OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Namen tega osnutka uredbe Sveta je zagotoviti avtonomno poenostavitev nomenklature in carinskih dajatev za nekatere sanitarne izdelke [damski vložki in tamponi, otroške plenice in plenične predloge ter podobni izdelki iz kakršnega koli materiala].

Takšni sanitarni izdelki so bili pred uvedbo različice harmoniziranega sistema (HS) iz leta 2012[1] uvrščeni glede na njihovo naravo ali sestavni material pod različna poglavja nomenklature HS, predvsem pod poglavja 39, 48, 56, 61, 62 in 63. S temi izdelki so bile povezane različne stopnje carinskih dajatev. To je privedlo do zapletenega sistema tarifnega uvrščanja.

V različici nomenklature HS za leto 2012 je bila za takšne sanitarne izdelke uvedena enotna posebna tarifna številka HS (9619 00). Vendar je bilo stanje pred letom 2012 preneseno v različico kombinirane nomenklature (KN) za leto 2012 brez kakršnih koli nadaljnjih sprememb. Tako je bil pod novo oznako KN 9619 00 ohranjen enako zapleten sistem tarifnega uvrščanja.

Ker bi lahko ta zapletenost povzročila nepotrebne težave in obremenitev pri uporabi KN, bi bilo primerno, da se avtonomno (torej ne da bi to zahtevalo kakršno koli spremembo programa EU za STO) poenostavita tako nomenklatura kot tarifna struktura, in sicer z učinkom od 1. januarja 2014.

Cilj predloga je (namesto osmih) uvesti štiri kategorije izdelkov, pri čemer bi bila vsaka kategorija povezana z enotno avtonomno stopnjo dajatve (štiri različne stopnje namesto osmih).

Priloženi predlog je bil predmet razprave z evropskimi zvezami. Splošno mnenje je, da gre za uravnotežen predlog, ki upošteva pravni okvir in interese evropske industrije.

Ni izgube ustreznih statističnih podatkov.

O predlogu se je razpravljalo tudi z državami članicami.

Predlog je v skladu s politiko Unije na področju zunanje trgovine in industrije.

Glede na zgoraj navedeno se predlaga, da se ustrezno spremeni Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

S Komisijinim oddelkom za tarifno in statistično nomenklaturo Odbora za carinski zakonik je bilo opravljenih več posvetovanj (oktobra in decembra 2012 ter marca in julija 2013).

Posvetovanje s Komisijino skupino za gospodarsko-tarifna vprašanja je bilo opravljeno 10. julija 2013.

Posvetovanja z industrijo so potekala med celotnim procesom (zlasti pa na srečanjih junija in julija 2011).

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Pravna podlaga tega predloga je člen 31 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Načelo subsidiarnosti se ne uporablja, saj je predlog v izključni pristojnosti Unije.

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti, saj – kot je predvideno v Pogodbi – pospešuje trgovino med državami članicami in tretjimi državami ter skrbi za ravnovesje med poslovnimi interesi gospodarskih subjektov (proizvajalci v Uniji in uvozniki), ne da bi bil pri tem spremenjen program EU za STO.

Na podlagi člena 31 Pogodbe o delovanju Evropske unije Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino določi avtonomno stopnjo dajatve.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Izguba prihodkov v tradicionalnih lastnih sredstvih je približno 320 000 EUR letno (na podlagi statistike uvoza leta 2012 in brez upoštevanja preferencialnih režimov).

2013/0353 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 31 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Do leta 2012 so bili damski vložki in tamponi, otroške plenice in plenične predloge za dojenčke ter podobni izdelki iz kakršnega koli materiala uvrščeni v različna poglavja nomenklature harmoniziranega sistema, odvisno od narave ali sestavnega materiala izdelka. S temi izdelki so bile povezane različne stopnje carinskih dajatev. To je privedlo do zapletenega sistema tarifnega uvrščanja.

(2)       Leta 2012 je bila za te sanitarne izdelke v harmoniziranem sistemu določena enotna tarifna številka 9619 00. Vendar je bil pod novo številko ohranjen enak zapleten sistem tarifnega uvrščanja, ki je bil razdeljen na dvanajst podštevilk v skladu s sestavnim materialom, za vsako pa je bila določena drugačna konvencionalna stopnja dajatve.

(3)       Ta zapleten sistem je povzročal nepotrebne težave in bremena pri uporabi kombinirane nomenklature. Zato je v interesu poenostavitve zakonodaje in zaradi preprečitve nepotrebnih težav pri uporabi kombinirane nomenklature primerno poenostaviti tako nomenklaturo kot tarifno strukturo za te sanitarne izdelke, da bi se izvajale štiri kategorije izdelkov (namesto osmih), pri čemer bi bila vsaka od njih povezana z eno samo avtonomno stopnjo dajatve.

(4)       Uredbo Sveta (EGS) št. 2658/87[2] je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (EGS) št. 2658/87 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2014.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

PRILOGA

V Prilogi I k Uredbi (EGS) št. 2658/87 se vnosi za oznake KN 9619 00 do 9619 00 90 v poglavju 96 oddelka XX v drugem delu nadomestijo z naslednjim:

„9619 00 || || Damski vložki in tamponi, otroške plenice in plenične predloge ter podobni izdelki iz kakršnega koli materiala:

9619 00 30 || – || iz vate iz tekstilnih materialov

(1)

—

|| – || iz drugih tekstilnih materialov:

9619 00 40 || – – || damski vložki, tamponi in podobni izdelki

(2)

—

9619 00 50 || – – || otroške plenice in plenične predloge in podobni izdelki:

(3)

—

|| – || iz drugih materialov:

|| – – || damski vložki, tamponi in podobni izdelki:

9619 00 71 || – – – || damski vložki

(4)

—

9619 00 75 || – – – || tamponi

(4)

—

9619 00 79 || – – – || drugo

(4)

—

|| – – || otroške plenice in plenične predloge in podobni izdelki:

9619 00 81 || – – – || otroške plenice in plenične predloge

(4)

—

9619 00 89 || – – – || drugo (na primer: izdelki za nego pri inkontinenci)

(4)

—

(1) Avtonomna stopnja dajatve: 3,8 %.

Konvencionalna stopnja dajatve:

– iz umetnih ali sintetičnih vlaken: 5 %,

– razen iz umetnih ali sintetičnih vlaken: 3,8 %.

(2) Avtonomna stopnja dajatve: 6,3 %.

Konvencionalna stopnja dajatve:

– pleteni ali kvačkani: 12 %,

– drugo: 10,5 %.

(3) Avtonomna stopnja dajatve: 10,5 %.

Konvencionalna stopnja dajatve:

– pleteni ali kvačkani: 12 %,

– drugo: 10,5 %.

(4) Avtonomna stopnja dajatve: prosto.

Konvencionalna stopnja dajatve:

– iz papirne mase, papirja, celulozne vate ali iz koprene iz celuloznih vlaken: prosto.

– iz drugih materialov: 6,5 %.“

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA

              1.1.    Naslov predloga

Uredba Sveta o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi.

1.2.    Vrsta predloga

Zagotoviti avtonomne carinske dajatve za nekatere sanitarne izdelke [damski vložki in tamponi, otroške plenice in plenične predloge ter podobni izdelki iz kakršnega koli materiala], z ustreznimi spremembami tarifne strukture.

              1.3.    Cilji

Za lažje avtonomno uvrščanje nekaterih sanitarnih izdelkov, ter za poenostavitev tarife.

              1.4.    Utemeljitev predloga

Z uvedbo različice harmoniziranega sistema (HS) za leto 2012 so bili nekateri sanitarni izdelki združeni pod isto tarifno številko, medtem ko so bili prej uvrščeni v različna poglavja kombinirane nomenklature. Carinske dajatve, povezane s temi sanitarnimi izdelki, se razlikujejo glede na sestavni material.

Namen tega predloga je uvoznikom ali izvoznikom omogočiti, da bodo lažje poiskali pravilno uvrstitev zadevnih izdelkov, ter poenostaviti nadzora, ki ga izvajajo carinski uradi. Pri tem ne bi smelo priti niti do bistvene izgube proračuna niti do nobene izgube ustreznih statističnih podatkov.

1.5.    Trajanje ukrepa in finančnih posledic

Trajanje:         časovno neomejen predlog.

Izguba prihodkov v tradicionalnih lastnih sredstvih:       približno 320 000 EUR letno (na podlagi statističnih podatkov o uvozu iz leta 2012; preferencialni sporazumi niso upoštevani).

              1.6.    Načrtovani način upravljanja

Uporaba določb o spremljanju, nadzoru in upravljanju carinskega zakonika Unije.

2.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA

OCENJENE POSLEDICE ZA PRIHODKE

– ¨  Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– x   Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

x          za lastna sredstva

¨         za razne prihodke

Proračunska vrstica prihodkov: || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Vpliv predloga[3] || ||

Leto 2012 0,326 (milijona EUR (do 3 decimalna mesta)) ||

Člen 120 || / ||

Predlog časovno ni omejen.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

Izračun izgube prihodkov iz tradicionalnih lastnih sredstev temelji na vrednosti uvoza v Unijo v letu 2012. Podatke je zagotovil Eurostat.

V izračunu niso upoštevani možni tarifni preferenciali. Zato je to najvišja možna izguba.

Obstoječe oznake KN so razdeljene v štiri kategorije; za vsako kategorijo je kot avtonomna stopnja dajatve izbrana nižja stopnja; izguba sredstev iz naslova carinskih dajatev je omejena na razliko med zneskom, zbranim glede na sedanje dajatve, in zneskom, ki se zbere v skladu s predlaganimi dajatvami.

Podrobno ocenjeno skupno izgubo je torej treba izračunati takole:

Nova oznaka KN 9619 00 30 (ki združuje prejšnji oznaki KN 9619 00 31 in 9619 00 39):

uporaba avtonomne stopnje dajatve v višini 3,8 % (prejšnja oznaka KN 9619 00 39) pri izdelkih, za katere je prej veljala 5-odstotna stopnja (prejšnja oznaka KN 9619 00 39) – izguba znaša 5 490 EUR        (tržne vrednosti: 457 140 EUR × 5 % = 22 860 EUR; 457 140 × 3,8 % = 17 370 EUR; razlika = 5 490 EUR);

Nova oznaka KN 9619 00 40 (ki združuje prejšnji oznaki KN 9619 00 41 in 9619 00 49):

uporaba avtonomne stopnje dajatve v višini 6,3 % (prejšnja oznaka KN 9619 00 49) pri izdelkih, za katere je prej veljala 12-odstotna stopnja (prejšnja oznaka KN 9619 00 41) – izguba znaša 3 880 EUR      (tržne vrednosti: 68 030 EUR × 12 % = 8 160 EUR; 68 030 EUR × 6,3 % = 4 290 EUR; razlika = 3 880 EUR);

Nova oznaka KN 9619 00 50 (ki združuje prejšnji oznaki KN 9619 00 51 in 9619 00 59):

uporaba avtonomne stopnje dajatve v višini 10,5 % (prejšnja oznaka KN 9619 00 59) pri izdelkih, za katere je prej veljala 12-odstotna stopnja (prejšnja oznaka KN 9619 00 51) – izguba znaša 31 020 EUR         (tržne vrednosti: 2 068 060 EUR × 12 % = 248 170 EUR; 2 068 060 EUR × 10,5 % = 217 150 EUR; razlika = 31 020 EUR);

Nove tarifne oznake KN 9619 00 71 do 9619 00 89 (ki združujejo prejšnje oznake KN 9619 00 11 do 9619 00 29 z 9619 00 90):

uporaba avtonomne stopnje dajatve v višini 0 % (prejšnje oznake KN 9619 00 11 do 9619 00 29) pri izdelkih, za katere je prej veljala 6,5-odstotna stopnja (prejšnja oznaka KN 9619 00 90) – izguba znaša 394 690 EUR          (tržne vrednosti: 6 072 100 EUR × 6,5 % = 394 690 EUR; 6 072 100 EUR × 0 % = 0 EUR; razlika = 394 690 EUR);

Ocenjena skupna izguba prihodkov iz tradicionalnih lastnih sredstev na letni ravni se zato izračuna kot sledi (pri čemer se zdaj odšteje znesek stroškov pobiranja (25 %)):

5 490 EUR + 3 880 EUR+ 31 020 EUR + 394 690 EUR = 435 080 EUR * 75 % = 326 310 EUR

Države članice bi morale izgubo prihodkov iz tradicionalnih lastnih sredstev nadomestiti s povečanjem prispevkov, ki temeljijo na BND.

[1]               Harmoniziran sistem poimenovanja in označevanja blaga (harmonizirani sistem) je mednarodna nomenklatura „proizvodov“, ki jo je oblikovala in jo ureja Svetovna carinska organizacija (WCO). Kombinirana nomenklatura (KN) Unije je oblikovana na podlagi tega harmoniziranega sistema. Vsaka tarifna oznaka KN ima osemmestno številčno kodo. Prvih šest števk te številčne kode je enakih ustrezni tarifni številki in podštevilki harmoniziranega sistema.

[2]               Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

[3]               Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.