Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (EU) št. 99/2013 o evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017 /* COM/2013/0525 final - 2013/0249 (COD) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. OZADJE PREDLOGA Za izvajanje politik EU so potrebne
primerljive in zanesljive statistične informacije o gospodarskih,
socialnih in okoljskih razmerah v EU ter različnih elementih na nacionalni
in regionalni ravni. Evropa nujno potrebuje evropsko statistiko tudi zato, da
jo splošna javnost razume in da državljani sodelujejo v demokratičnem
procesu in razpravi o sedanji in prihodnji EU. Glede na to je bila 15. januarja 2013 sprejeta
Uredba (EU) št. 99/2013 o evropskem statističnem programu za obdobje
2013–2017 za zagotovitev splošnega okvira za razvoj, pripravo in izkazovanje
evropske statistike v obdobju 2013–2017. Predlog Komisije za to uredbo je
vključeval finančna sredstva v višini 299,2 milijona EUR za pet let
programa, ki mu nista ugovarjala niti Svet niti Evropski parlament med rednim
zakonodajnim postopkom. Vendar pa je Evropski parlament v svoji resoluciji z
dne 13. junija 2012 o večletnem finančnem okviru in lastnih sredstev
poudaril, da se bodo pogajanja o zakonodajnih predlogih v zvezi z
večletnimi programi zaključila, ko bo sklenjen sporazum o
finančnih sredstev zanje. Zato Uredba (EU) št. 99/2013 določa le
finančna sredstva za leto 2013 iz programskega obdobja 2007–2013 in poziva
Komisijo, naj najpozneje tri mesece po sprejetju večletnega
finančnega okvira za obdobje 2014–2020 Evropskemu parlamentu in Svetu
predloži zakonodajni predlog o dodelitvi finančnih sredstev za obdobje
2014–2017. 2. REZULTATI POSVETOVANJ Z
ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA Opravljena so bila posvetovanja z
zainteresiranimi stranmi in izvedena ocena učinka za predlog Uredbe o
evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017 (COM (2011) 928 final
z dne 21. 12. 2011), ki je vključevala proračun za obdobje 2014–2017.
Zato se ocenjuje, da nadaljnja posvetovanja
ali ocene niso potrebne. 3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA Predlog določa finančna sredstva za
štiri leta evropskega statističnega programa za obdobje 2013–2017, ki so
zajeta v programskem obdobju 2014–2020 (MFF). V ta namen se predlaga sprememba
člena 7 o financiranju. Druge določbe Uredbe o evropskem
statističnem programu za obdobje 2013–2017 ostanejo nespremenjene, zlasti
cilji in priloga, v katerih so opredeljeni statistični rezultati za
zajetih pet let. 4. PRORAČUNSKE POSLEDICE Posebni cilji in statistični rezultati za
petletno obdobje so določeni v uredbi, zato predlagani proračun za
obdobje 2014–2017 znaša 234,8 milijona EUR, kar je zajeto v programskem obdobju
2014–2020. 5. NEOBVEZNI ELEMENTI Evropski gospodarski prostor Predlagana uredba se nanaša na zadevo EGP in bi
jo bilo zato treba razširiti na Evropski gospodarski prostor. 2013/0249 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (EU) št. 99/2013 o
evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017 (Besedilo velja za EGP in Švico) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE
UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije ter zlasti člena 338(1) Pogodbe, ob upoštevanju predloga
Evropske komisije, po predložitvi osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom, v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: (1) Uredba (EU) št. 99/2013 o
evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017[1] določa okvir ter
opredeljuje cilje in rezultate za pripravo, razvoj in izkazovanje evropske
statistike v obdobju od leta 2013 do leta 2017. (2) Uredba (EU) št. 99/2013
določa le finančna sredstva za leto 2013 iz programskega obdobja
2007–2013 in poziva Komisijo, naj najpozneje tri mesece po sprejetju
večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 Evropskemu
parlamentu in Svetu predloži zakonodajni predlog o dodelitvi finančnih
sredstev za obdobje 2014–2017. (3) Uredba Sveta (EU) št. .../...
o določitvi večletnega finančnega okvira za programsko obdobje
2014–2020 je bila sprejeta ... (4) Uredbo (EU) št. 99/2013 bi
bilo zato treba ustrezno spremeniti – SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: Člen 1 Uredba (EU) št. 99/2013 se spremeni: Člen 7 se nadomesti z naslednjim: „Člen
7 Financiranje (1) Finančni okvir Unije za izvajanje
programa za leto 2013 znaša 57,3 milijona EUR iz programskega obdobja
2007–2013. Finančni okvir Unije za izvajanje programa za obdobje 2014–2017
znaša 234,8 milijona EUR iz programskega obdobja 2014–2020. (2) Komisija finančno pomoč Unije
izvaja v skladu s finančno uredbo. (3) Komisija sprejme sklep o letnih odobritvah v
skladu s pristojnostmi proračunskega organa.“ Člen 2 Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem
listu Evropske unije. Ta uredba je zavezujoča v celoti
in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik OCENA FINANČNIH POSLEDIC
ZAKONODAJNEGA PREDLOGA 1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude 1.2. Zadevna
področja ABM/ABB 1.3. Vrsta
predloga/pobude 1.4. Cilji
1.5. Utemeljitev
predloga/pobude 1.6. Trajanje
ukrepa in finančnih posledic 1.7. Načrtovani
načini upravljanja 2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Pravila
o spremljanju in poročanju 2.2. Upravljavski
in kontrolni sistem 2.3. Ukrepi
za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 3. OCENA FINANČNIH
POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni
razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske
vrstice 3.2. Ocenjene
posledice za odhodke 3.2.1. Povzetek ocenjenih
posledic za odhodke 3.2.2. Ocenjene posledice za
odobritve za poslovanje 3.2.3. Ocenjene posledice
za odobritve za upravne zadeve 3.2.4. Skladnost z
veljavnim večletnim finančnim okvirom 3.2.5. Udeležba tretjih
oseb pri financiranju 3.3. Ocenjene posledice za prihodke OCENA
FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA 1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1 Naslov predloga/pobude Predlog
Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 99/2013 o
evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017 1.2 Zadevna področja v
strukturi ABM/ABB[2] Statistika
(3403 – Priprava statističnih informacij, 3480 – Administrativna podpora
za Eurostat, 3481 – Strategija in usklajevanje politike za Eurostat) 1.3 Vrsta predloga/pobude ¨ Predlog/pobuda
se nanaša na nov ukrep. ¨ Predlog/pobuda se
nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[3]. X Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje
obstoječega ukrepa. ¨ Predlog/pobuda se
nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep. 1.4 Cilji 1.4.1 Večletni strateški
cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo Predlog
je usklajen s prednostnimi nalogami Evropske unije, saj bo statistika, razvita,
pripravljena in izkazana na podlagi tega programa, prispevala k izvajanju
politik Evropske unije, kot so strategija Evropa 2020 za „pametno, trajnostno
in vključujočo rast“ ter druge politike, obravnavane v strateških
prednostnih nalogah Komisije za obdobje 2010–2014 (to so okrepljeno in povezano
gospodarsko upravljanje, podnebne spremembe, rast in socialna kohezija, Evropa
državljanov in globalizacija). 1.4.2 Posamezni cilji in zadevne
dejavnosti v strukturi ABM/ABB Posamezni cilj št. 1: Pravočasno
zagotavljanje statističnih informacij v podporo razvoju, spremljanju in
vrednotenju politik Unije, ob ustreznem upoštevanju prednostnih nalog ter ohranjanju
ravnotežja med gospodarskim, socialnim in okoljskim področjem, ter
zadovoljevanje potreb širokega kroga uporabnikov evropske statistike,
vključno z drugimi nosilci odločanja, raziskovalci, podjetji in
evropskimi državljani na splošno, na stroškovno učinkovit način, brez
nepotrebnega podvajanja prizadevanj. Zadevna dejavnost v okviru ABM/ABB 3403
– Priprava statističnih informacij Posamezni cilj št. 2: Izvajanje novih
metod priprave evropske statistike, namenjene povečanju učinkovitosti
in izboljšanju kakovosti. Zadevne dejavnosti AMB/ABB 3403
– Priprava statističnih informacij, 3480 – Administrativna podpora za
Eurostat, 3481 – Strategija in usklajevanje politike za Eurostat Posamezni cilj št. 3: Okrepitev
partnerstva v ESS in širše, da se dodatno poveča njegova produktivnost in
okrepi njegova vodilna vloga na področju uradne statistike na svetovni
ravni. Zadevne
dejavnosti AMB/ABB 3481
– Strategija in usklajevanje politike za Eurostat Posamezni cilj št. 4: Dosledno
zagotavljanje takih statistik med celotnim trajanjem programa, pod pogojem, da
to ne ovira mehanizmov ESS za določanje prednostnih nalog. Zadevne dejavnosti AMB/ABB 3403
– Priprava statističnih informacij 1.4.3 Pričakovani rezultati
in posledice Navedite, kakšne
posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine. Posledice za Evropski parlament in Svet:
pozitivne, saj je evropski statistični program (ESP) usklajen s Pogodbama,
finančnimi perspektivami in političnimi prednostnimi nalogami
Evropske unije, v ESP so upoštevane potrebe po statističnih informacijah,
da bi se podprle politike EU, ESP pa vključuje mehanizem za boljše
določanje prednostnih nalog ter zmanjšanje bremena poročanja za
podjetja in državljane. Države članice sodelujejo pri pripravi ESP. Pri
izvajanju ESP bo upoštevano načelo subsidiarnosti. Posledice za kolegij komisarjev in službe Komisije: pozitivne, saj je ESP usklajen s Pogodbama in finančnimi
perspektivami, v ESP so upoštevane potrebe po statističnih informacijah,
da bi se podprle politike EU, in kot del ESP bo uveden sistem za zanesljivo
vodenje kakovosti. Za ESP bosta uporabljena učinkovito vrednotenje in okvir
za razdelitev sredstev, ki je v skladu z ABB. Posledice za nacionalne statistične urade
(vključno z generalnimi direktorji nacionalnih statističnih uradov,
Odborom za evropski statistični sistem, partnersko skupino in skupinami
direktorjev) in druge nacionalne pripravljavce: pozitivne, saj ESP
vključuje mehanizem za boljše določanje prednostnih nalog ter
zmanjšanje bremena poročanja za podjetja in državljane. V ESP je
upoštevana skupna strategija ESS o izvajanju Sporočila. Države
članice sodelujejo pri pripravi ESP. Pri izvajanju ESP bo upoštevano
načelo subsidiarnosti. Posledice za Evropski svetovalni odbor za statistiko, Evropsko centralno
banko, Odbor za monetarno, plačilnobilančno in finančno
statistiko ter druge neinstitucionalne uporabnike:
pozitivne, saj so v ESP upoštevane potrebe po statističnih informacijah za
podporo politika EU in bo uporabnikom zagotovljena statistika, ki „ustreza
namenu“ (je pravočasna ter v skladu s potrebami in zahtevami njihove
politike). Posledice za Eurostat: pozitivne, saj je v ESP
upoštevano Sporočilo o metodi proizvodnje statistike EU, kot del ESP bo
uveden sistem za trdno vodenje kakovosti, z ESP bosta zagotovljena stabilen
okvir za usklajeno in strukturirano letno načrtovanje programov in
dodeljevanje virov ter jasen pregled nad smerjo razvoja Eurostata, ESP bo tudi
učinkovito ovrednoten. 1.4.4 Kazalniki rezultatov in
posledic Navedite, s katerimi kazalniki
se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude. Za
vse cilje, vključene v ESP za obdobje 2013–2017, so navedeni glavni ukrepi
in kazalniki. Cilji ESP za obdobje 2013–2017 bodo podrobneje načrtovani v
letnih delovnih programih, rezultati pa se bodo spremljali v celotnem
programskem obdobju. Doseganje
splošnega cilja v zvezi s prizadevanji, da bi bil ESP vodilni ponudnik
visokokakovostne statistike o Evropi, se bo spremljalo z: –
raziskovanjem Eurostata o zadovoljstvu uporabnikov in zlasti odstotnim deležem
uporabnikov, ki bodo splošno kakovost evropske statistike ocenili kot „zelo
dobro“ ali „dobro“. 1.5 Utemeljitev
predloga/pobude 1.5.1 Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti
kratkoročno ali dolgoročno Uvedba
večletnega evropskega statističnega programa temelji na
členu 13(1) Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in
Sveta o evropski statistiki[4],
v skladu s katerim mora evropski statistični program zagotoviti okvir za
razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, glavna področja in
cilje načrtovanih ukrepov za obdobje, ki ni daljše od petih let.
Določati mora prednostne naloge v zvezi s potrebami po informacijah za
namene izvajanja dejavnosti Evropske unije. Predlog je osredotočen na
zagotavljanje koristi uporabnikom in pripravljavcem evropske statistike, in
sicer Evropskemu parlamentu in Svetu, generalnim direktoratom Komisije,
Evropski centralni banki, nacionalnim statističnim uradom in drugim
nacionalnim pripravljavcem evropske statistike, Evropskemu svetovalnemu odboru
za statistiko, Odboru za monetarno, plačilnobilančno in finančno
statistiko ter drugim neinstitucionalnim uporabnikom, seveda pa tudi splošni
javnosti. 1.5.2 Dodana vrednost ukrepanja
EU Oblikovalci
politike in akterji na trgu stalno potrebujejo statistiko, da lahko sprejemajo
odločitve ter spremljajo in vrednotijo njihovo izvajanje. S statistiko se
demokracijam in sodobnim gospodarstvom zagotavlja osnovna infrastruktura za
preudarno in učinkovito delovanje. Evropska unija za izpolnjevanje svojega
poslanstva potrebuje visokokakovostne storitve na področju
statističnih informacij. Evropska statistika mora biti zanesljiva,
pravočasna in neodvisna od političnih vplivov ter uporabnikom
dostopna v ustrezni obliki. Poleg tega priprava statistike ne sme čezmerno
obremeniti ponudnikov podatkov, zbiranje podatkov pa mora potekati v skladu z
načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti. Eurostat
je skupaj z nacionalnimi statističnimi organi in drugimi nacionalnimi
organi, ki so v posameznih državah članicah pristojni za razvoj, pripravo
in izkazovanje evropske statistike, vzpostavil partnerstvo s skupnim imenom
ESS. To partnerstvo vključuje tudi države EGP. Države članice zbirajo
podatke in sestavljajo statistiko, namenjeno državam in EU. ESS
deluje kot mreža, v kateri ima Eurostat vodilno vlogo pri usklajevanju
statistike in tesno sodeluje z nacionalnimi statističnimi organi. Delo ESS
je osredotočeno predvsem na področja politik EU, z razširitvijo
politik EU pa je bilo usklajevanje razširjeno na skoraj vsa statistična področja.
ESS
lajša izmenjavo znanj in „najboljših praks“ med državami članicami ter
razvoj novih tehnologij, skupnih orodij in omrežij sodelovanja, da bi se
izkoristile morebitne sinergije in preprečilo podvajanje dela, s
čimer utira pot sodobnemu sistemu priprave statistike, ki je primeren za
spopadanje s prihodnjimi izzivi. Prizadevanja
za uskladitev, racionalizacijo in ureditev se najlažje začnejo na ravni
Evropske unije, kjer se lahko taki projekti izvajajo najbolj učinkovito. 1.5.3 Spoznanja iz podobnih
izkušenj v preteklosti Glavna
ovira pri statističnem programu Skupnosti za obdobje 2008–2012[5] je bila ta, da je bila
struktura določena za obdobje petih let in cilji podrobno opisani. Od
sprejetja sedanjega programa je prišlo do več pomembnih sprememb. Temeljni
pravni okvir za pripravo evropske statistike je bil spremenjen. Sprejeto je
bilo Sporočilo o metodi proizvodnje statistike EU, ki mu je sledila
strategija ESS, veljati je začela Lizbonska pogodba, mandat je nastopila
nova Evropska komisija (od januarja 2010 do decembra 2014),
začetih je bilo več novih političnih pobud (kot je
Evropa 2020) in okrepljena je bila struktura upravljanja ESS. V sedanjem
programu ni upoštevana nobena od teh sprememb, deli tega programa so postali
zastareli, pojavila se je tudi vrzel med načrtovanimi in dejanskimi
dejavnostmi. Zaradi tega se ustreznost poročanja o izvajanju programa
zmanjšuje, saj številne pomembne dejavnosti niso vključene v program,
medtem ko je treba poročati o nekaterih dejavnostih, ki so v njem
navedene, vendar se ne izvajajo več. V
zvezi s postopkom priprave evropskega statističnega programa je projektna
skupina[6]
partnerske skupine predlagala večletni cikel načrtovanja programa za
obdobje 2013–2017. Predlagano je bilo, naj se v postopku priprave programa
okrepi vloga partnerjev ESS (Odbora za evropski statistični sistem,
generalnih direktorjev nacionalnih statističnih uradov, skupin direktorjev
in Evropskega svetovalnega odbora za statistiko). Treba
je še navesti, da je Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o
naknadni oceni statističnega programa Skupnosti za obdobje 2003–2007[7] zajemalo priporočila za
prihodnje večletne programe, in sicer: Izboljšati povezanost med statističnim programom Skupnosti in
letnimi delovnimi programi. Statistični program
Skupnosti je oblikovan kot okvirni program, ki zajema strateško vizijo za pet
let ter skupaj z letnimi delovnimi programi zagotavlja prilagodljivost in
ustreznost statističnega programa Skupnosti v celotnem obdobju. Pri
sklicevanju na statistični program Skupnosti je treba v letnih delovnih
programih izrecno navesti zadevni statistični program Skupnosti, na
katerem morajo ti letni programi tudi temeljiti. Izboljšati spremljanje izvajanja statističnega programa Skupnosti Statistični program Skupnosti je treba spremljati z določitvijo
ključnega sklopa kazalnikov, ki zagotavljajo ustrezne informacije o
doseganju operativnih in strateških ciljev v programskem obdobju. V
Poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o vmesnem vrednotenju
statističnega programa Skupnosti 2008–2012 so bile poudarjene naslednje
točke, ki bi jih bilo treba upoštevati v prihodnosti: – opredelitev
novih potreb po statističnih informacijah. Potreben je bolje povezan
pristop z uporabo večjega števila in združenih virov podatkov ob
uskladitvi metodologije, konceptov in opredelitev; – krepitev
partnerstva v okviru ESS. Poudarjena je bila vzpostavitev večjega
števila in različnih modelov povezanega sodelovanja skupaj z državami
članicami; – ocenjeno
je bilo, da je potreben razmislek o konceptualnem pristopu k ponovni
določitvi prednostnih dejavnosti in o razpoložljivosti sredstev za
izvajanje statističnega programa Skupnosti, da se zmanjša breme
poročanja in znižajo stroški pripravljavcev. Navesti je
treba, da je bil sedanji statistični program Skupnosti za obdobje
2008–2012 eden od predmetov revizijskega poročila Eurostatove notranje
službe za revizijo o vrednotenju[8], v katerem
je bilo ugotovljeno, da sedanji program ni bil predhodno ovrednoten, ter
priporočeno, naj se takšno vrednotenje za prihodnje programe izvaja v
skladu s finančno uredbo[9] (člen 27) in njenimi izvedbenimi pravili[10] (člen 21). Zaradi
izogibanja omejitvam preveč podrobnega programa, da bi se bilo mogoče
prilagoditi novim ali spreminjajočim se političnim prednostnim
nalogam in razvoju dogodkov, je ESP za obdobje 2013–2017 zasnovan kot splošni
instrument za načrtovanje, v katerem so na splošno opisani cilji in
ukrepi, ki jih je treba izpolniti oziroma izvesti, s čimer se zagotavlja
splošni okvir za pripravo letnih statističnih delovnih programov s
podrobno opredeljenimi cilji in ukrepi. Razvoj
dogodkov v ESS in izvajanje Sporočila o metodi proizvodnje statistike EU
zahtevata, da se v okviru evropskega statističnega programa za obdobje
2013–2017 poseben poudarek nameni spopadanju s prihodnjimi izzivi ter
usklajevanju med potrebami in sredstvi. Trdno partnerstvo ESS je ključno,
zato so bila v načrt za pripravo tega programa vključena obsežnejša
posvetovanja z zainteresiranimi stranmi. Na
podlagi preteklih izkušenj se uvajajo mehanizmi za zagotavljanje skladnosti
postopkov načrtovanja in poročanja z boljšo povezanostjo med cilji
programa in letnimi delovnimi programi ter z izboljšanjem spremljanja in
vrednotenja izvajanja programa. Pri
zasnovi ciljev in kazalnikov ESP za obdobje 2008–2012 so bila upoštevana
priporočila iz vmesnega vrednotenja statističnega programa Skupnosti
2013–2017. Zlasti v zvezi s ponovno določitvijo prednostnih
statističnih zahtev, namenjeno zmanjšanju bremena poročanja in
stroškov pripravljavcev, je bila predvidena uvedba mehanizma določanja
prednostnih nalog, ki je bil 18. novembra 2010 predstavljen Odboru za
evropski statistični sistem[11]. Predhodno
vrednotenje je bilo izvedeno v skladu s finančno uredbo[12] (člen 27) in njenimi
izvedbenimi pravili[13]
(člen 21). 1.5.4 Skladnost in možnosti
sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti Skupaj
s sedanjim statističnim programom Skupnosti za obdobje 2008–2012 se med
letoma 2009 in 2013 izvaja še en večletni program, in sicer
Program za posodobitev evropskih statistik podjetij in trgovine (MEETS). Za
bolj učinkovito upravljanje programov se je Eurostat odločil, da se
bo v prihodnosti namesto dveh izvajal en večletni program. To pomeni, da
so cilji na področju statistike podjetij in trgovine za obdobje po
letu 2013 ter ukrepi v zvezi s posodobitvijo socialne statistike
vključeni v ESP za obdobje 2013–2017. Poleg
tega ima Eurostat usklajevalno vlogo na področju priprave evropske
statistike v skladu s Sklepom Komisije 2012/504/ES z dne
17. septembra 2012. Generalni direktorati in druge službe Komisije
vključijo Eurostat v zgodnji fazi oblikovanja svojih programov, povezanih
s statistiko. 1.6 Trajanje ukrepa in
finančnih posledic þ Časovno
omejen(-a) predlog/pobuda: –
þ trajanje predloga/pobude
od [1. 1.] 2014 do [31. 12.] 2017, –
þ finančne posledice
med letoma 2014 in 2017 za odobritve za prevzem obveznosti ter med
letoma 2014 in 2021 za odobritve plačil. ¨ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda: –
izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in
LLLL, –
ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti. 1.7 Načrtovani
načini upravljanja[14] þ Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija. ¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvajanja na: –
¨ izvajalske agencije, –
¨ organe, ki jih ustanovita Skupnosti[15],
–
¨ nacionalne javne organe / organe, ki opravljajo javne
storitve, –
¨ osebe, pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov v skladu
z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in opredeljene v zadevnem temeljnem aktu
v smislu člena 49 finančne uredbe. ¨ Deljeno upravljanje
z državami članicami. ¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami. ¨ Skupno upravljanje z
mednarodnimi organizacijami, zlasti z OECD, Združenimi narodi in Svetovno
banko. Pri navedbi več
kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v
oddelku „opombe“. 2 UKREPI UPRAVLJANJA 2.1 Pravila o spremljanju in
poročanju Navedite pogostost in
pogoje. Predhodno
vrednotenje ESP za obdobje 2013–2017 je na podlagi določb finančne
uredbe za odhodkovne programe med oktobrom 2010 in aprilom 2011
izvedla enota za strateško načrtovanje Eurostata s pomočjo enot za
finance in pravne zadeve. O programu je bilo izvedeno posvetovanje z notranjo
projektno skupino Eurostata za pripravo ESP za obdobje 2013–2017, ki jo
sestavljajo predstavniki iz vrst vodij enot vseh direktoratov Eurostata, nato
pa je bil program 12. aprila 2011 odobren na sestanku direktorjev
Eurostata. Ključne
ugotovitve predhodnega vrednotenja so bile vključene v oceno
finančnih posledic zakonodajnega predloga. Spoznanja iz preteklih
izkušenj, ki so bila upoštevana pri oblikovanju ESP, so predstavljena v
oddelku 1.5.3 ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga,
naslovljenem „Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti“. Cilji ESP so
opisani v predlogu. Člen 2
predloga določa, da bo ESP predmet letnega načrtovanja v letnih
statističnih delovnih programih Komisije v skladu z Uredbo (ES)
št. 223/2009. Komisija bo te programe in njihovo financiranje opredelila v
svojih sklepih, v katerih bodo podrobneje opredeljeni realizacija in rezultati
(cilji in kazalniki), ki jih je treba doseči v referenčnem obdobju.
Spremljanje bo zagotovljeno z rednimi poročili o porabi sredstev in
doseženem napredku pri doseganju ciljev. Glede
poročanja se pričakuje, da bo v skladu z Uredbo o evropski statistiki
pripravljeno vmesno poročilo o napredku, ki bo po posvetovanju z Odborom
za evropski statistični sistem najpozneje junija 2015 predloženo
Evropskemu parlamentu in Svetu. Ob
koncu obdobja, ki ga zajema program, bo ESP naknadno ovrednoten. O ocenjevalnem
poročilu bo izvedeno posvetovanje z Odborom za evropski statistični
sistem, nato pa bo to poročilo do konca leta 2018 predloženo
Evropskemu parlamentu in Svetu. 2.2 Upravljavski in kontrolni
sistem 2.2.1 Ugotovljena tveganja Načina
upravljanja predlaganega programa sta neposredno centralizirano upravljanje, ki
ga izvaja Komisija, in v omejenem obsegu skupno upravljanje z mednarodnimi
organizacijami. S finančnega vidika se bo program izvajal z oddajo
naročil, zlasti podjetjem, specializiranim za statistične ali
informacijske storitve, in s financiranjem z donacijami zlasti nacionalnim
statističnim organom. Uredba (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki
omogoča neposredno dodeljevanje donacij navedenim organom. Glavna
tveganja, ugotovljena za izvajanje programa, se nanašajo predvsem na upravljanje
postopkov za dodeljevanje donacij. Kot je razvidno pri izvajanju
statističnega programa Skupnosti za obdobje 2008–2012, so imeli nekateri
upravičenci težave pri predložitvi zahtevane dokumentacije za ugotavljanje
upravičenosti nastalih stroškov. 2.2.2 Načrtovani načini
kontrole Glavni
elementi sistema notranje kontrole so: predhodno preverjanje operativnih in
finančnih vidikov vsake finančne transakcije (zakonitost,
pravilnost in dobro finančno poslovodenje) v skladu s
členom 49(3) izvedbenih pravil finančne uredbe. Predhodne
kontrole pokrivajo celotni cikel izdatkov, od načrtovanja in
načrtovanja programov do obveznosti in plačil. V ta namen mora vsak
akter v finančnih krogih za vsako finančno transakcijo uporabiti
preglede v skladu s posebnimi kontrolnimi seznami. K
izvrševanju proračuna programa v skladu z načeli dobrega
finančnega poslovodenja ter zagotavljanju izpolnjevanja zahtev zakonitosti
in pravilnosti prispevajo ne le preverjanja finančnih krogov, ampak tudi
ustrezni nadzor, poročanje o financiranju in uspešnosti, revizije in
vrednotenje. Poskrbljeno bo za dopolnjevanje med zgoraj navedenimi viri
zagotovil, da se prepreči podvajanje dela in omogoči stroškovna
učinkovitost pregledov. Ob
celovitih in obveznih kontrolah vsake finančne transakcije, odobrene v
okviru programa, bodo za upravljanje postopkov za dodeljevanje donacij
uporabljeni naslednji dodatni nadzorni ukrepi. Poleg zgoraj opisanih predhodnih
kontrol na podlagi letne analize tveganja se bodo izvajala okrepljena predhodna
in naknadna preverjanja. Okrepljena predhodna preverjanja bodo izvedena
na podlagi vzorca, to je s poglobljenimi pregledi dodatne dokazne dokumentacije
pred končnimi plačili za sofinancirane ukrepe donacij. Poleg tega in
na podlagi izkušenj, pridobljenih od leta 2005, se bodo uporabljale naknadne
kontrole za preverjanje, ali se iz proračuna financirane dejavnosti
pravilno izvajajo in zlasti ali ustrezajo merilom, določenim za predhodno
preverjanje. Poseben poudarek bo namenjen zmanjševanju upravne zapletenosti in
s tem verjetnosti napak, povezanih z upravljanjem donacij. To bo doseženo
predvsem z osredotočanjem na večje projekte (in omejevanjem manjših
donacij), zahtevami za posebna revizijska potrdila ter nazadnje z uvedbo drugih
možnosti za plačila na podlagi dejanskih stroškov, to je donacij, ki
temeljijo na pavšalih in stroških na enoto. Stroški in koristi kontrol: Ocenjuje se, da bo
s kontrolno strategijo programa tveganje neskladnosti omejeno na manj kot
2 %, kar je v skladu z oceno, izvedeno v okviru letnega poročila o
dejavnostih za leto 2010. Glede na to, da je cilj notranje kontrole za
novi program ne preseči 2-odstotne povprečne stopnje preostalih napak
v celotnem programskem obdobju 2013–2017, so sistem notranje kontrole in
njegovi stroški za doseganje tega cilja videti ustrezni. GD ESTAT meni, da
stroški zgoraj navedenih dodatnih in okrepljenih predhodnih in naknadnih
kontrol ostajajo na stopnji približno 1 % proračuna programa, kar je
enako kot pri prejšnjem programu. Kar zadeva vrsto in intenzivnost kontrol, se
bodo za 100 % finančnih transakcij (in torej za 100 %
proračuna) uporabile obvezne predhodne kontrole v skladu s finančno
uredbo. Kot je navedeno zgoraj, se bodo po letni analizi tveganja izvajale
kontrole na podlagi poglobljene analize dokazne dokumentacije. Zajemajo lahko
4 %–6 % proračuna. 2.3 Ukrepi za
preprečevanje goljufij in nepravilnosti Navedite
obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe. Poleg
uporabe vseh regulativnih nadzornih mehanizmov bo v skladu z novo strategijo
Komisije na področju boja proti goljufijam, sprejeto
24. junija 2011, oblikovana strategija za boj proti goljufijam, da se
med drugim zagotovi, da so notranje kontrole za preprečevanje goljufij
popolnoma usklajene z navedeno strategijo Komisije in da je pristop
obvladovanja tveganj v zvezi z goljufijami usmerjen v opredeljevanje
področij s tveganjem goljufije in ustreznih odzivov. Po potrebi bodo
uvedene mrežno povezane skupine in ustrezna orodja informacijske tehnologije,
namenjena analiziranju primerov goljufij, povezanih z evropskim
statističnim programom. Eurostat
je določil nadzorno strategijo za obdobje 2013–2017, ki bo spremljala
izvajanje ESP. Zmanjšanje zapletenosti, uporaba stroškovno učinkovitih
postopkov spremljanja ter izvajanje predhodnih in naknadnih kontrol na podlagi
tveganj bodo usmerjeni v zmanjševanje verjetnosti goljufij in prispevanje k
njihovemu preprečevanju. V kontrolno strategijo so vključeni posebni
ukrepi za ozaveščanje in ustrezno usposabljanje v zvezi s
preprečevanjem goljufij. 3 OCENA FINANČNIH
POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 3.1 Zadevni razdelki
večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice · Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice Po vrstnem redu
razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek številka [poimenovanje………………………...……….] || dif./nedif. [16] || držav Efte[17] || držav kandidatk[18] || tretjih držav || po členu 18(1)(aa) finančne uredbe || [XX YY YY YY] || dif./nedif. || DA/NE || DA/NE || DA/NE || DA/NE · Zahtevane nove proračunske vrstice Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega
okvira in proračunskih vrstic. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek številka [poimenovanje……………………………………..] || dif./ nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || po členu 18(1)(aa) finančne uredbe 1 || 29.0201 Evropski statistični program 2013–2017 || dif. || DA/NE || DA/NE || DA/NE || DA/NE 1 || 29.0104 Politika statističnih informacij — Odhodki za upravno poslovodenje || nedif. || DA/NE || DA/NE || DA/NE || DA/NE 3.2 Ocenjene posledice za
odhodke 3.2.1 Povzetek ocenjenih posledic
za odhodke v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Razdelek večletnega finančnega okvira || Številka || Razdelek 1 – Pametna in vključujoča rast (od leta 2014) GD ESTAT || || || Leto 2014[19] || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 in pozneje || SKUPAJ Odobritve za poslovanje || || || || || || 29.0201 || obveznosti || (1) || 53,391 || 54,922 || 56,443 || 57,960 || || 222,716 plačila || (2) || 32,360 || 33,613 || 46,450 || 52,843 || 92,839 || [20]258,105 Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov[21] || || || || || || 29.0104 || || (3) || 2,900 || 2,983 || 3,065 || 3,148 || || 12,096 Odobritve za GD ESTAT SKUPAJ || obveznosti || = 1 +1a +3 || 56,291 || 57,905 || 59,508 || 61,108 || || 234,812 plačila || =2+2a +3 || 35,260 || 36,596 || 49,515 || 55,991 || 92,839 || 270,201 Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || 53,391 || 54,922 || 56,443 || 57,960 || || || || 222,716 plačila || (5) || 32,360 || 33,613 || 46,450 || 52,843 || 92,839 || || || 258,105 Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || 2,900 || 2,983 || 3,065 || 3,148 || || || || 12,096 Odobritve iz RAZDELKA 1 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =4+ 6 || 56,291 || 57,905 || 59,508 || 61,108 || || || || 234,812 plačila || =5+ 6 || 35,260 || 36,596 || 49,515 || 55,991 || 92,839 || || || 270,201 Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“ v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 in pozneje || SKUPAJ GD ESTAT || Človeški viri || 92,335 || 91,479 || 90,615 || 89,829 || || || || 364,258 Drugi upravni odhodki || (1) 3.487 || (2) 3.487 || (3) 3.487 || (4) 3.487 || || || || 13,948 GD ESTAT SKUPAJ || odobritve || 95,822 || 94,966 || 94,102 || 93,316 || || || || 378,206 Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 95,822 || 94,966 || 94,102 || 93,316 || || || || 378,206 v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 in pozneje || SKUPAJ Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 152,113 || 152,871 || 153,610 || 154,424 || || || || 613,018 plačila || 131,082 || 131,562 || 143,617 || 149,307 || 92,839 || || || 648,407 3.2.2 Ocenjene posledice za
odobritve za poslovanje – Za
predlog/pobuda niso potrebne odobritve za poslovanje. – X Za
predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v
nadaljevanju: odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || SKUPAJ REALIZACIJE || Cilji in realizacije || vrsta realizacije[22] || povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || Število realizacij skupaj || stroški realizacij skupaj || POSAMEZNA CILJA št. 1 in 4[23] Zagotavljanje kakovostnih statističnih informacij v podporo razvoju, spremljanju in vrednotenju politik Evropske unije || || – realizacija || statistični projekti || 0,304 || || || 85 || 23,694 || 67 || 21,480 || 62 || 21,204 || 58 || 22,129 || 272 || 88,507 || Seštevek za posamezni cilj št. 1 || || || 85 || 23,694 || 67 || 21,480 || 62 || 21,204 || 58 || 22,129 || 272 || 88,507 || POSAMEZNI CILJ št. 2 Izvajanje nove metode priprave evropske statistike || || – realizacija || statistični projekti || 0.298 || || || 84 || 23,694 || 100 || 30,102 || 94 || 31,555 || 87 || 32,194 || 365 || 117,545 || Seštevek za posamezni cilj št. 2 || || || 84 || 23,694 || 100 || 30,102 || 94 || 31,555 || 87 || 32,194 || 365 || 117,545 || POSAMEZNI CILJ št. 3 Krepitev partnerstva v ESS in širše || || – realizacija || statistični projekti || 0.306 || || || 19 || 6,003 || 9 || 3,340 || 8 || 3,684 || 7 || 3,637 || 43 || 16,664 || Seštevek za posamezni cilj št. 3 || || || 19 || 6,003 || 9 || 3,340 || 8 || 3,684 || 7 || 3,637 || 43 || 16,664 || STROŠKI SKUPAJ || || || 188 || 53,391 || 176 || 54,922 || 164 || 56,443 || 152 || 57,960 || 680 || 222,716 3.2.3 Ocenjene posledice za odobritve
za upravne zadeve 3.2.3.1 Povzetek –
¨ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve. –
X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za
upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 in pozneje || SKUPAJ RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || Človeški viri || 92,335 || 91,479 || 90,615 || 89,829 || || 364,258 Drugi upravni odhodki || || || || || || 13,948 Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 95,822 || 94,966 || 94,102 || 93,316 || || 378,206 Odobritve zunaj RAZDELKA 5[24] večletnega finančnega okvira || || || || || || Človeški viri || 2,285 || 2,285 || 2,285 || 2,285 || || 9,140 Drugi odhodki upravne narave (IT, sestanki, študije, misije, naročnine) || 0,615 || 0,698 || 0,780 || 0,863 || || 2,956 Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || (1) 2.900 || (2) 2.983 || (3) 3.065 || (4) 3.148 || || (5) 12.096 SKUPAJ || 98,722 || 97,949 || 97,167 || 96,464 || || 390,302 3.2.3.2 Ocenjene potrebe po
človeških virih –
¨ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri. –
X Za predlog/pobudo so potrebni človeški
viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: ocena, izražena v celih številkah (ali na
največ eno decimalno mesto natančno) || leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) 29 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) || 651 || 645 || 639 || 633 || || || XX 01 01 02 (delegacije) || – || – || – || – || || || XX 01 05 01 (posredne raziskave) || – || – || – || – || || || 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || – || – || – || – || || || Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[25] 29 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || 94 || 93 || 92 || 92 || || || XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || – || – || – || – || || || XX 01 04 yy[26] || – na sedežu[27] || || || || || || || – na delegacijah || || || || || || || XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || || 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || || Druge proračunske vrstice (29 01 04 01) || 41 || 41 || 40 || 40 || || || SKUPAJ || 789 || 779 || 771 || 765 || || || 29 je zadevno
področje ali naslov. Potrebe po človeških
virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali
je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se
lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na
proračunske omejitve. Opis nalog: Uradniki in začasni uslužbenci || Naloge, ki jih je treba opraviti, zadevajo na eni strani predvsem metodološko delo, na drugi pa zbiranje, potrjevanje, obdelavo in izkazovanje statističnih informacij v zvezi s področji, določenimi v Uredbi XXX. Nanašajo se tudi na dve horizontalni dejavnosti ABB Eurostata („administrativna podpora za Eurostat“ ter „strategija in usklajevanje politike za Eurostat“). Zunanji sodelavci || Podpora uradnikom in začasnim uslužbencem pri opravljanju zgoraj navedenih nalog. 3.2.4 Skladnost z veljavnim
večletnim finančnim okvirom –
X Predlog/pobuda je v skladu z večletnim
finančnim okvirom za obdobje 2014–2020. –
¨ Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka
večletnega finančnega okvira. Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne
proračunske vrstice in ustrezne zneske. –
¨ Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti
ali sprememba večletnega finančnega okvira[28]. Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in
proračunske vrstice ter ustrezne zneske. 3.2.5 Udeležba tretjih oseb pri financiranju
–
V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje
tretjih oseb. –
X V predlogu/pobudi je načrtovano
sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju: odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta
natančno) || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || || Skupaj Prispevek Švice || 4,851 || 4,948 || 5,047 || 5,147 || || || || 19,933 Sofinancirane odobritve SKUPAJ || 4,851 || 4,948 || 5,047 || 5,147 || || || || 19,933 3.3 Ocenjene posledice za
prihodke –
X Predlog/pobuda nima finančnih posledic za
prihodke. –
¨ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v
nadaljevanju: –
¨ za lastna sredstva, –
¨ za razne prihodke. v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Posledice predloga/pobude[29] Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) Člen …………. || || || || || || || || Za razne namenske
prejemke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov. Navedite metodo za
izračun posledic za prihodke. [1] UL L 39, 9.2.2009, str. 12. [2] ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje
proračuna po dejavnostih. [3] Kot je navedeno v členu 49(6)(a) ali (b)
finančne uredbe. [4] UL L 87, 31.3.2009, str. 164. [5] Sklep št. 1578/2007/ES, UL L 344, 28.12.2007, str. 15. [6] Partnerska skupina je skupina generalnih direktorjev
nacionalnih statističnih uradov v okviru ESS, katere naloga je pospeševati
razvoj ESS, zlasti z lajšanjem dela Odboru za evropski statistični sistem. [7] COM(2009) 1 final. [8] Revizijsko poročilo Eurostatove notranje službe za
revizijo, ESTAT-2009-ESTAT-002, 19.2.2010. [9] Prečiščena različica Uredbe Sveta
št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se
uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti. [10] Prečiščena različica Uredbe Komisije
št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih
pravil za izvajanje Uredbe Sveta št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki
se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti. [11] Predstavljen na seji Odbora za evropski statistični
sistem 18. novembra 2010 (dokument št. 2010/07/08b). [12] Prečiščena različica Uredbe Sveta
št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se
uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti. [13] Prečiščena različica Uredbe Komisije
št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih
pravil za izvajanje Uredbe Sveta št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki
se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti. [14] Pojasnitve
načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na
spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html. [15] Kot so navedeni v členu 185 finančne
uredbe. [16] Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana
sredstva. [17] Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino. [18] Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne
države kandidatke z zahodnega Balkana. [19] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. [20] Pri odobritvah plačil se upoštevajo obveznostih od
začetka evropskega statističnega programa v letu 2013. [21] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za
podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne
raziskave, neposredne raziskave. [22] Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve
(npr.: število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo
zgrajenih cest...). [23] Kakor sta opisana v točki 1.4.2 „Posamezni cilji …“. [24] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za
podporo izvajanju programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne
raziskave, neposredne raziskave. [25] PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS =
napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi
strokovnjak na delegaciji. [26] Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru
odobritev za poslovanje (prej vrstice BA). [27] V glavnem za strukturna sklada, Evropski kmetijski sklad
za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR). [28] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma. [29] Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani
na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov
pobiranja.