OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Razvojno sodelovanje se je v zadnjih desetletjih spremenilo, kar je posledica vse večjih svetovnih izzivov in soodvisnosti, razlik med državami v razvoju in novimi akterji na področju razvoja.

Leto 2015 bo ključno za razvoj, saj bo to zadnje leto za doseganje skupno dogovorjenih razvojnih ciljev tisočletja in leto, v katerem bo treba sprejeti pomembne odločitve o okviru, ki jih bo nadomestil.

Leta 2015 bodo minila štiri leta od sprejetja sporočila o agendi za spremembe[1], zato bo to tudi primeren čas za objavo konkretnih rezultatov reforme razvojne politike, ki jo je navedena agenda predstavljala.

EU je največja svetovna donatorka uradne razvojne pomoči, pri čemer zagotavlja več kot polovico pomoči, ki se dodeljuje po vsem svetu. Njena odločna zaveza k podpiranju partnerskih držav izvira iz leta 1957, ko je bila z rimskima pogodbama prvič vzpostavljena evropska razvojna politika.

Lizbonska pogodba je utrdila razvojne politike, katerih skupni cilj je izkoreninjenje revščine, na področju zunanjega delovanja EU v podporo njenemu interesu za stabilen svet z več blaginje. Razvojno sodelovanje je tudi del strategije Evropa 2020.

Poleg tega so pomembne pobude politike EU, kot je usklajenost politik za razvoj in učinkovitost pomoči, znatno prispevale k izboljšanju načrtovanja programov razvojnega sodelovanja EU in njihovega izvajanja.

2.           EVROPSKO LETO RAZVOJA

· Izzivi

Državljani EU kljub tej močni zavezi k podpiranju partnerskih držav pogosto nimajo dovolj informacij o razvojnem sodelovanju, razlogih, zakaj je potrebno, in dodani vrednosti razvojnih politik na ravni EU. V raziskavi Eurobarometra iz oktobra 2012 so bila poudarjena področja, o katerih imajo državljani EU najmanj informacij, pri čemer je 53 % anketirancev navedlo, da ne vedo ničesar o tem, komu se zagotavlja pomoč EU (44 % jih ne ve, komu njihova država zagotavlja dvostransko pomoč)[2].

Raziskava je pokazala tudi, da se osebna zavezanost nekoliko zmanjšuje ter da se dojemanje razvojnega sodelovanja in pomen, ki se mu pripisuje, v EU razlikujeta.

V hitro spreminjajočem se svetu ljudje potrebujejo informacije o tem, kako lahko navzven usmerjena Evropa pomaga zagotoviti svetovno trajnost. Pomembno je ozaveščati evropske državljane o naši svetovni soodvisnosti. Državljani EU na splošno želijo vedeti, kako lahko prispevajo, pri čemer je obveščenost prvi korak k ukrepanju.

V okviru razvojnih politik je v zadnjih letih prišlo do spremembe vzorcev. Razvojne politike so se oddaljile od tradicionalnega odnosa med donatorjem in upravičencem, pri čemer je poudarek zdaj vedno bolj na pristopu k svetovnim izzivom skupnega interesa, ki temelji na enakopravnosti s partnerskimi državami.

Kljub temu je za glavne cilje razvojne politike EU potrebna zavezanost javnosti. Glede na napetosti zaradi svetovne krize lahko močno javno mnenje na primer pomaga doseči cilj v zvezi z zagotavljanjem 0,7 % BNP za financiranje razvoja[3].

Poleg tega se pomen, ki se pripisuje razvojnemu sodelovanju, med posameznimi državami članicami razlikuje. Evropsko leto razvoja 2015 je priložnost za izboljšanje ravni obveščanja v vseh državah članicah. S pristopom se bodo obravnavale različne nacionalne ciljne skupine. V zvezi s tem bo pomembno zlasti sodelovanje držav članic in predstavništev EU.

Dejstvo, da je EU svetovni akter in dejavnik sprememb, je pomembno za nadaljnjo podporo njeni razvojni politiki. Vloga EU pri usklajevanju in sodelovanju z državami članicami in drugimi donatorji mora biti vidna. Državljani se večinoma ne zavedajo učinkovitosti in pozitivnih vplivov pomoči, zato je to treba predstaviti z manj tehničnega vidika.

· Priložnosti

Organizacija evropskega leta razvoja prav leta 2015 bo zahtevala veliko dodatnega truda, vendar bo hkrati ponudila priložnost za vseevropski zagon med oblikovalci politik in državljani EU na splošno. Z evropskim letom razvoja 2015 je mogoče povečati ozaveščenost javnosti in izpostaviti vlogo EU na področju mednarodnega razvoja. Z njim se lahko tudi poveča raven znanja splošnega prebivalstva o tem, kako so razvoj, trajnostni razvoj, podnebne spremembe, prehranska varnost, biotska raznovrstnost in druga zadevna vprašanja medsebojno povezani ter kako to vpliva na najrevnejše ljudi na svetu in spodbuja koncept usklajenosti politik. Povezati ga je mogoče z vsemi pobudami za obveščanje, ki jih države članice in drugi akterji na področju razvojnega sodelovanja zagotovo načrtujejo posebej za to leto.

Kot je prikazano v raziskavi Eurobarometra, se očitna potreba po izboljšanju obveščanja o razvojnem sodelovanju EU ujema s splošno pripravljenostjo državljanov EU k zagotavljanju pomoči revnim v partnerskih državah. Podpora za pomoč partnerskim državam je zelo visoka (85 %). Več kot šest od desetih Evropejcev meni, da bi bilo treba pomoč partnerskim državam povečati. Vendar je treba strategije za obveščanje o razvojnem sodelovanju EU vedno prilagoditi nacionalnim okoliščinam.

EU ima široko in dejavno mrežo nevladnih organizacij na področju razvojnega sodelovanja, ki so tesno povezane z institucijami EU. Nevladne organizacije imajo ključno vlogo pri obravnavanju in vključevanju državljanov EU.

Zasebni sektor in mednarodne fundacije so vse bolj dejavne pri razvojnem sodelovanju, mednarodni oblikovalci mnenj pa postajajo pomembni akterji na področju razvojne pomoči. Imajo vplivno vlogo pri ustvarjanju sinergij, med drugim tudi v smislu obveščanja širše javnosti o razvojnem sodelovanju.

Gosta mreža delegacij Evropske unije povsod po svetu omogoča zbiranje informacij o rezultatih razvojnega sodelovanja EU in njihovo razširjanje v partnerskih državah.

Evropsko leto razvoja 2015 bo pomagalo spodbuditi trenutna prizadevanja za obveščanje o razvojnem sodelovanju EU. Okrepilo bo prepoznavnost navedenega sodelovanja in njegovo usmerjenost v rezultate.

· Cilji in predlagane dejavnosti

Evropsko leto razvoja 2015 je namenjeno obveščanju državljanov EU o razvojnem sodelovanju EU ter poudarjanju tega, kaj lahko Evropska unija kot največja donatorka pomoči na svetu že stori in kako bi lahko s skupno pomočjo držav članic in institucij storila še več.

Cilj evropskega leta razvoja 2015 je spodbujati dejavni interes evropskih državljanov za razvojno sodelovanje ter občutek za odgovornost in prepoznavanje priložnosti v zvezi z njihovim sodelovanjem pri oblikovanju in izvajanju politik.

Prispevalo bo k ozaveščanju o vlogi razvojnega sodelovanja EU, ki v spreminjajočem se in vse bolj soodvisnem svetu prinaša veliko različnih koristi ne le za prejemnike, ampak tudi za državljane EU.

Glavna sporočila, ki bi jih bilo treba širiti med letom, bi morala izhajati iz nedavnih dokumentov Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe ter Dostojno življenje za vse: izkoreninjenje revščine in zagotavljanje trajnostne prihodnosti sveta[4].

Med evropskim letom razvoja 2015 se bo za obveščanje o pomoči EU uporabil širok pristop, ki bo zajemal tako razvojno sodelovanje EU kot tudi humanitarno pomoč. Kjer bo to mogoče, se bodo ukrepi za evropsko leto razvoja 2015 načrtovali in izvajali s strateškimi partnerji. Tako se bodo za spodbujanje evropskega leta razvoja 2015 uporabljali različni forumi, hkrati pa bi si bilo treba prizadevati za inovativna partnerstva.

Vse dejavnosti bi morale biti čim bolj usmerjene v državljane v EU in zunaj nje ter bi morale biti lahko razumljive. Za večji učinek se bodo obravnavale posamezne ciljne skupine, vključno z mladimi.

V čim večjem obsegu se bodo izkoriščale obstoječe pobude za obveščanje, kot so na primer evropski razvojni dnevi ter pobuda za izobraževanje in ozaveščanje državljanov o razvoju, nagrade, kot je nagrada Lorenzo Natali, ali publikacije o razvojnem sodelovanju EU, kot je letno poročilo urada EuropeAid.

Dejavnosti na drugih področjih politike, kot so na primer zunanji odnosi, trgovina, širitev, zaposlovanje in socialna politika, izobraževanje in kultura, zdravje, kmetijstvo ter raziskave in inovacije, že neposredno ali posredno prispevajo k spodbujanju razvoja. Komisija bo na podlagi teh dejavnosti povečala učinek evropskega leta razvoja 2015.

Tako kot prejšnja evropska leta bodo dodatni ukrepi vključevali obveščevalne kampanje, konference, prireditve, pobude, študije ter raziskave na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, katerih cilj bo razširjati ključna sporočila in informacije o razvojnem sodelovanju EU ter pozivati državljane EU k sodelovanju in dejavnemu prispevanju. Komisija lahko opredeli tudi druge dejavnosti, ki prispevajo k ciljem evropskega leta razvoja 2015.

Ukrepe v okviru evropskega leta razvoja 2015 je treba prilagoditi potrebam in okoliščinam posameznih držav članic. Pri tem je treba upoštevati izkušnje, pridobljene iz prejšnjih evropskih let. Države članice so pozvane, da imenujejo nacionalnega koordinatorja za evropsko leto razvoja 2015. Slednji se bodo temeljito posvetovali s številnimi različnimi zainteresiranimi stranmi in po potrebi delovali kot nacionalne agencije ali kontaktne točke za zadevne dejavnosti EU.

Pri ukrepih v okviru evropskega leta razvoja 2015, ki se bodo sprejemali skupaj z državami članicami, se bodo upoštevale obstoječe strategije posameznih držav za obveščanje. Na ta način bodo države članice pozvane k čim širšemu obveščanju o razvojnem sodelovanju EU.

3.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI

Evropski ekonomsko-socialni odbor je maja 2011 kot odziv na prvotni predlog evropske konfederacije nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD) predlagal, da se leto 2015 določi za evropsko leto razvoja.

Evropski parlament je oktobra 2012 pozval Komisijo, naj leto 2015 določi za evropsko leto razvoja, pri čemer je izrazil upanje, da bi to povečalo prepoznavnost razvojnega sodelovanja.

Glede zamisli o evropskem letu razvoja 2015 je potekalo neformalno posvetovanje s službami Komisije in službo za zunanje delovanje.

Z Evropskim parlamentom in državami članicami je bil vzpostavljen neformalen stik glede organizacije evropskega leta razvoja 2015.

Evropsko leto razvoja 2015 je bilo na dnevnem redu rednega zasedanja z generalnimi direktorji držav članic, odgovornimi za razvoj, ki je potekalo junija 2013.

Razprave o organizaciji so potekale z medinstitucionalno delovno skupino za evropsko leto razvoja 2015, ki jo sestavljajo predstavniki konfederacije CONCORD, Evropski ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij, poslanci Evropskega parlamenta in države članice.

Načrti za evropsko leto razvoja 2015 so bili predstavljeni na forumu o izobraževanju in ozaveščanju državljanov o razvoju, katerega cilj je okrepiti zmogljivosti nevladnih organizacij na področju ozaveščanja ter poučiti evropsko javnost in jo spodbuditi k sodelovanju pri izkoreninjenju revščine in socialni vključenosti na svetovni ravni. Vsebino pobude je pozdravilo veliko strani, vse pogostejše zahteve po nadaljnjih informacijah in dejavna podpora pa kažejo na to, da je pobuda zelo potrebna.

Glede na to, da vidiki evropskega leta razvoja 2015 vključujejo tudi zunanje odnose, so potekale tudi neformalne razprave z mednarodnimi organizacijami.

4.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

· Pravna podlaga

Kot je opredeljeno v členu 208 PDEU, je pravna podlaga za oblikovanje in izvajanje razvojne politike EU določena s členom 209.

Člen 210 PDEU določa, da bi morale Unija in države članice zaradi spodbujanja dopolnjevanja in učinkovitosti njihovega delovanja usklajevati svoje politike razvojnega sodelovanja in se med seboj posvetovati o programih pomoči, vključno v mednarodnih organizacijah in na mednarodnih konferencah. Sprejemajo lahko skupne ukrepe. Države članice bi morale po potrebi prispevati k izvajanju programov pomoči Unije. Komisija lahko daje koristne pobude za pospeševanje usklajevanja.

Glavni cilj predloga sklepa o evropskem letu razvoja 2015 je povečati ozaveščenost javnosti o dodani vrednosti evropske razsežnosti na področju sodelovanja glede na svetovno soodvisnost in spremembo razvojne politike EU.

Ta cilj kot tak spada na področje obeh navedenih členov.

· Načelo subsidiarnosti

Za ozaveščanje državljanov o razvojnih vprašanjih so primarno odgovorne države članice. Ukrepanje na ravni Unije dopolnjuje in nadgrajuje nacionalne ukrepe na tem področju, kot je bilo poudarjeno v politični izjavi Partnerstvo za komuniciranje v Evropi, ki so jo 22. oktobra 2008 podpisali Evropski parlament, Svet in Komisija[5]. Ker zaradi potrebe po večstranskih partnerstvih, nadnacionalni izmenjavi informacij ter ozaveščanju o dobrih praksah in njihovem razširjanju v vsej Uniji države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev evropskega leta razvoja in ker se ti cilji glede na obseg evropskega leta razvoja lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji.

· Načelo sorazmernosti

Ukrepi, ki naj bi se izvajali v okviru predlaganega evropskega leta, ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev ukrepov. Zato je predlog v skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 PEU.

5.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Prožnost letnega in večletnega določanja prednostnih nalog na podlagi proračunskih vrstic in programov Komisije zagotavlja finančno kritje, ki zadostuje za izvedbo evropskega leta razvoja 2015 v okviru trenutnega predhodnega načrtovanja (glej Prilogo).

2013/0238 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o evropskem letu razvoja (2015)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 209 in člena 210(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[6],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[7],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Razvojno sodelovanje je sestavljeno iz spodbujanja in izpopolnitve človeka v vseh njegovih razsežnostih, tudi v kulturni[8].

(2)       Evropska unija zagotavlja pomoč za razvojno sodelovanje že od leta 1957 in je največja donatorka uradne razvojne pomoči na svetu.

(3)       Lizbonska pogodba je utrdila razvojno politiko na področju zunanjega delovanja EU v podporo njenemu interesu za stabilen svet z več blaginje. Razvojna politika pomaga tudi pri reševanju drugih globalnih izzivov in prispeva k strategiji Evropa 2020.

(4)       EU ima vodilno vlogo pri oblikovanju in izvajanju koncepta usklajenosti politik za razvoj, katerega cilj je okrepiti sinergije med politikami, ki niso povezane s pomočjo, in razvojnimi cilji.

(5)       Boj proti revščini je še naprej glavni cilj razvojne politike Evropske unije, kot je določeno v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji in členu 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(6)       Leta 2000 se je mednarodna skupnost zavezala k sprejetju konkretnih ukrepov za boj proti revščini do leta 2015, pri čemer je sprejela razvojne cilje tisočletja, s katerimi so se strinjale tako Unija kot tudi države članice.

(7)       Svet se je v zadnjih letih znatno spremenil, zelo pa se je spremenilo tudi svetovno gospodarsko in politično ravnovesje. Na svetovnem prizorišču so se pojavili novi akterji, vključno z zasebnimi in nevladnimi akterji. Medtem ko razvita in rastoča gospodarstva predstavljajo večino svetovnega BDP, so slednja postala ključna gonilna sila svetovnega razvoja in že imajo velik vpliv na svetovno gospodarstvo.

(8)       Nadaljnja podpora za razvojno sodelovanje je v hitro spreminjajočem se svetu ključna. Približno 1,3 milijarde ljudi še vedno živi v skrajni dohodkovni revščini in še veliko več jih ima razvojne potrebe, ki niso zadoščene. V večini delov sveta so se povečale razlike znotraj držav. Naravno okolje je pod vse večjim pritiskom, učinke podnebnih sprememb pa najbolj čutijo države v razvoju. Ti izzivi so svetovni in medsebojno povezani, zato jih morajo obravnavati vse države skupaj.

(9)       Začele so se razprave o okviru po letu 2015, pri čemer je Evropska komisija izrazila svoja stališča v sporočilu Dostojno življenje za vse: izkoreninjenje revščine in zagotavljanje trajnostne prihodnosti sveta[9]. Cilj tega predloga politike je obravnavati pomanjkljivosti trenutnega razvojnega okvira ter določiti skupni pristop k združitvi izkoreninjenja revščine in vprašanj v zvezi s trajnostjo v splošnem mednarodnem okviru. Predlog temelji na sporočilu iz leta 2011 Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe[10], ki je že prispevalo k znatni preusmeritvi razvojnih politik EU.

(10)     Evropsko leto razvoja 2015 bo primerna priložnost za ozaveščanje splošne javnosti o trenutni usmeritvi evropske razvojne politike. Potrebne so informacije o tem, kako lahko navzven usmerjena Evropa pomaga zagotoviti svetovno trajnost. To vključuje ozaveščanje o svetovni soodvisnosti in o tem, da razvoj ne pomeni le pomoči.

(11)     Leto 2015 bi moralo biti simbolično in ključno leto, saj je to zadnje leto za doseganje skupno dogovorjenih razvojnih ciljev tisočletja in tako zagotavlja edinstveno priložnost za proučitev mednarodnih zavez iz leta 2000. Leto 2015 bo tudi leto, v katerem bi bilo treba sprejeti pomembno mednarodno odločitev o razvojnem okviru, ki bo v prihodnjih desetletjih nadomestil okvir razvojnih ciljev tisočletja.

(12)     Leto 2015 bi lahko bilo tudi primerno za predstavitev rezultatov razvojne politike EU po izvajanju načel iz sporočila o agendi za spremembe, sprejetega leta 2011.

(13)     Da bi bil učinek ukrepov Unije za razvoj uspešen, je ključna široka javna in politična podpora tem ukrepom. Zato bi moralo evropsko leto delovati kot dejavnik ozaveščanja, zagona ter izmenjave najboljših praks med državami članicami, lokalnimi in regionalnimi organi, civilno družbo, socialnimi partnerji, mednarodnimi subjekti in organizacijami, ki sodelujejo pri razvojnih vprašanjih. Prispevati bi moralo k usmerjanju politične pozornosti in mobilizaciji vseh zadevnih strani, da bi se ob sodelovanju z upravičenci do razvojne pomoči in njihovimi predstavniki razvijali in spodbujali nadaljnji ukrepi in pobude na ravni Unije in držav članic.

(14)     Raziskava Eurobarometra iz oktobra 2012[11] je pokazala, da državljani EU zelo podpirajo pomoč ljudem v partnerskih državah (85 %). Kljub trenutnim gospodarskim razmeram več kot šest od desetih Evropejcev meni, da bi bilo treba pomoč ljudem v partnerskih državah povečati. Raziskava Eurobarometra je hkrati jasno pokazala, da Evropejci nimajo zadostnega znanja o razvojnem sodelovanju EU, zaradi česar je potrebno boljše obveščanje.

(15)     Evropski parlament je v resoluciji z dne 23. oktobra 2012[12] pozval Komisijo, naj leto 2015 določi za evropsko leto razvoja, pri čemer je izrazil upanje, da bi to povečalo prepoznavnost razvojnega sodelovanja.

(16)     Učinkovito usklajevanje med vsemi partnerji, ki prispevajo na ravni Unije ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni, je eden od temeljnih pogojev učinkovitega evropskega leta. Lokalni in regionalni partnerji imajo posebno vlogo pri spodbujanju razvojne politike EU.

(17)     Zaradi različnih nacionalnih socialno-ekonomskih in kulturnih ozadij in posebnosti je potrebna decentralizacija nekaterih dejavnosti v okviru evropskega leta v skladu s členom 58 finančne uredbe[13]. Vendar bi morala določanje prednostnih nalog politik na nacionalni ravni usklajevati Komisija, da bi se zagotovila doslednost s strateškimi cilji evropskega leta.

(18)     Sodelovanje pri dejavnostih v okviru evropskega leta, ki se bodo financirale, bi moralo biti odprto za države članice in države kandidatke, ki koristijo ugodnosti predpristopne strategije, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za sodelovanje navedenih držav v programih Unije, kot so določeni v okvirnem sporazumu oziroma sklepih Pridružitvenega sveta.

(19)     Zagotavljati bi bilo treba doslednost in dopolnjevanje z drugimi ukrepi Unije, zlasti z instrumentom za razvojno sodelovanje ter vključno s programom za izobraževanje in ozaveščanje državljanov o razvoju, Evropskim razvojnim skladom (ERS), evropskim instrumentom sosedstva in partnerstva ter drugimi instrumenti EU za financiranje zunanjih ukrepov, ki se nanašajo na razvojno politiko.

(20)     Finančne interese Unije bi bilo treba v celotnem ciklu odhodkov zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno uporabljenih sredstev ter po potrebi upravne in denarne kazni v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012[14] Evropskega Parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije.

(21)     Za čim večjo učinkovitost in uspešnost dejavnosti, predvidenih za evropsko leto razvoja, je pomembno, da se leta 2013 in 2014 izvede niz pripravljalnih ukrepov.

(22)     Komisija je že začela različne pobude za spodbujanje razvojnih politik in obveščanje državljanov o njenem razvojnem sodelovanju. Te obstoječe pobude bi bilo treba čim bolj izkoristiti za evropsko leto 2015.

(23)     Za ozaveščanje državljanov o razvojnih vprašanjih so primarno odgovorne države članice. Ukrepanje na ravni Unije dopolnjuje in nadgrajuje nacionalne ukrepe na tem področju, kot je bilo poudarjeno v politični izjavi Partnerstvo za komuniciranje v Evropi, ki so jo 22. oktobra 2008 podpisali Evropski parlament, Svet in Komisija[15].

(24)     Ker zaradi potrebe po večstranskih partnerstvih, nadnacionalni izmenjavi informacij ter ozaveščanju o dobrih praksah in njihovem razširjanju v vsej Uniji države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev evropskega leta razvoja in ker se ti cilji glede na obseg evropskega leta razvoja lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1 Vsebina

Leto 2015 se razglasi za „evropsko leto razvoja “ (v nadaljnjem besedilu: evropsko leto).

Člen 2 Cilji

Splošni cilji evropskega leta so:

– obveščati državljane EU o razvojnem sodelovanju EU ter poudariti, kaj lahko Evropska unija kot največja donatorka pomoči na svetu že stori in kako bi lahko s skupno pomočjo držav članic in institucij storila še več,

– spodbujati dejavni interes evropskih državljanov za razvojno sodelovanje ter občutek za odgovornost in prepoznavanje priložnosti v zvezi z njihovim sodelovanjem pri oblikovanju in izvajanju politik,

– ozaveščati o vlogi razvojnega sodelovanja EU, ki v spreminjajočem se in vse bolj soodvisnem svetu prinaša veliko različnih koristi ne le za prejemnike, ampak tudi za državljane EU.

Člen 3 Zadevne pobude

1.           Ukrepi za doseganje ciljev iz člena 2 lahko vključujejo naslednje pobude, organizirane na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, kot je podrobno opisano v Prilogi k temu sklepu:

– obveščevalne kampanje za razširjanje ključnih sporočil, namenjenih splošni in bolj specifični javnosti, med drugim tudi prek socialnih medijev,

– organizacijo konferenc, prireditev in pobud z vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi, namenjenih spodbujanju dejavnega sodelovanja in razprave ter ozaveščanju na evropski ravni,

– konkretne pobude v državah članicah, namenjene spodbujanju ciljev evropskega leta, zlasti z izmenjavo informacij, izkušenj in dobrih praks med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi upravami ter drugimi organizacijami, ter

– študije in raziskave, vključno z razširjanjem njihovih rezultatov.

2.           Komisija lahko opredeli druge dejavnosti, ki prispevajo k ciljem evropskega leta, ter lahko dovoli, da se sklicevanja na evropsko leto uporabljajo pri promociji navedenih dejavnosti, če prispevajo k doseganju ciljev iz člena 2.

Člen 4 Usklajevanje z državami članicami

1.           Vsaka država članica je pozvana, da imenuje nacionalnega koordinatorja, ki je odgovoren za sodelovanje zadevne države članice v evropskem letu, in o tem obvesti Komisijo.

2.           Nacionalni koordinatorji se ob tesnem sodelovanju s Komisijo posvetujejo in sodelujejo z veliko različnimi zainteresiranimi stranmi, vključno s civilno družbo, nacionalnimi parlamenti in po potrebi z nacionalnimi agencijami ali kontaktnimi točkami za zadevne programe Unije.

3.           Države članice so pozvane, da do 1. junija 2014 pošljejo Komisiji predlagani delovni program, v katerem so podrobno določene nacionalne dejavnosti, načrtovane za evropsko leto razvoja, v skladu s cilji iz člena 2 in ukrepi iz Priloge.

4.           Komisija v skladu s finančno uredbo in pravili njene uporabe pred odobritvijo delovnih programov preveri, ali so dejavnosti v skladu s cilji iz tega sklepa.

Člen 5 Sodelujoče države

Sodelovanje pri dejavnostih v okviru evropskega leta, ki se bodo financirale, je odprto za:

– države članice,

– države kandidatke, ki koristijo ugodnosti predpristopne strategije, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za sodelovanje navedenih držav v programih Unije, kot so določeni v okvirnem sporazumu oziroma sklepih Pridružitvenega sveta.

Člen 6 Usklajevanje in izvajanje na ravni Unije

1.           Komisija izvaja ta sklep na ravni Unije, in sicer zlasti tako, da sprejme potrebne finančne odločitve v skladu z uredbami o vzpostavitvi instrumentov financiranja, ki se nanašajo na zadevne ukrepe.

2.           Komisija tesno sodeluje z državami članicami, Evropskim parlamentom, Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, Odborom regij ter organi in združenji, ki so dejavna na področju razvojnih vprašanj.

3.           Komisija organizira srečanja nacionalnih koordinatorjev za usklajevanje izvajanja evropskega leta ter izmenjavo informacij o izvajanju na ravni EU in nacionalni ravni.

4.           Komisija organizira srečanja zainteresiranih strani in predstavnikov evropskih organizacij ali organov, ki so dejavni na področju razvoja, da bi ji ti pomagali pri izvajanju evropskega leta na ravni Unije.

5.           Komisija določi temo evropskega leta kot prednostno nalogo dejavnosti obveščanja, ki jih njena predstavništva opravljajo v državah članicah, delegacije Evropske unije pa v partnerskih državah. Zadevne ključne mreže na ravni Unije, ki za svoje tekoče stroške prejemajo podporo iz splošnega proračuna Unije, prav tako določijo temo evropskega leta kot prednostno nalogo svojih delovnih programov.

Člen 7 Doslednost in dopolnjevanje

Komisija v skladu z uredbami o vzpostavitvi instrumentov financiranja, ki se nanašajo na zadevne ukrepe, zagotovi, da so ukrepi iz tega sklepa skladni z vsemi drugimi shemami in pobudami Unije ter nacionalnimi in regionalnimi shemami in pobudami, ki prispevajo k doseganju ciljev evropskega leta, ter da v celoti dopolnjujejo obstoječe pobude in vire Unije ter nacionalne in regionalne pobude in vire.

Člen 8 Posebne določbe o finančni in nefinančni podpori

1.           Ukrepi iz dela A Priloge, ki se izvajajo v vsej Uniji, so podlaga za dodelitev javnega naročila ali nepovratnih sredstev, ki se financirajo iz splošnega proračuna Unije v skladu z naslovoma V in IV finančne uredbe.

2.           Ukrepi iz dela B Priloge, ki se izvajajo v vsej Uniji, se lahko sofinancirajo iz splošnega proračuna Unije.

3.           Komisija lahko v skladu s postopkom iz dela C Priloge vsakemu nacionalnemu usklajevalnemu organu dodeli sofinanciranje.

4.           Kadar je to primerno, se lahko evropsko leto podpre z obstoječimi programi, ki prispevajo k spodbujanju razvoja, brez poseganja v njihove cilje in proračun.

5.           Komisija lahko dodeli nefinančno podporo za dejavnosti, ki jih izvajajo javne in zasebne organizacije, ki so v skladu s členom 3(2).

Člen 9 Zaščita finančnih interesov Unije

1.           Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, finančni interesi Evropske unije zaščiteni z uporabo ukrepov za preprečevanje goljufij, korupcije in katerih koli drugih nezakonitih dejavnosti ter z izvajanjem učinkovitih pregledov, v primeru ugotovljenih nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in denarnimi kaznimi.

2.           Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče lahko opravijo revizije na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi tega sklepa.

3.           Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[16], ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi[17], opravi preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi v zvezi s sporazumom o nepovratnih sredstvih ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo, ki se financira na podlagi tega sklepa, ugotovil morebitne primere goljufij, korupcije ali katerih koli drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije.

Člen 10 Spremljanje in ocena

Komisija do 31. decembra 2016 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o izvajanju, rezultatih in splošni oceni pobud iz tega sklepa.

Člen 11 Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati enaindvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA

Podrobnosti o ukrepih iz člena 3

Izvajanje evropskega leta bo temeljilo na široki informacijski in obveščevalni kampanji v vsej Uniji, podprti z ukrepi držav članic. Pri ukrepih Unije in nacionalnih ukrepih lahko sodelujejo tudi civilna družba, socialni partnerji in druge zainteresirane strani, da bi se ustvaril občutek za odgovornost med ključnimi akterji.

Unija bo odobrila finančno podporo, vključno s pisno odobritvijo uporabe logotipa, ko bo oblikovan, in drugega gradiva, povezanega z evropskim letom, za pobude javnih ali zasebnih organizacij, če lahko te organizacije Komisiji zagotovijo, da se bodo zadevne pobude izvajale ali izvedle leta 2015 in bodo verjetno znatno prispevale k doseganju ciljev evropskega leta.

A.        NEPOSREDNE POBUDE UNIJE

Financiranje se bo pretežno izvajalo v obliki neposrednega nakupa blaga in storitev na podlagi obstoječih okvirnih pogodb. Izvaja se lahko tudi v obliki nepovratnih sredstev. Pobude lahko vključujejo:

– informacijske in promocijske kampanje, ki vključujejo:

– pripravo in razširjanje avdiovizualnega in tiskanega gradiva, ki izraža cilje iz člena 2;

– odmevne prireditve in forume za izmenjavo izkušenj in dobrih praks;

– ukrepe za javno objavljanje rezultatov in večjo prepoznavnost programov, projektov in pobud Evropske unije, ki prispevajo k ciljem evropskega leta;

– vzpostavitev informacijskega spletnega mesta na portalu Europa (http://europa.eu/index_sl.htm), namenjenega ukrepom v okviru evropskega leta,

– druge pobude:

– opravljanje jezikovnih storitev (prevajanje, tolmačenje, večjezične informacije);

– spremljanje raziskav in revizij na ravni Unije za ocenjevanje priprav, učinkovitosti in vpliva evropskega leta ter poročanje o tem.

B.        SOFINANCIRANJE POBUD S STRANI UNIJE

Za odmevne prireditve na evropski ravni, katerih cilj je ozaveščanje o ciljih evropskega leta in ki se po možnosti organizirajo v sodelovanju z državama članicama, ki leta 2015 predsedujeta Svetu, se lahko prejmejo nepovratna sredstva Unije, ki znašajo največ 80 % končnih stroškov dejavnosti.

C.        SOFINANCIRANJE POBUD S STRANI DRŽAV ČLANIC

Vsak nacionalni usklajevalni organ lahko predloži delovni program za sofinanciranje Unije za spodbujanje evropskega leta. V delovnem programu so opisani posamezni ukrepi nacionalnega usklajevalnega organa, ki naj bi se financirali. Zahtevku je priložen podroben predviden proračun, ki določa skupne stroške predlaganih pobud ali predlaganega delovnega programa ter znesek in morebitne vire sofinanciranja. Končno sofinanciranje EU lahko krije največ 80 % končnih stroškov dejavnosti. Komisija določi okvirne zneske, ki se dajo na voljo za sofinanciranje posameznim nacionalnim usklajevalnim organom, in rok za predložitev zahtevkov. Pri merilih bi bilo treba upoštevati prebivalstvo, življenjske stroške in stalni znesek na državo članico za zagotovitev najnižje stopnje dejavnosti.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnih posledic

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Pravila o spremljanju in poročanju

              2.2.    Sistem upravljanja in nadzora

              2.3.    Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2.    Ocenjene posledice za odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

              3.2.2. Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga/pobude

Evropsko leto razvoja 2015

1.2.        Zadevna področja v strukturi ABM/ABB[18]

1.3.        Vrsta predloga/pobude

R Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[19].

¨ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Glede na posebnost pobude, ki je evropsko leto, ni nobenega večletnega strateškega cilja.

1.4.2.     Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Posamezni cilj št.

1. obveščati državljane EU o razvojnem sodelovanju EU ter poudariti rezultate, ki jih lahko Evropska unija kot največja donatorka pomoči na svetu že doseže in ki bi jih lahko s skupno pomočjo držav članic in institucij še dosegla;

2. spodbujati dejavni interes evropskih državljanov za razvojno sodelovanje ter jih ozaveščati o njihovih odgovornostih in priložnostih v zvezi oblikovanjem in izvajanjem politik;

3. ozaveščati o vlogi razvojnega sodelovanja EU, ki v spreminjajočem se in vse bolj soodvisnem svetu prinaša veliko različnih koristi ne le za prejemnike, ampak tudi za državljane EU.

Zadevne dejavnosti v strukturi AMB/ABB

Poglavje 21 08 – Strategija in usklajevanje politik za področje „razvoj in odnosi z državami AKP“

Poglavje 19 11 – Strategija in usklajevanje politike na področju „zunanji odnosi“

1.4.3.     Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda na upravičence/ciljne skupine.

1. Informacijske in obveščevalne kampanje povečujejo prepoznavnost razvojnega sodelovanja Evropske unije in posledic razvojnih politik Evropske unije za vsakdanje življenje državljanov.

2. Državljani se pozitivno odzivajo na organizacijo evropskega leta razvoja 2015 in imajo dejavno vlogo pri njej.

1.4.4.     Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

1. Raven splošne ozaveščenosti in znanja državljanov EU o obdobju po razvojnih ciljih tisočletja, razvojnih politikah in instrumentih (prek raziskav Eurobarometra in sistema TR-AID).

2. Število realizacij v okviru medijske kampanje, konferenc/prireditev in dejavnosti, organiziranih z organizacijami civilne družbe in nevladnimi akterji.

3. Raven sodelovanja državljanov EU, dosežena z dejavnostmi v okviru evropskega leta razvoja 2015.

1.5.        Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Kratkoročno: obveščati državljane EU o razvojnem sodelovanju EU ter poudariti rezultate, ki jih lahko Evropska unija kot največja donatorka pomoči na svetu že doseže.

Dolgoročno: ozaveščati o vlogi razvojnega sodelovanja EU, ki v spreminjajočem se in vse bolj soodvisnem svetu prinaša veliko različnih koristi ne le za prejemnike, ampak tudi za državljane EU.

1.5.2.     Dodana vrednost ukrepanja EU

Zagotavljanje priložnosti državam članicam in zainteresiranim stranem na vseh ravneh, da izvajajo in oblikujejo politiko razvojnega sodelovanja in zunanje instrumente EU v skladu s kratko- in dolgoročnimi potrebami.

1.5.3.     Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Prejšnja evropska leta so dokazala svojo vrednost kot učinkoviti instrumenti ozaveščanja, ki so vplivali na splošno javnost in razširjevalce ter ustvarili sinergije med različnimi področji ukrepanja na ravni EU in držav članic.

1.5.4.     Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Komisija in druge institucije EU imajo na voljo veliko različnih instrumentov na področju obveščanja o razvojnem sodelovanju EU za promocijske namene, kot je program za izobraževanje in ozaveščanje državljanov o razvoju, ki ga upravlja Komisija.

1.6.        Trajanje ukrepa in finančnih posledic

R Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

– R  trajanje predloga/pobude od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015,

– R  finančne posledice med letoma 2013 in 2015.

¨ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

– izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.        Načrtovani načini upravljanja[20]

Za proračun za leto 2013

R Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvajanja na:

– ¨  izvajalske agencije,

– ¨  organe, ki jih ustanovita Skupnosti[21],

– ¨  nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨  osebe, pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in opredeljene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

Iz proračuna za leto 2014

R Neposredno upravljanje – Komisija:

– ¨ njeni oddelki, vključno z njenim osebjem v delegacijah Unije,

– ¨  izvajalske agencije.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

R Posredno upravljanje – prenos izvajanja na:

– ¨ tretje države ali organe, ki jih te imenujejo,

– ¨ mednarodne organizacije in njihove agencije,

– ¨ EIB in Evropski investicijski sklad,

– ¨ organe iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

– R subjekte javnega prava,

– R subjekte zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

– ¨ subjekte zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

– ¨ osebe, pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljene v zadevnem temeljnem aktu.

– Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

– na ravni Evropske unije bo sredstva neposredno upravljala Komisija,

– na nacionalni ravni držav članic bo sredstva posredno upravljal nacionalni usklajevalni organ, ki ga določijo države članice Evropske unije.

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

– naknadno vrednotenje,

– delovni program za evropsko leto razvoja,

– ustanovitev usmerjevalnega odbora.

2.2.        Sistem upravljanja in nadzora

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

– zmanjšanje odobravanja razvojnega sodelovanja EU,

– pretirana pričakovanja glede učinka evropskega leta razvoja 2015,

– pomanjkanje zavezanosti zainteresiranih strani,

– neustreznost dejavnosti, usmerjenih v državljane,

– nespremenjeno ravnanje,

– omejeno sodelovanje medijev ali celo negativno mnenje medijev.

2.2.2.     Informacije o vzpostavitvi sistema notranjega nadzora

2.2.3.     Ocena stroškov in koristi nadzora ter ocena pričakovane stopnje tveganja za napake

– dialog z organizacijami civilne družbe, državami članicami in institucijami EU pri pripravi in izvajanju evropskega leta,

– redno ocenjevanje tveganja v okviru usmerjevalnega odbora.

2.3.        Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

1. Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, finančni interesi Evropske unije zaščiteni z uporabo ukrepov za preprečevanje goljufij, korupcije in katerih koli drugih nezakonitih dejavnosti ter z izvajanjem učinkovitih pregledov, v primeru ugotovljenih nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in denarnimi kaznimi.

2. Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče lahko opravijo revizije na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi tega sklepa.

3. Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[22], ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi[23], opravi preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi v zvezi s sporazumom o nepovratnih sredstvih ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo, ki se financira na podlagi tega sklepa, ugotovil morebitne primere goljufij, korupcije ali katerih koli drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov

· Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

|| dif./nedif. ([24]) || držav Efte[25] || držav kandidatk[26] || tretjih držav || po členu 21(2)(b) finančne uredbe

IV – Zunanji odnosi || 21 08 02 – Usklajevanje in spodbujanje ozaveščenosti o razvojnih vprašanjih || dif. || NE || DA || NE || NE

IV – Zunanji odnosi || 19 11 03 – Evropska unija v svetu || dif. || NE || DA || NE || NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka […][poimenovanje………………………………………...……….] || dif./nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || po členu 21(2)(b) finančne uredbe

|| […][XX.YY.YY.YY] || || DA/NE || DA/NE || DA/NE || DA/NE

3.2.        Ocenjene posledice za odhodke

Za evropsko leto razvoja dodatna sredstva niso potrebna. Prožnost letnega določanja prednostnih nalog na podlagi proračunskih vrstic in programov enote 04 za preglednost in komuniciranje Generalnega direktorata za razvoj in sodelovanje – EuropeAid zagotavlja zadostno finančno kritje za izvedbo evropskega leta v obsegu 15 milijonov EUR. Skupni znesek za izvedbo evropskega leta vključuje porabo za pripravljalne in izvedbene ukrepe za evropsko leto[27]. Zato so vneseni zneski le informativni.

3.2.1.     Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira || Številka || Razdelek IV – Zunanji odnosi

GD DEVCO || || || Leto 2013 || Leto 2014 || Leto N[28] || Leto N+1 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice 21 08 02 || obveznosti || (1) || 4,980 || 7,500 || || || || || || 12,480

plačila || (2) || 1,800 || 3,820 || 6,180 || 1,470 || || || || 13,270

Številka proračunske vrstice 19 11 03 || obveznosti || (1a) || 1,490 || || || || || || || 1,490

plačila || (2a) || 0,700 || || || || || || || 0,700

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov[29] || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice || 19 01 04 02 11 ali 21 01 04 01 11 ali 21 01 04 04 || (3) || 0,150 || 0,150 || 0,150 || || || || || 0,450

Odobritve za GD DEVCO SKUPAJ || obveznosti || =1+1a +3 || 6,620 || 7,650 || 0,150 || || || || || 14,420

plačila || =2+2a +3 || 2,650 || 3,970 || 6,330 || 1,470 || || || || 14,420

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || 6,470 || 7,500 || || || || || || 13,970

plačila || (5) || 2,500 || 3,820 || 6,180 || 1,470 || || || || 13,970

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || 0,150 || 0,150 || 0,150 || || || || || 0,450

Odobritve iz RAZDELKA IV večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =4+ 6 || 6,620 || 7,650 || 0,150 || || || || || 14,420

plačila || =5+ 6 || 2,650 || 3,970 || 6,330 || 1,470 || || || || 14,420

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || || || || || || ||

plačila || (5) || || || || || || || ||

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || ||

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ  (referenčni znesek) || obveznosti || =4+ 6 || || || || || || || ||

plačila || =5+ 6 || || || || || || || ||

Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2013[30] || Leto 2014[31] || Leto N[32] || Leto N+1 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ

GD DEVCO ||

Ÿ Človeški viri || 0,635 || 0,635 || 0,381 || || || || || 1,651

Ÿ Drugi upravni odhodki || || || || || || || ||

GD DEVCO SKUPAJ || odobritve || 0,635 || 0,635 || 0,381 || || || || || 1,651

Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 0,635 || 0,635 || 0,381 || || || || ||

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2013 || Leto 2014 || Leto N || Leto N+1 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 7,255 || 8,285 || 0,531 || || || || || 16,071

plačila || 3,285 || 4,605 || 6,711 || 1,470 || || || || 16,071

Upravni stroški, vključno s stroški človeških virov, bodo kriti s prerazporeditvijo znotraj GD DEVCO.

3.2.2.     Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

– ¨  Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

– R  Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije ò || || || Leto 2013 || Leto 2014 || Leto N || Leto N+1 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta[33] || povprečni stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število realizacij skupaj || stroški realizacij skupaj

POSAMEZNI CILJ št. 1[34]: obveščati državljane EU o razvojnem sodelovanju EU ter zlasti poudariti rezultate, ki jih lahko Evropska unija kot največja donatorka pomoči na svetu že doseže in ki bi jih lahko s skupno pomočjo držav članic in institucij še dosegla. || || || || || || || || || || || || || || || ||

Medijska kampanja: videi s sporočili za javnost, videoposnetki, spletno mesto, odnosi z javnostmi, seminarji za novinarje, socialni mediji itd. || || || 3 || 0,470 || 3 || 0,450 || || || || || || || || || || || 6 || 0,920

Seštevek za posamezni cilj št. 1 || 3 || 0,470 || 3 || 0,450 || || || || || || || || || || || 6 || 0,920

POSAMEZNI CILJ št. 2: spodbujati dejavni interes evropskih državljanov za razvojno sodelovanje ter jih ozaveščati o njihovih odgovornostih in priložnostih v zvezi z sodelovanjem pri oblikovanju in izvajanju politik. || || || || || || || || || || || || || || || ||

Konference in prireditve: otvoritvene in zaključne konference, predavanja, prireditve na visoki ravni, spremljajoče prireditve itd. || || || 2 || 2,500 || 3 || 0,850 || || || || || || || || || || || 5 || 3,350

Seštevek za posamezni cilj št. 2 || 2 || 2,500 || 3 || 0,850 || || || || || || || || || || || 5 || 3,350

POSAMEZNI CILJ št. 3: ozaveščati o vlogi razvojnega sodelovanja EU, ki v spreminjajočem se in vse bolj soodvisnem svetu prinaša veliko različnih koristi ne le za prejemnike, ampak tudi za državljane EU. ||

Delavnice in druge realizacije: delavnice, prireditve v zvezi z ozaveščanjem o celostni podobi držav članic, promocijsko gradivo, publikacije in tiskano gradivo, sredstva za nevladne organizacije in države članice itd. || || || 6 || 3,500 || 2 || 6,200 || || || || || || || || || || || 8 || 9,700

Seštevek za posamezni cilj št. 3 || 6 || 3,500 || 2 || 6,200 || || || || || || || || || || || 8 || 9,700

STROŠKI SKUPAJ || 11 || 6,470 || 8 || 7,500 || || || || || || || || || || || 19 || 13,970

3.2.3.     Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.  Povzetek

– ¨  Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

– R  Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2013 || Leto 2014 || Leto N[35] || Leto N+1 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 0,635 || 0,635 || 0,381 || || || || || 1,651

Drugi upravni odhodki || || || || || || || ||

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[36] večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || ||

Drugi upravni odhodki || || || || || || || ||

Seštevek zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

SKUPAJ || 0,635 || 0,635 || 0,381 || || || || || 1,651

Potrebe po človeških virih, ki jih usklajevalna skupina potrebuje za organizacijo evropskega leta razvoja 2015, se krijejo z osebjem iz GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– R  Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

– ¨  Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

|| || Leto 2013 || Leto 2014 || Leto N || Leto N+1 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

|| Ÿ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) || ||

|| XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) || 5 || 5 || 3 || || || ||

|| XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || ||

|| XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

Ÿ Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[37] ||

|| XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev) || || || || || || ||

|| XX 01 02 02 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah) || || || || || || ||

|| XX 01 04 yy[38] || – na sedežu || || || || || || ||

|| – na delegacijah || || || || || || ||

|| XX 01 05 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

|| SKUPAJ || 5 || 5 || 3 || || || ||

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih, ki jih usklajevalna skupina potrebuje za organizacijo evropskega leta razvoja 2015, se krijejo z osebjem iz GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci || Načrtovanje in opravljanje dejavnosti obveščanja v okviru evropskega leta razvoja 2015 za večjo učinkovitost v smislu finančnih odhodkov in časa, zagotavljanje medinstitucionalnega usklajevanja ter usklajevanje z zainteresiranimi stranmi (državami članicami, civilnimi družbami itd.).

Zunanji sodelavci || Ni relevantno.

3.2.4.    

3.2.5.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– R  Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira[39].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.6.     Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || Skupaj

Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo || || || || || || || ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || ||

3.3.        Ocenjene posledice za prihodke

– R  Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

¨         za lastna sredstva,

¨         za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Posledice predloga/pobude[40]

Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

Člen …………. || || || || || || || ||

Za razne namenske prejemke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

[1]               Povečanje učinka razvojne politike: agenda za spremembe, Sporočilo Komisije (2011) 637 final, in sklepi Sveta z dne 14. maja 2012.

[2]               Solidarity that spans the globe: Europeans and development aid (Solidarnost po svetu: evropski državljani in razvojna pomoč), posebna raziskava Eurobarometra št. 392, oktober 2012.

[3]               To se nanaša na večkrat izraženo zavezo svetovnih vlad, da se 0,7 % bruto nacionalnega proizvoda (BNP) bogatih držav nameni uradni razvojni pomoči.

[4]               Povečanje učinka razvojne politike: agenda za spremembe, Sporočilo Komisije (2011) 637 final, in sklepi Sveta z dne 14. maja 2012; Dostojno življenje za vse: izkoreninjenje revščine in zagotavljanje trajnostne prihodnosti sveta, Sporočilo Komisije (2013) 92 final; Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2012 o agendi za spremembe: prihodnost razvojne politike EU (2012/2002/INI).

[5]               UL C 13, 20.1.2009, str. 3.

[6]               UL C, xxxx, str. .

[7]               UL C, xxxx, str. .

[8]               Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2012 o agendi za spremembe: prihodnost razvojne politike EU (2012/2002/INI).

[9]               Dostojno življenje za vse: izkoreninjenje revščine in zagotavljanje trajnostne prihodnosti sveta, Sporočilo Komisije (2013) 92 final.

[10]             Povečanje učinka razvojne politike: agenda za spremembe, Sporočilo Komisije (2011) 637 final, in sklepi Sveta z dne 14. maja 2012.

[11]             Solidarity that spans the globe: Europeans and development aid (Solidarnost po svetu: evropski državljani in razvojna pomoč), posebna raziskava Eurobarometra št. 392, oktober 2012.

[12]             Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2012 o agendi za spremembe: prihodnost razvojne politike EU (2012/2002/INI).

[13]             Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002.

[14]             UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

[15]             UL C 13, 20.1.2009, str. 3.

[16]             UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[17]             UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[18]             ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[19]             Po členu 54(2)(a) ali (b) finančne uredbe.

[20]             Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[21]             Po členu 185 finančne uredbe.

[22]             UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[23]             UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[24]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[25]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[26]             Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[27]             Leta 2013 namerava Komisija v okviru splošnega proračuna za leto 2012 preusmeriti 1 030 000 EUR v pripravljalne ukrepe za evropsko leto razvoja 2015, pri čemer bo uporabila odobrena proračunska sredstva enote 04 za preglednost in komuniciranje Generalnega direktorata za razvoj in sodelovanje – EuropeAid iz leta 2012.

[28]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[29]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[30]             Številke temeljijo na povprečnih stroških GD HR, ki znašajo 127 000 EUR/leto na delovno mesto AD/AST.

[31]             Enako.

[32]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[33]             Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest itd.).

[34]             Kakor je opisan v oddelku 1.4.2 „Posamezni cilji …“.

[35]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[36]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[37]             PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

[38]             Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[39]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma (za obdobje 2007–2013).

[40]             Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.