za enako zadevo predlagan v Sporočilu Komisije o obvladovanju tveganja na carinskem področju in varnosti dobavne verige ter Sklepih Sveta št. 8761/3/13.

Trajanje ukrepa in finančnih posledic

¨ Časovno omejen/(-a) predlog/pobuda:

¨         trajanje predloga/pobude od [DD. MM] LLLL do [DD. MM.] LLLL,

¨         finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

n Časovno neomejen/(-a) predlog/pobuda:

izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

Načrtovani načini upravljanja[11]

n Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvajanja na:

¨         izvajalske agencije,

¨         organe, ki jih ustanovita Skupnosti[12],

¨         nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

¨         osebe, pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in opredeljene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

UKREPI UPRAVLJANJA

Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Komisija vsaka tri leta po začetku veljavnosti te uredbe Evropskemu parlamentu, Računskemu sodišču in Svetu poroča o uporabi te uredbe.

Upravljavski in kontrolni sistem

Ugotovljena tveganja

– Stroški, zaračunani brez pogodbe:

ker so pogodbe dodeljene po končanem postopku oddaje javnega naročila, se tveganje zmanjša, saj bo velik del odhodkov pravno in finančno zajet v okvirni pogodbi.

V skladu z zahtevami Komisije se bo vsako leto opravila ocena tveganja.

– Izvajanje prenosa podatkov se lahko izkaže za tehnični izziv.

Načrtovani načini kontrole

Kontrolni postopki te pobude so skladni s finančno uredbo.

Predhodna preverjanja prevzetih obveznosti in plačil.

Urad OLAF se je glede načrta finančnega upravljanja odločil za delno decentraliziran model, pri katerem se vsa predhodna preverjanja opravijo v osrednji enoti za proračun. V uradu OLAF vso dokumentacijo preverijo vsaj trije uslužbenci (upravitelj dokumentacije, finančni preveritelj v enoti za proračun in operativni preveritelj v enoti, pristojni za odhodke), preden jih sprejme odredbodajalec na podlagi nadaljnjega prenosa.

Generalni direktor vsakemu vodji enote dodeli nadaljnji prenos, zato je vsak vodja enote pooblaščen za izvajanje svojega dela programa.

– Predhodni nadzor izvaja finančni preveritelj za vsako transakcijo, ki jo mora odobriti odredbodajalec na podlagi nadaljnjega prenosa.

– Nadzor se opravi za občutljive spremenljivke na podlagi rezultatov ocene tveganja, opravljene v okviru poročila o kakovosti računovodenja (kot so: LE in BA, konti glavne knjige, proračunske vrstice, zneski in izračuni itn.).

– Pripravljeni so podrobni razpisni pogoji, ki so podlaga za posamezne pogodbe. V vseh pogodbah, sklenjenih med uradom OLAF in zunanjim subjektom, so določeni ukrepi proti goljufijam.

– Urad OLAF izvaja nadzor nad vsemi končnimi rezultati in preverja vse dejavnosti in storitve, ki jih izvaja okvirni pogodbenik.

Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Revizije se lahko opravijo v času veljavnosti pogodbe ali v petih letih po zadnjem plačilu, da lahko Komisija, kadar je to primerno, izda odločbo o izterjavi. Opredeljene so pravice dostopa za osebje Komisije in zunanje pooblaščeno osebje, Računsko sodišče in urad OLAF pa imata enake pravice.

Vzpostavljen nadzor omogoča uradu OLAF dovolj zanesljivo zagotovilo kakovosti in pravilnosti odhodkov ter zmanjšanje tveganja za neskladnost. Poglobljena ocena dosega četrto raven za vse podpisane pogodbe in sporazume. Navedeni nadzor skoraj popolnoma zmanjšuje možna tveganja in zajema 100 % upravičencev.

Lahko bi se upoštevala preverjanja na kraju samem.

Šteje se, da je strategija nadzora programa učinkovita za omejitev tveganja za neskladnost in sorazmerna s tveganjem.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta  odhodkov || Prispevek

Število [poimenovanje………………………...……….] || Dif./nedif. ([13]) || držav Efte[14] || držav kandidatk[15] || tretjih držav || po členu 18(1)(aa) finančne uredbe

1A || 24.0401 Informacijski sistem za boj proti goljufijam (AFIS) || dif. || NE || NE || NE || NE

Ocenjene posledice za odhodke

Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: || Število || 1A Pametna in vključujoča rast

GD: OLAF || || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || 2021 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || ||

24.0401 || obveznosti || (1) || 6,423 || 6,922 || 6,629 || 7,151 || 7,664 || 7,195 || 7,454 || || 49,438

plačila || (2) || 5,800 || 6,200 || 6,000 || 6,400 || 6,900 || 6,500 || 6,700 || (1) 4.938 || 49,438

Številka proračunske vrstice || obveznosti || (1a) || || || || || || || || ||

plačila || (2a) || || || || || || || || ||

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo  iz sredstev določenih programov[16] || || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice || || (3) || || || || || || || || ||

Odobritve za GD OLAF SKUPAJ || obveznosti || = 1 + 1a + 3 || 6,423 || 6,922 || 6,629 || 7,151 || 7,664 || 7,195 || 7,454 || || 49,438

plačila || = 2 + 2a +3 || 5,800 || 6,200 || 6,000 || 6,400 || 6,900 || 6,500 || 6,700 || 4,938 || 49,438

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || 6,423 || 6,922 || 6,629 || 7,151 || 7,664 || 7,195 || 7,454 || || 49,438

plačila || (5) || 5,800 || 6,200 || 6,000 || 6,400 || 6,900 || 6,500 || 6,700 || (2) 4.938 || 49,438

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || || ||

Odobritve iz RAZDELKA 1A večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =4+ 6 || 6,423 || 6,922 || 6,629 || 7,151 || 7,664 || 7,195 || 7,454 || || 49,438

plačila || =5+ 6 || 5,800 || 6,200 || 6,000 || 6,400 || 6,900 || 6,500 || 6,700 || 4,938 || 49,438

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || || || || || || || ||

plačila || (5) || || || || || || || || ||

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || || ||

Odobritve  iz RAZDELKOV od 1 do 4  večletnega finančnega okvira  (referenčni znesek) || obveznosti || =4+ 6 || 6,423 || 6,922 || 6,629 || 7,151 || 7,664 || 7,195 || 7,454 || || 49,438

plačila || =5+ 6 || 5,800 || 6,200 || 6,000 || 6,400 || 6,900 || 6,500 || 6,700 || 4,938 || 49,438

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

GD: OLAF ||

Ÿ Človeški viri || 1,014 || 1,014 || 1,014 || 1,014 || 1,014 || 1,014 || 1,014 || 7,098

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,570 || 0,570 || 0,570 || 0,570 || 0,570 || 0,570 || 0,570 || 3,990

GD OLAF SKUPAJ || odobritve || 1,584 || 1,584 || 1,584 || 1,584 || 1,584 || 1,584 || 1,584 || 11,088

Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || || || || || || || ||

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || 2021 || SKUPAJ

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 8,007 || 8,506 || 8,213 || 8,735 || 9,248 || 8,779 || 9,038 || || 60,526

plačila || 7,384 || 7,784 || 7,584 || 7,984 || 8,484 || 8,084 || 8,284 || 4,938 || 60,526

Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

¨         Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

n         Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije ò || || || Leto 2014[17] || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ ||

REALIZACIJE ||

Vrsta || povprečni stroški  realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški ||

OPERATIVNI CILJ št. 1 || Ustvarjanje pogojev za boljši boj proti goljufijam na carinskem področju v zvezi z nepravilnim deklariranjem porekla blaga

Ukrep 1: oblikovanje, vzpostavitev in vzdrževanje podatkovne baze o sporočilih o statusu zabojnikov || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Oblikovanje in vzpostavitev podatkovne baze o sporočilih o statusu zabojnikov || || || 2 || 0,100 || 3 || 0,150 || 1 || 0,050 || 1 || 0,050 || 1 || 0,050 || 0,5 || 0,025 || 0,5 || 0,025 || 9 || 0,450

Vzdrževanje podatkovne baze o sporočilih o statusu zabojnikov || || || 1 || 0,100 || 1 || 0,100 || 1 || 0,100 || 1 || 0,100 || 1 || 0,100 || 1 || 0,100 || 1 || 0,100 || 7 || 0,700

Seštevek za operativni cilj št. 1 || 3 || 0,200 || 3 || 0,200 || 4 || 0,250 || 2 || 0,150 || 2 || 0,150 || 2 || 0,150 || 1,5 || 0,125 || 1,5 || 0,125

OPERATIVNI CILJ št. 2 || Ustvarjanje pogojev za boljši boj proti goljufijam na carinskem področju v zvezi z napačnim opisom blaga

Ukrep 1: oblikovanje, vzpostavitev in vzdrževanje podatkovne baze o uvozu/izvozu || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Oblikovanje in vzpostavitev podatkovne baze o uvozu/izvozu || || || 2 || 0,075 || 2.5 || 0,106 || 1 || 0,035 || 1 || 0,035 || 1 || 0,035 || 0,5 || 0,017 || 0,5 || 0,017 || 8,5 || 0,320

Vzdrževanje podatkovne baze o uvozu/izvozu || || || 1 || 0,080 || 1 || 0,080 || 1 || 0,080 || 1 || 0,080 || 1 || 0,080 || 1 || 0,080 || 1 || 0,080 || 7 || 0,560

Seštevek za operativni cilj št. 2 || 3 || 0,155 || 3 || 0,155 || 3,5 || 0,186 || 2 || 0,115 || 2 || 0,115 || 2 || 0,115 || 1,5 || 0,097 || 1,5 || 0,097

OPERATIVNI CILJ št. 3 || Ustvarjanje pogojev za boljši boj proti goljufijam na carinskem področju v zvezi z nepravilno uporabo tranzitnega sistema

Ukrep 1: oblikovanje, vzpostavitev in vzdrževanje podatkovne baze o tranzitu || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Oblikovanje in vzpostavitev podatkovne baze o tranzitu || || || 2 || 0,020 || 2,5 || 0,026 || 1 || 0,008 || 1 || 0,008 || 1 || 0,008 || 0,5 || 0,005 || 0,5 || 0,005 || 8,5 || 0,080

Vzdrževanje podatkovne baze o tranzitu || || || 1 || 0,020 || 1 || 0,020 || 1 || 0,020 || 1 || 0,020 || 1 || 0,020 || 1 || 0,020 || 1 || 0,020 || 7 || 0,140

Seštevek za operativni cilj št. 3 || 3 || 0,040 || 3 || 0,040 || 3,5 || 0,046 || 2 || 0,028 || 2 || 0,028 || 2 || 0,028 || 1,5 || 0,025 || 1,5 || 0,025

OPERATIVNI CILJ št. 4 || Podpiranje medsebojne pomoči pri carinskih zadevah

Ukrep 1: oblikovanje, vzpostavitev in vzdrževanje nove podatkovne zbirke o medsebojni pomoči z omejeno vidljivosti, ki nadomešča sedanja CIS in FIDE || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Oblikovanje in vzpostavitev nove podatkovne baze o medsebojni pomoči z omejeno vidljivostjo || || || 5 || 0,600 || 5 || 0,500 || 4 || 0,400 || 3 || 0,300 || 3 || 0,300 || 3 || 0,300 || 3 || 0,300 || 26 || 2,700

Vzdrževanje nove podatkovne baze o medsebojni pomoči z omejeno vidljivostjo || || || 4 || 0,400 || 4 || 0,400 || 3 || 0,300 || 3 || 0,300 || 2 || 0,200 || 2 || 0,200 || 2 || 0,200 || 20 || 2,000

Ukrep 2: organizacija skupnih carinskih operacij na ravni EU in regionalni ravni || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Usklajevanje, logistična in tehnična podpora državam članicam za izvajanje skupnih carinskih operacij na ravni EU in regionalni ravni || || || 10 || 1,000 || 12 || 1,200 || 14 || 1,400 || 16 || 1,600 || 18 || 1,800 || 20 || 2,000 || 22 || 2,200 || 112 || 11,200

Posodobitev, vzdrževanje in upravljanje oddelka za usklajevanje virtualnega delovanja za podporo varni izmenjavi informacij med skupnimi carinskimi operacijami || || || 5 || 0,500 || 6 || 0,600 || 7 || 0,700 || 8 || 0,800 || 9 || 0,900 || 10 || 1,000 || 10 || 1,100 || 55 || 5,600

Seštevek za operativni cilj št. 4 || 24 || 2,500 || 27 || 2,700 || 28 || 2,800 || 30 || 3,000 || 32 || 3,200 || 35 || 3,500 || 37 || 3,800 || 213 || 21,500

OPERATIVNI CILJ št. 5 || Omogočanje varnih elektronskih komunikacijskih orodij za države članice, da izpolnijo svojo obveznost poročanja odkritih nepravilnosti pri kmetijskih, strukturnih, kohezijskih in ribiških skladih ter predpristopni pomoči

Ukrep 1: Oblikovanje, vzpostavitev in vzdrževanje novih modulov poročanja nepravilnosti za novo programsko obdobje 2014–2020 || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Oblikovanje in vzpostavitev novih modulov poročanja nepravilnosti za novo programsko obdobje 2014–2020 || || || 4 || 0,500 || 4 || 0,500 || 4 || 0,400 || 3 || 0,300 || 3 || 0,300 || 3 || 0,300 || 3 || 0,300 || 24 || 2,600

Vzdrževanje novih modulov poročanja nepravilnosti za novo programsko obdobje 2014–2020 || || || 3 || 0,300 || 2 || 0,200 || 2 || 0,200 || 2 || 0,200 || 2 || 0,200 || 2 || 0,200 || 2 || 0,200 || 15 || 1,500

Seštevek za operativni cilj št. 5 || 7 || 0,800 || 6 || 0,700 || 6 || 0,600 || 5 || 0,500 || 5 || 0,500 || 5 || 0,500 || 5 || 0,500 || 39.0 || 4,100

OPERATIVNI CILJ št. 6 || Upravljanje, vzdrževanje in razvoj platforme za storitve AFIS za zagotavljanje tehnične pripravljenosti, varovanja informacij in neprekinjenega poslovanja

Ukrep 1: upravljanje, vzdrževanje in posodabljanje infrastrukture AFIS in platforme za storitve informacijske tehnologije || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Upravljanje, vzdrževanje in posodabljanje infrastrukture strojne opreme, programske opreme, omrežja in varnostne opreme || || || 6 || 0,700 || 6 || 0,700 || 6 || 0,636 || 6 || 0,700 || 8 || 0,800 || 5 || 0,500 || 5 || 0,500 || 42 || 4,536

Vzdrževanje in posodabljanje tehničnega okvira AFIS Portal, ki je gostitelj poslovnih aplikacij AFIS || || || 7 || 0,728 || 7 || 0,840 || 7 || 0,700 || 8 || 0,858 || 8 || 0,871 || 5 || 0,548 || 5 || 0,507 || 47 || 5,052

Zagotavljanje storitev službe za pomoč uporabnikom, e-učenja, usposabljanja, tehnične pomoči in poslovne podpore končnim uporabnikom AFIS || || || 7 || 0,700 || 8 || 0,800 || 8 || 0,800 || 8 || 0,800 || 10 || 1,000 || 9 || 0,900 || 9 || 0,900 || 59 || 5,900

Seštevek za operativni cilj št. 6 || 26 || 2,728 || 28 || 3,040 || 29 || 2,936 || 32 || 3,358 || 36 || 3,671 || 29 || 2,948 || 29 || 2,907 || 209 || 21,588

STROŠKI SKUPAJ || 66 || 6,423 || 72 || 6,922 || 69 || 6,629 || 73 || 7,151 || 79 || 7,664 || 73,5 || 7,195 || 75,5 || 7,454 || 508 || 49,438

Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

Povzetek

¨         Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

þ         Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5  večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 1,014 || 1,014 || 1,014 || 1,014 || 1,014 || 1,014 || 1,014 || 7,098

Drugi upravni odhodki || 0,570 || 0,570 || 0,570 || 0,570 || 0,570 || 0,570 || 0,570 || 3,990

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 1,584 || 1,584 || 1,584 || 1,584 || 1,584 || 1,584 || 1,584 || 11,088

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[18]  večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || ||

Drugi upravni odhodki || || || || || || || ||

Seštevek  za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

SKUPAJ || 1,584 || 1,584 || 1,584 || 1,584 || 1,584 || 1,584 || 1,584 || 11,088

 Ocenjene potrebe po človeških virih

¨         Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

n         Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali največ na eno decimalno mesto natančno)

|| 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020

Ÿ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

24 01 07 00 01 01 01 OLAF || 6,5 || 6,5 || 6,5 || 6,5 || 6,5 || 6,5 || 6,5

XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || ||

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

ŸZunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[19]

24 01 07 00 01 02 01 (NNS) || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || ||

XX 01 04 yy[20] || – na sedežu[21] || || || || || || ||

– na delegacijah || || || || || || ||

XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS – posredne raziskave) || || || || || || ||

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS – neposredne raziskave) || || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

SKUPAJ || 8,5 || 8,5 || 8,5 || 8,5 || 8,5 || 8,5 || 8,5

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci || Upravljanje pilotnega projekta za prenos podatkov iz nadzornega sistema GD za obdavčenje in carinsko unijo Surveillance 2 v AFIS. Upravljanje razvojnih projektov informacijske tehnologije za nove podatkovne baze AFIS za podatke o uvozi in izvozu ter sporočila o statusu zabojnikov. Odgovornost za začetek proizvodnje nove podatkovne baze za platformo AFIS- Organizacija dejavnosti in usposabljanj skupnega carinskega sodelovanja. Tajniške naloge

Zunanji sodelavci || Napoteni nacionalni strokovnjaki, dodeljeni nalogi. Glavna odgovornost bo upravljanje projektov sprememb nadzornega sistema Surveillance 2 in sistema za nadzor uvoza blaga, ki bo potreben za prenos podatkov o uvozu in izvozu za nove podatkovne baze AFIS.

Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

n         Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

¨         Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira[22].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

Ocenjene posledice za prihodke

þ         Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

¨         Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

¨         za lastna sredstva,

¨         za razne prihodke.

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Posledice predloga/pobude[23]

Leto N || Leto  N + 1 || Leto  N + 2 || Leto  N + 3 || … vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (prim. točka 1,6)

Člen …………. || || || || || || || ||

Za razne namenske prejemke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

PRILOGA II.6.2 k OCENI FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

Naslov predloga/pobude:

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje

1.           ŠTEVILO in STROŠKI PREDVIDENIH POTREBNIH ČLOVEŠKIH VIROV

2.           STROŠKI DRUGIH UPRAVNIH ODHODKOV

3.           METODE IZRAČUNA ZA OCENO STROŠKOV

3.1.        Človeški viri

3.2.        Drugi upravni odhodki

Ta priloga mora biti priložena oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga pri posvetovanju med službami.

Preglednice s podatki se uporabljajo kot vir za preglednice iz ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga. Namenjene so izključno notranji uporabi znotraj Komisije.

1.           Stroški predvidenih potrebnih človeških virov        

o         Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

þ         Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

RAZDELEK 5  večletnega finančnega okvira || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

EPDČ || odobritve || EPDČ || odobritve || EPDČ || odobritve || EPDČ || odobritve || EPDČ || odobritve || EPDČ || odobritve || EPDČ || odobritve || EPDČ || odobritve

|| || || || || Ÿ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

24 01 07 00 01 01 01 OLAF || AD || 1 || 0,131 || 1 || 0,131 || 1 || 0,131 || 1 || 0,131 || 1 || 0,131 || 1 || 0,131 || 1 || 0,131 || 1 || 0,917

AST || || || || || || || || || || || || || || || ||

XX 01 01 02 (sedež in predstavništva Komisije) || AD || || || || || || || || || || || || || || || ||

AST || || || || || || || || || || || || || || || ||

|| || || || || Ÿ Zunanji sodelavci[24]

24 01 07 00 01 02 01 OLAF || PU || || || || || || || || || || || || || || || ||

NNS || 1 || 0,078 || 1 || 0,078 || 1 || 0,078 || 1 || 0,078 || 1 || 0,078 || 1 || 0,078 || 1 || 0,078 || 1 || 0,546

ZU || || || || || || || || || || || || || || || ||

XX 01 02 02 (delegacije) || PU || || || || || || || || || || || || || || || ||

LU || || || || || || || || || || || || || || || ||

NNS || || || || || || || || || || || || || || || ||

ZU || || || || || || || || || || || || || || || ||

MSD || || || || || || || || || || || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || 2 || 0,209 || 2 || 0,209 || 2 || 0,209 || 2 || 0,209 || 2 || 0,209 || 2 || 0,209 || 2 || 0,209 || 2 || 1,463

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.             

Odobritve zunaj RAZDELKA 5  večletnega finančnega okvira || Leto N || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ

EPDČ || odobritve || EPDČ || odobritve || EPDČ || odobritve || EPDČ || odobritve || EPDČ || odobritve || EPDČ || odobritve

Ÿ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || AD || || || || || || || || || || || ||

AST || || || || || || || || || || || ||

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || AD || || || || || || || || || || || ||

AST || || || || || || || || || || || ||

Ÿ Zunanji sodelavci[25]

XX 01 04 II Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA). || – na sedežu || PU || || || || || || || || || || || ||

NNS || || || || || || || || || || || ||

ZU || || || || || || || || || || || ||

– Delegacije || PU || || || || || || || || || || || ||

LU || || || || || || || || || || || ||

NNS || || || || || || || || || || || ||

ZU || || || || || || || || || || || ||

MSD || || || || || || || || || || || ||

XX 01 05 02 (posredne raziskave) || PU || || || || || || || || || || || ||

NNS || || || || || || || || || || || ||

ZU || || || || || || || || || || || ||

10 01 05 02 (neposredne raziskave) || PU || || || || || || || || || || || ||

NNS || || || || || || || || || || || ||

ZU || || || || || || || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek – Odobritve zunaj RAZDELKA 5  večletnega finančnega okvira || || || || || || || || || || || || ||

SKUPAJ || || 2 || 0,209 || 2 || 0,209 || 2 || 0,209 || 2 || 0,209 || 2 || 0,209 || 2 || 1,463

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

2.           Stroški drugih upravnih odhodkov

þ         Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

o         Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5  večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

                Na sedežu: || || || || || || || ||

24 01 07 00 01 02 11 – Stroški misij in razvedrila || || || || || || || ||

XX 01 02 11 02 – Stroški za konference in sestanke || || || || || || || ||

24 01 07 00 02 01 00 – Preiskave || || || || || || || ||

XX 01 02 11 04 – Študije in konzultacije || || || || || || || ||

XX 01 03 01 03 – Oprema IKT[26] || || || || || || || ||

XX 01 03 01 04 – Storitve IKT4 || || || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (po potrebi navedite) || || || || || || || ||

                Na delegacijah: || || || || || || || ||

XX 01 02 12 01 – Stroški misij, konferenc in razvedril || || || || || || || ||

XX 01 02 12 02 – Dodatno usposabljanje uslužbencev || || || || || || || ||

XX 01 03 02 01 – Nakup ali najem stavb in s tem povezani odhodki || || || || || || || ||

XX 01 03 02 02 – Oprema, pohištvo, dobave in storitve || || || || || || || ||

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

XX je zadevno področje ali naslov.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto N || Leto  N + 1 || Leto  N + 2 || Leto  N + 3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ

Odobritve zunaj RAZDELKA 5  večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

XX 01 04 ll – Odhodki za tehnično in upravno pomoč (brez zunanjih sodelavcev) iz odobritev za poslovanje (nekdanje vrstice BA) || || || || || || || ||

– Sedež || || || || || || || ||

– Delegacije || || || || || || || ||

XX 01 05 03 – Drugi odhodki za upravljanje – posredne raziskave || || || || || || || ||

10 01 05 03 – Drugi odhodki za upravljanje – neposredne raziskave || || || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (po potrebi navedite) || || || || || || || ||

Seštevek – Odobritve zunaj RAZDELKA 5  večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

XX je zadevno področje ali naslov.

SKUPAJ RAZDELEK 5 in odobritve zunaj RAZDELKA 5  večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Potrebe po odobritvah za upravne zadeve se krijejo z odobritvami, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.           Metode izračuna za oceno stroškov

3.1.        Človeški viri

Ta del določa metodo izračuna, ki se uporablja za ocenjevanje človeških virov, ki se štejejo za potrebne (predpostavke o količini dela, vključno s posebnimi delovnimi mesti (delovni profili Sysper 2), kategorije osebja in ustrezni povprečni stroški).

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira

Opomba: povprečni stroški vsake kategorije uslužbencev na sedežu so dostopni na BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/pre/legalbasis/pre-040-020_preparation_en.html#forms

Ÿ Uradniki in začasni uslužbenci AD: vodja projekta 1 EPDČ – skupni povprečni stroški v višini 131 000 EUR

Ÿ Zunanji sodelavci NNS: 1 EPDČ – skupni povprečni stroški v višini 78 000 EUR

3.2.        Drugi upravni odhodki

Podrobno navedite metodo izračuna, uporabljeno za vsako proračunsko vrstico,

in zlasti z njo povezane predpostavke (npr. števila letnih srečanj, povprečni stroški itn.)

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira

Odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira

[1]               Zlasti ob upoštevanju Sporočila Komisije COM(2012) 793 z dne 8. januarja 2013 o obvladovanju tveganja na carinskem področju in varnosti dobavne verige.

[2]               COM(2012) 793.

[3]               COM(2013) 534, 17. julij 2013.

[4]               Člani WSC zagotavljajo prevozne storitve, ki pomenijo približno 60 odstotkov vrednosti svetovne pomorske trgovine. WSC običajno podaja usklajena stališča pomorskega sektorja za linijski prevoz.

[5]               Upravni sporazum o tranzitnem informacijskem sistemu za boj proti goljufijam sta v Bruslju 6. julija 2011 sprejela Odbor za medsebojno pomoč iz člena 43 Uredbe 515/97 in delovna skupina ES/EFTA o skupnem tranzitu in poenostavitvi formalnosti pri trgovanju z blagom.

[6]               UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[7]               UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[8]               UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

[9]               ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[10]             Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe št. 966/2012.

[11]             Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[12]             Po členu 185 finančne uredbe.

[13]             Dif. = diferencirana sredstva/nedif. = nediferencirana sredstva.

[14]             EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[15]             Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[16]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[17]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[18]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[19]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec („Intérimaire“); MSD = mladi strokovnjak na delegaciji („Jeune Expert en Délégation“); LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[20]             Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[21]             Zlasti za strukturna sklada, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[22]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[23]             Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.

[24]             PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

[25]             PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

[26]             IKT: Informacijska in komunikacijska tehnologija.