Predlog SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o sodelovanju Unije v programu za raziskave in razvoj za podporo pri dejavnem in samostojnem življenju, ki ga izvaja več držav članic /* COM/2013/0500 final - 2013/0233 (COD) */

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

1.1. Cilji predloga

Cilj tega predloga je sprejetje sklepa Sveta in Parlamenta na podlagi člena 185 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da se zagotovi pravno sredstvo za sodelovanje Evropske unije v skupnem programu za podporo pri dejavnem in samostojnem življenju, ki ga izvaja več držav članic (v nadaljnjem besedilu: program AAL).

Splošni cilji programa AAL so:

· izboljšati razpoložljivost izdelkov in storitev, ki temeljijo na informacijski in komunikacijski tehnologiji (IKT), za dejavno in zdravo staranje, izboljšati kakovost življenja za starejše in njihove negovalce ter prispevati k povečanju trajnosti sistemov varstva;

· ohraniti kritično maso vseevropskih uporabnih raziskav, razvoja in inovacij za izdelke in storitve, ki temeljijo na IKT, za prijetno staranje, zlasti z vključevanjem malih in srednje velikih podjetij (MSP) ter uporabnikov;

· spodbuditi zasebne naložbe in izboljšati pogoje za industrijsko izkoriščanje z zagotavljanjem skladnega okvira za razvijanje evropskih dostopov in rešitev, vključno z minimalnimi skupnimi standardi, ki izpolnjujejo različne nacionalne in regionalne socialne preference in regulativne vidike.

1.2. Utemeljitev predloga

Staranje prebivalstva je bilo v strategiji Evropa 2020 opredeljeno kot izziv in priložnost za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Vodilni pobudi „Evropska digitalna agenda“ in „Unija inovacij“ obravnavata staranje prebivalstva kot prednostno nalogo. Digitalna agenda se osredotoča na inovativne storitve, izdelke in postopke, ki temeljijo na IKT, ter vključuje več ukrepov za e-zdravje in posebni ukrep za krepitev programa AAL. Program AAL bo pomembno prispeval k strategiji Evropa 2020 in z njo povezanim vodilnim pobudam, pomagal bo obravnavati demografski izziv in ustvarjati nove priložnosti, zlasti za mala in srednje velika podjetja. Evropsko partnerstvo za inovacije za dejavno in zdravo staranje (EIP AHA) pričakuje, da bodo rešitve IKT igrale pomembno vlogo pri doseganju ciljev dveh dodatnih let zdravega življenja do leta 2020 ter izboljšanja kakovosti življenja za državljane in izboljšanja učinkovitosti sistemov varstva v Evropi. Program AAL je glavni element za podporo evropskemu partnerstvu za inovacije za dejavno in zdravo staranje z inovacijami na osnovi IKT, ker se osredotoča na „dolino smrti“, del inovacijske verige, v katerem je treba rezultate raziskav preoblikovati v nove izdelke in storitve, pripravljene za vstop na trg. Program AAL bo pridobil tudi iz evropskega partnerstva za inovacije, ker bo to partnerstvo pospešilo ustvarjanje trga in široko uporabo rešitev na trgu ter prispevalo tudi k izboljšanju mejnih pogojev trga, na primer glede standardizacije in interoperabilnosti, ki ju program ne zajema, vendar sta v oceni in na posvetovanjih omenjeni kot oviri za uvajanje. Program AAL dopolnjujejo glavne nacionalne pobude, kot je na primer nacionalna pobuda o AAL in staranju v Nemčiji, platforma za inovacije na področju podpore pri samostojnem življenju v Združenem kraljestvu ter platforma za inovacije na področju staranja v Franciji.

S temi medsebojno povezanimi programi, ki skupaj pokrivajo velik del raziskovalne in inovacijske verige, ima Evropa edinstveno moč na področju IKT za prijetno staranje na svetovni ravni. Program AAL dobro dopolnjuje dolgoročnejše dejavnosti raziskav in inovacij ter tržnega preverjanja na področju IKT in staranja, ki so predlagane v okvirnem programu Obzorje 2020.

Program AAL dopolnjuje tudi pobuda za skupno načrtovanje „Daljše in bolj zdravo življenje“ za demografske spremembe, ki povezuje 13 evropskih držav za obravnavo novih spoznanj, ki temeljijo na znanosti, za oblikovanje prihodnje politike o staranju, in vključuje številna različna raziskovalna področja. Program AAL lahko zagotovi aplikativni okvir za multidisciplinarne raziskave skupne pobude za načrtovanje in prispeva v program pobude izkušnje uporabnikov ter obenem zagotavlja raziskovalne metodologije, kot je vseživljenjski pristop.

Vse te pobude skupaj zajemajo velik del verige od temeljnih raziskav do uveljavitve na trgu, kot priporoča več neodvisnih ocen programov s področja raziskav in inovacij v EU, pa tudi dokumenti o politikah EU. Te sinergije bodo dodatno okrepljene v skladu s predlogom Komisije za Obzorje 2020, okvirni program za raziskave za obdobje 2014–2020, ki ima posebni oddelek za družbene izzive, v katerem so zdravje, demografske spremembe in dobro počutje ena od prednostnih nalog. Program AAL je omenjen kot ena od pobud iz člena 185 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki je upravičena do stalne podpore, če izpolnjuje določen sklop meril.

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

2.1. Posvetovanje o prihodnosti skupnega programa AAL

Komisija se je o načrtih za program AAL posvetovala z več zunanjimi in notranjimi deležniki. Spletno javno posvetovanje o evropskem partnerstvu za inovacije za dejavno in zdravo staranje, ki je potekalo leta 2011, je doseglo 524 vprašanih, ki so izrazili svoje mnenje o obstoječih nacionalnih, regionalnih in lokalnih pobudah za aktivno in zdravo staranje. Okrog 38 % odgovorov je prišlo iz vladnih institucij, 23 % iz industrije, vključno z MSP, 7 % iz sektorja zdravstvenega in socialnega varstva, 17 % iz raziskovalnega in univerzitetnega sektorja ter 15 % iz organizacij, ki zastopajo starejše ljudi. Posvetovanje je pokazalo, da v fazo razvoja ni vključenih dovolj uporabnikov, kar je najpomembnejša ovira za inovacije.

Vmesno ocenjevanje sedanjega skupnega programa AAL je decembra 2010 opravilo pet strokovnjakov na visoki ravni, ki jih je vodila nekdanja komisarka M. Kuneva[1]. Vključevalo je pogovore z več kot 40 izbranimi deležniki iz vse Evrope, ki so bili neposredno vključeni v vrednostno verigo skupnega programa AAL. Okrog 33 % jih je bilo iz vladnih institucij, 27 % iz industrije, vključno z MSP, 27 % iz raziskovalnega in univerzitetnega sektorja ter 11 % iz organizacij, ki zastopajo starejše ljudi. Ocenjevalna skupina je poudarila, da je za skupni program AAL in njegovo nadaljevanje pomembno zagotoviti visoko operativno uspešnost, se dodatno usmeriti na širše ciljne rešitve v dejanskih življenjskih okoliščinah, spodbujati tehnologijo za negovalce in posrednike ter okrepiti povezave z uporabniki, da se zagotovi uvajanje.

Poleg tega je bilo leta 2010 opravljeno javno spletno posvetovanje o skupnem programu AAL, projekti, ki so bili financirani v okviru skupnega programa AAL, pa so bili pregledani leta 2011.

Komisija se je posebej posvetovala tudi na sestankih usmerjevalne skupine za oceno učinka, ki so potekali leta 2012 in so prispevali k načrtovanju in načrtu za pripravo poročila o oceni učinka, zlasti v zvezi z navedbo problemov in ustreznosti skupnega programa AAL za druge generalne direktorate. K sestavi in utemeljitvi tega poročila je prispevala usklajevalna skupina iz člena 185, ki jo je vodil generalni direktorat RTD.

2.2. Možnosti politike

V Poročilo o oceni učinka so bile vključene naslednje možnosti:

Možnost 1 – skupni program 2 AAL je identičen skupnemu programu 1 AAL. Ta možnost „brez sprememb“ je izhodiščni scenarij, ki pomeni nadaljevanje skupnega programa AAL v letih 2014–2020 na enak način, kot od leta 2008 do leta 2013 poteka sedanji skupni program.

Možnost 2 – brez skupnega programa 2 AAL. Ta možnost pomeni, da po letu 2013 na ravni EU ni namenskega programa EU in sofinanciranja, ki združuje nacionalne programe raziskav in inovacij na področju IKT za prijetno staranje. Sredstva, ki so rezervirana za nadaljevanje skupnega programa AAL v okviru predlaganega programa Obzorje 2020, bi se lahko porabila za dodatne raziskave za prijetno staranje v okviru programa Obzorje 2020 – če bi bile sprejete.

Možnost 3 – ta možnost nadaljevanja skupnega programa 1 AAL bi vključevala prilagojeno področje in izboljšano izvajanje. Področje skupnega programa 2 AAL bi bilo prilagojeno celotnemu področju delovanja evropskega partnerstva za inovacije za dejavno in zdravo staranje. Poleg stebra dejavno staranje in stebra samostojno življenje evropskega partnerstva za inovacije za dejavno in zdravo staranje bi program pokrival tudi dva dodatna stebra: preprečevanje, presejanje in zgodnje odkrivanje ter nego in zdravljenje. Zaradi spremembe področja, ki je posledica prilagoditve evropskemu partnerstvu za inovacije za dejavno in zdravo staranje, se bo spremenilo ime programa iz „skupni program Sosedska pomoč za samostojno življenje“ v „skupni program za podporo pri dejavnem in samostojnem življenju“. Program bi sofinancirale države članice in udeleženci projektov, enako kot v sedanjem skupnem programu AAL za obdobje 2008–2013. Raven financiranja Evropske komisije iz programa Obzorje 2020 bi ostala enaka, kot je bila v sedmem okvirnem programu. Ta možnost bi pomenila tudi večje vključevanje končnih uporabnikov, s čimer bi se podlaga za financiranje razširila na vse udeležence, in izboljšanje operativne uspešnosti.

2.3. Posvetovanje o oceni učinka

Te možnosti je februarja 2012 pregledala generalna skupščina skupnega programa AAL, ki je z glasovanjem sklenila, da je nadaljevanje programa strateškega pomena, 15 od 23 zdaj sodelujočih držav je navedlo, da je njihov prednostni scenarij možnost 3. Druga najboljša možnost je bila nadaljevanje programa v sedanji obliki, ki jo predstavlja možnost 1. Nadaljevanja programa – možnost 2 – ne bi podprli le dve državi.

Novembra 2012 je poročilo pregledal in potrdil odbor za oceno učinka. V svojem mnenju je zahteval izboljšave Poročila o oceni učinka, ki so bile upoštevane. V poročilu so zdaj predvsem bolje razloženi okvir politik, preostali problemi, pomanjkljivosti trga in izhodiščni scenarij. Cilji so bili revidirani, da bi zagotovili trdno podlago za merjenje napredka skupnega programa 2 AAL. Različni scenariji financiranja so bili celoviteje prikazani v analizi občutljivosti, dodatno so bili razviti možni vplivi na družbo in zdravje. Vključena je bila tudi primerjava možnosti z vidika uspešnosti, učinkovitosti in skladnosti.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1. Pravna podlaga

Predlog za program AAL temelji na členu 185 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določa, da lahko Unija predvidi sodelovanje Evropske unije pri raziskovalnih in razvojnih programih, ki jih izvaja več držav članic, in tudi sodelovanje v strukturah, vzpostavljenih za izvajanje teh programov.

3.2. Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti se uporablja, ker predlog ne spada v izključno pristojnost Evropske unije. Subsidiarnost je zavarovana tako, da je kot pravna podlaga predloga uporabljen člen 185, ki izrecno predvideva sodelovanje Unije v raziskovalnih programih, ki jih izvaja več držav članic. Z izvajanjem vseh operativnih vidikov, kadar je mogoče, na nacionalni ravni in zagotavljanjem skladnega pristopa k skupnemu programu na evropski ravni.

Ciljev predloga države članice same ne bi mogle zadovoljivo doseči, ker sta posebno znanje in odličnost, ki sta potrebna za raziskave ter razvoj izdelkov in storitev za staranje, ki temeljijo na IKT, razpršena čez nacionalne meje in ju zato ni mogoče združevati le na nacionalni ravni. Brez skladnega pristopa na evropski ravni s kritično maso obstaja veliko tveganje za podvajanje prizadevanj, kar povzroča višje stroške. Poleg tega brez skupnega programa z evropsko razsežnostjo skoraj ni mogoče vzpostaviti dejanskega notranjega trga za interoperabilne rešitve za prijetno staranje, ki temeljijo na IKT.

Dodana vrednost EU je neposredno povezana s problemi: razdrobljenostjo trga EU in raziskovalnih prizadevanj, pomanjkanjem usmeritve na uvajanje v celotni EU ter pomanjkanjem skupne evropske vizije o trgih za IKT in prijetno staranje.

3.3. Načelo sorazmernosti

Člen 185 Pogodbe o delovanju Evropske unije poziva Unijo, naj „v dogovoru z zadevnimi državami članicami predvidi sodelovanje pri raziskovalnih in razvojnih programih več držav članic, tudi sodelovanje v strukturah, vzpostavljenih za izvajanje teh programov“. Pobudo spodbujajo države članice.

Predlog upošteva načelo sorazmernosti, ker bodo države članice odgovorne za razvijanje svojega skupnega programa in vse operativne vidike. Namenska struktura za izvajanje, združenje AAL, je v sedanjem skupnem programu AAL že dokazalo, da lahko izvaja program učinkovito in uspešno. Unija bo zagotovila spodbude za izboljšanje usklajevanja, poskrbela za sinergije s politikami EU ter prispevek k tem politikam in prednostnim nalogam programa Obzorje 2020, spremljala izvajanje programa in zagotovila zaščito finančnih interesov EU.

Predlagana organizacijska struktura zagotavlja zlasti najmanjše možno upravno breme, pri čemer glavno upravno delo opravljajo nacionalne agencije, ki jih nadzoruje združenje AAL, ustanovljeno za te namene, in je zanje tudi v celoti pristojno.

3.4. Izbira instrumenta

Predlagani instrument je sklep Evropskega parlamenta in Sveta na podlagi člena 185 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ugotovitve iz vmesne ocene in analiza možnosti v oceni učinka so dokazali, da je člen 185 najprimernejše sredstvo za doseganje ciljev programa AAL.

3.5. Odstopanja od pravil za sodelovanje v programu Obzorje 2020

Odstopanja od naslednjih določb Uredbe (EU) št. … [pravila za sodelovanje v programu Obzorje 2020 in razširjanje njegovih rezultatov] so potrebna, da se omogoči izvajanje finančnega prispevka Unije in zaščite pravic intelektualne lastnine v skladu s pravili za sodelovanje iz soudeleženih nacionalnih programov.

· Preveritev finančne sposobnosti je razširjena na vse udeležence in jo opravljajo sodelujoče nacionalne agencije za financiranje: člen 14.5.

· Namenska struktura za izvajanje ne sklepa sporazumov s končnimi upravičenci: člen 16(1).

· Uporaba nacionalnih pravil za financiranje, upravičenost stroškov, potrdila računovodskih izkazov in potrdila o metodologiji: člen 19[(1), (5) do (7)] in členi od 22 do 29.

· Pravila, ki urejajo pravice intelektualne lastnine in razširjanje rezultatov na podlagi nacionalnih pravil: členi 38 do 45.

To je upravičeno, ker je program AAL predviden kot program blizu trga, v katerem se lahko združujejo številni različni nacionalni tokovi financiranja (kot so programi financiranja raziskav, inovacij, zdravstva in industrije). Ti programi imajo zaradi svoje narave različna pravila za sodelovanje in ni mogoče pričakovati, da bi se popolnoma poenotila s pravili za sodelovanje v okviru programa Obzorje 2020.

Poleg tega je program AAL usmerjen predvsem na mala in srednje velika podjetja ter organizacije uporabnikov, ki običajno ne sodelujejo v raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih EU. Da bi se znižal upravni in pravni prag za njihovo sodelovanje, se prispevek Unije zagotavlja v skladu s pravili njihovih nacionalnih programov financiranja, ki so jih bolj vajeni, in izvaja z eno dodelitvijo sredstev, skupaj z ustrezno nacionalno javno podporo. Skupni program AAL (2008–2013) je dokazal, da ta je pristop dobro deloval in omogočil zagotovitev visoke udeležbe več kot 40 % malih in srednje velikih podjetij.

Predlog predvideva ustrezne zaščitne ukrepe, da se zagotovi spoštovanje načel enake obravnave in preglednosti z namensko strukturo za izvajanje pri zagotavljanju finančne podpore tretjim osebam, in tudi, da se zaščitijo finančni interesi Unije. Za ta namen predvideva tudi vključitev podrobnih določb v sporazum, ki ga Unija sklene z namensko strukturo za izvajanje.

4. PRORAČUNSKE POSLEDICE

Ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je predložena temu sklepu, določa okvirne proračunske posledice. Določbe Sklepa in sporazuma o prenosu pooblastil, ki se sklene med Komisijo in namensko strukturo za izvajanje, morajo zagotoviti zaščito finančnih interesov EU.

Najvišji znesek prispevka EU je 175 000 000 EUR iz proračuna programa Obzorje 2020 Generalnega direktorata za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo, ki je namenjen Družbenim izzivom 1, temi zdravje, demografske spremembe in dobro počutje:[2]

5. NEOBVEZNI ELEMENTI

5.1. Poenostavitev

Predlog zagotavlja poenostavitev upravnih postopkov za subjekte zasebnega prava. Za prejemnike financiranja za raziskave iz novega skupnega programa bo zlasti koristen en program za sklepanje pogodb in plačevanje, ki bo uporabljal znana nacionalna pravila in ne bo zahteval ločenega poročanja v zvezi s prispevkom Unije. EU se bo sporazumevala neposredno z združenjem AAL, ki bo odgovorno za dodeljevanje in spremljanje prispevka EU ter poročanje o njegovi uporabi.

5.2. Klavzula ponovnega pregleda/revizijska klavzula/samoderogacijska klavzula

Predlog vključuje klavzulo o vmesnem pregledu po treh letih. Skupna veljavnost bo omejena na sedem let ukrepanja in tri dodatna leta za dokončanje.

5.3. Evropski gospodarski prostor

Predlagani akt se nanaša na zadevo EGP in ga je zato treba razširiti na Evropski gospodarski prostor.

2013/0233 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o sodelovanju Unije v programu za raziskave in razvoj za podporo pri dejavnem in samostojnem življenju, ki ga izvaja več držav članic

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 185 in drugega odstavka člena 188 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[3],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Komisija v svojem sporočilu „Evropa 2020 Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“[4] poudarja potrebo po razvoju ugodnih pogojev za naložbe v znanje in inovacije, da se doseže pametna, trajnostna in vključujoča rast v Uniji. Navedeno strategijo sta podprla Evropski parlament in Svet.

(2) Okvirni program za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … 2013[5] (v nadaljnjem besedilu: okvirni program Obzorje 2020), je namenjen doseganju večjega učinka na raziskave in inovacije s prispevanjem h krepitvi javno-javnih partnerstev in tudi z udeležbo Unije v programih, ki jih izvaja več držav članic v skladu s členom 185 Pogodbe.

(3) Odločba št. 742/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o sodelovanju Skupnosti v programu za raziskave in razvoj, namenjenemu izboljšanju kakovosti življenja starejših z uporabo novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), ki ga je sprejelo več držav članic[6], določa finančni prispevek Skupnosti za skupni raziskovalni in razvojni program Podpora iz okolja pri samostojnem življenju (v nadaljnjem besedilu: skupni program AAL), ki je enak finančnemu prispevku držav članic, vendar znaša največ 150 000 000 EUR v času trajanja sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013), ki je bil vzpostavljen s Sklepom št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006[7].

(4) Decembra 2012 je Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poslala poročilo o vmesni oceni skupnega programa AAL[8]. Ocenjevanje je opravila skupina strokovnjakov. Splošno mnenje navedene strokovne skupine je bilo, da je skupni program AAL dosegel dober napredek pri doseganju svojih ciljev in pomembne rezultate ter da bi se moral po sedanjem obdobju financiranja nadaljevati. Strokovna skupina je seveda ugotovila nekaj pomanjkljivosti, predvsem potrebo po večji udeležbi uporabnikov v projektih in po dodatnih izboljšavah operativne uspešnosti v smislu časa do sklenitve pogodbe o dodelitvi sredstev in časa do plačila.

(5) Komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Demografska prihodnost Evrope, kako spremeniti izziv v priložnost“[9] poudarila dejstvo, da je staranje prebivalstva eden od glavnih izzivov, s katerimi se srečujejo vse države članice, in da bi večja uporaba novih tehnologij lahko prispevala k nadzorovanju stroškov, izboljšanju dobrega počutja in spodbujanju dejavne udeležbe starejših v družbi ter hkrati k izboljšanju konkurenčnosti gospodarstva Unije.

(6) V svojem sporočilu z naslovom „Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020 Unija inovacij“[10] je Komisija navedla staranje prebivalstva kot enega od družbenih izzivov, v katerih ima lahko prodor inovacij pomembno vlogo in da zagon konkurenčnosti, omogoči evropskim podjetjem, da so vodilna na področju razvoja novih tehnologij ter da rastejo in prevzemajo globalno vodstvo na novih rastočih trgih, izboljša kakovost in učinkovitost javnega sektorja in tako prispeva k ustvarjanju velikega števila novih kakovostnih delovnih mest.

(7) V svojem sporočilu o evropski vodilni pobudi z naslovom „Evropska digitalna agenda“[11] je Komisija predlagala, da se skupni program AAL okrepi, da bi prispeval k obravnavi izzivov staranja prebivalstva.

(8) V svojem sporočilu z naslovom „Izvajanje Strateškega izvedbenega načrta evropskega partnerstva za inovacije za dejavno in zdravo staranje“[12] je Komisija predlagala, da se upoštevajo ustrezne prednostne naloge načrta za prihodnje raziskovalne in inovacijske delovne programe in instrumente, ki so del okvirnega programa Obzorje 2020. Komisija je predlagala tudi, da se upoštevajo prispevki, ki jih lahko skupni program AAL prinese evropskemu partnerstvu za inovacije za dejavno in zdravo staranje.

(9) V okviru evropskega partnerstva za inovacije za dejavno in zdravo staranje, ustanovljenega v okviru pobude Unija inovacij, se pričakuje, da bodo rešitve IKT igrale pomembno vlogo pri doseganju ciljev dveh dodatnih let zdravega življenja do leta 2020 ter izboljšanja kakovosti življenja za državljane in izboljšanja učinkovitosti sistemov varstva v Uniji. Strateški izvedbeni načrt partnerstva določa prednostne naloge za pospeševanje in povečanje obsega inovacij za dejavno in zdravo staranje v Uniji na treh področjih: preprečevanje in spodbujanje zdravja, nega in zdravljenje ter samostojno življenje in socialna vključenost.

(10) Program za raziskave in razvoj za podporo pri dejavnem in samostojnem življenju (v nadaljnjem besedilu: program AAL) bi moral temeljiti na izkušnjah prejšnjega programa in obravnavati njegove pomanjkljivosti s spodbujanjem večjega vključevanja uporabnikov v projekte ter prožnejšim izvajanjem programa.

(11) Za sodelovanje Unije programu AAL v času trajanja okvirnega programa Obzorje 2020 bi bilo treba določiti zgornjo mejo. Sodelovanje Unije v programu AAL ne bi smelo preseči finančnega prispevka sodelujočih držav v času trajanja okvirnega programa Obzorje 2020, da se doseže visok spodbujevalni učinek in zagotovi dejavno vključevanje sodelujočih držav v doseganje ciljev programa.

(12) V skladu s cilji Uredbe (EU) št. …/2013 [okvirni program Obzorje 2020] bi morala biti do sodelovanja v programu AAL upravičena vsaka država članica in vsaka država, ki se je pridružila okvirnemu programu Obzorje 2020.

(13) Da se zagotovi ujemanje finančnih obveznosti Unije s finančnimi obveznostmi sodelujočih držav, bi moral biti finančni prispevek Unije pogojen s formalnimi zavezami sodelujočih držav pred začetkom programa AAL in izpolnjevanjem teh obveznosti. Prispevek sodelujočih držav k programu AAL bi moral vključevati upravne stroške, ki nastanejo na nacionalni ravni v zvezi z uspešnim delovanjem programa.

(14) Skupno izvajanje programa AAL zahteva strukturo za izvajanje. Sodelujoče države so se dogovorile o strukturi za izvajanje programa AAL in leta 2007 ustanovile Ambient Assisted Living Association IASBL, mednarodno neprofitno organizacijo, ki deluje v skladu z belgijsko zakonodajo (v nadaljnjem besedilu: združenje AAL). Ob upoštevanju, da se je, kot je ugotovljeno v poročilu o vmesni oceni, sedanja struktura za upravljanje skupnega programa AAL izkazala kot učinkovita in dobre kakovosti, bi bilo treba združenje AAL uporabiti kot strukturo za izvajanje in bi moralo prevzeti vlogo organa za dodeljevanje sredstev in spremljanje programa AAL. Združenje AAL bi moralo upravljati finančni prispevek Unije in zagotavljati učinkovito izvajanje programa AAL.

(15) Da se dosežejo cilji programa AAL, bi moralo združenje AAL finančno podporo zagotavljati predvsem z nepovratnimi sredstvi udeležencem v ukrepih, ki jih je izbralo. Te ukrepe bi bilo treba izbrati na podlagi razpisov za zbiranje predlogov, ki so v pristojnosti združenja AAL, pri čemer bi morali združenju pomagali neodvisni zunanji strokovnjaki. Prednostni seznam projektov bi moral biti obvezen z vidika izbire predlogov in dodelitve financiranja iz finančnega prispevka Unije in iz nacionalnih proračunov, za vse projekte v okviru programa AAL.

(16) Finančni prispevek Unije bi bilo treba upravljati v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in pravili o posrednem upravljanju iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije[13], ter Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012[14].

(17) Da se zaščitijo finančni interesi Unije, bi morala Komisija imeti pravico zmanjšati, zadržati ali ukiniti finančni prispevek Unije, kadar se program AAL izvaja neustrezno, delno ali z zamudo ali kadar sodelujoče države ne prispevajo k financiranju programa AAL ali prispevajo delno ali z zamudo. Te pravice bi bilo treba zagotoviti v sporazumu o prenosu pooblastil, ki se sklene med Unijo in združenjem AAL.

(18) Sodelovanje v posrednih ukrepih, ki se financirajo s programom AAL, ureja Uredba (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … 2013 o pravilih za sodelovanje v „okvirnem programu za raziskave in inovacije Obzorje 2020 ter razširjanje njegovih rezultatov (2014–2020)“[15]. Vendar je treba zaradi posebnih operativnih potreb programa AAL zagotoviti odstopanja od navedene uredbe v skladu s členom 1(3) navedene uredbe.

(19) Določena odstopanja od Uredbe (EU) št. ... /2013 [pravila za sodelovanje v programu Obzorje 2020] so potrebna, ker je program AAL predviden kot program inovacij blizu trga, v katerem se lahko združujejo različni nacionalni tokovi financiranja (kot so programi financiranja raziskav, inovacij, zdravstva in industrije). Navedeni nacionalni programi imajo zaradi svoje narave različna pravila za sodelovanje in ni mogoče pričakovati, da bi se popolnoma poenotila z Uredbo (EU) št. ... /2013 [pravila za sodelovanje v programu Obzorje 2020]. Poleg tega je program AAL usmerjen predvsem na mala in srednje velika podjetja ter organizacije uporabnikov, ki običajno ne sodelujejo v raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih Unije. Zaradi lažjega sodelovanja navedenih podjetij in organizacij se prispevek Unije zagotavlja v skladu z dobro znanimi pravili njihovih nacionalnih programov financiranja in izvaja prek ene dodelitve sredstev, s kombinacijo finančnih sredstev Unije in ustreznega nacionalnega financiranja.

(20) Finančne interese Unije bi bilo treba zaščititi s sorazmernimi ukrepi v celotnem obdobju odhodkov, vključno z ukrepi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilom izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z upravnimi in finančnimi kaznimi v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012, Delegirano uredbo (EU) št. 1268/2012, Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti[16], Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi[17], ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[18].

(21) Komisija bi morala opraviti vmesno oceno, predvsem z vidika kakovosti in učinkovitosti izvajanja programa AAL ter napredka pri doseganju zastavljenih ciljev, in tudi končno oceno ter pripraviti poročilo o navedenih ocenah.

(22) Ocena bi morala temeljiti na natančnih in najnovejših informacijah. Zato bi morali združenje AAL in sodelujoče države na zahtevo Komisije predložiti vse podatke, ki jih Komisija potrebuje za vključitev v poročilo o oceni programa AAL.

(23) Program AAL bi moral zagotoviti uspešno promocijo enakosti spolov in upoštevati etična načela, kot se odražajo v okvirnem programu Obzorje 2020.

(24) Ker so se države članice odločile za nadaljevanje programa AAL in njegovi cilji neposredno podpirajo in dopolnjujejo politike Unije na področju dejavnega in zdravega staranja, ter ob upoštevanju, da države članice same ne morejo zadovoljivo doseči ciljev programa AAL in se ti zaradi obsega ukrepov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sodelovanje v programu AAL

1. Unija sodeluje v programu za raziskave in razvoj za podporo pri dejavnem in samostojnem življenju (v nadaljnjem besedilu: program AAL), ki ga skupaj izvajajo [Avstrija, Belgija, Ciper, Danska, Francija, Madžarska, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Poljska, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo in Švica] (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države), v skladu s pogoji iz tega sklepa.

2. Programu AAL se lahko pridruži vsaka druga država članica in vsaka druga država, ki se je pridružila okvirnemu programu za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (2014–2020), vzpostavljenemu z Uredbo (EU) št. …/2013 … (v nadaljnjem besedilu: okvirni program Obzorje 2020), če izpolni merilo iz člena 3(1)(c) tega sklepa. Države članice in pridružene države, ki izpolnijo pogoj iz člena 3(1)(c), se za namene tega sklepa obravnavajo kot sodelujoče države.

Člen 2

Finančni prispevek Unije

1. Najvišji finančni prispevek Unije k programu AAL za kritje upravnih stroškov in operativnih stroškov je 175 000 000 EUR. Prispevek se izplača iz sredstev splošnega proračuna Unije, ki so namenjena za ustrezne dele posebnega programa za izvajanje okvirnega programa Obzorje 2020, določenega s Sklepom … /2013/EU v skladu s členom 58(1)(c)(vi) ter členoma 60 in 61 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

2. Letna finančna obveznost Unije za program AAL ne presega letne finančne obveznosti sodelujočih držav za program AAL.

3. Za prispevek k upravnim stroškom programa AAL se porabi največ 6 % finančnega prispevka Unije.

Člen 3

Pogoji za finančni prispevek Unije

1. Finančni prispevek unije je odvisen od:

(a) dokaza sodelujočih držav, da je program AAL vzpostavljen v skladu s prilogama I in II;

(b) tega, ali so sodelujoče države ali organizacije, ki so jih sodelujoče države določile, imenovale Ambient Assisted Living Association, neprofitno združenje s pravno osebnostjo, ustanovljeno v skladu z belgijsko zakonodajo (v nadaljnjem besedilu: združenje AAL), kot strukturo, ki je odgovorna za izvajanje programa AAL ter za dodeljevanje in spremljanje finančnega prispevka Unije;

(d) dokaza združenja AAL o sposobnosti za izvajanje programa AAL, vključno z dodeljevanjem in spremljanjem finančnega prispevka Unije, v okviru posrednega upravljanja proračuna Unije v skladu s členi 58, 60 in 61 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012;

(e) uvedbe modela upravljanja za program AAL v skladu s Prilogo III.

2. Med izvajanjem programa AAL je finančni prispevek Unije odvisen tudi od:

(a) tega, ali združenje AAL izvaja cilje programa AAL iz Priloge I in dejavnosti iz Priloge II v skladu z Uredbo (EU) št. ... [pravila za sodelovanje v programu Obzorje 2020 in razširjanje njegovih rezultatov] ob upoštevanju člena 5 tega sklepa;

(b) ohranjanja ustreznega in učinkovitega modela upravljanja v skladu s Prilogo III;

(d) tega, ali vsaka sodelujoča država izpolnjuje obveznosti iz točke (c) odstavka 1 in letne obveznosti glede prispevanja k financiranju programa AAL.

Člen 4 Prispevek sodelujočih držav

1. Prispevki sodelujočih držav so sestavljeni iz:

(a) finančnih prispevkov za posredne ukrepe, podprte v okviru programa AAL v skladu s Prilogo II;

(b) prispevkov v stvareh, ki ustrezajo upravnim stroškom, nastalim pri nacionalnih upravah, za uspešno izvajanje programa AAL v skladu s Prilogo II.

Člen 5

Pravila za sodelovanje in razširjanje rezultatov

1. Za namene Uredbe (EU) št. …/2013 [pravila za sodelovanje v programu Obzorje 2020 in razširjanje njegovih rezultatov] se šteje, da je združenje AAL organ za financiranje in zagotavlja finančno podporo za posredne ukrepe v skladu s Prilogo II k temu sklepu.

2. Z odstopanjem od člena 14(5) Uredbe (EU) št. …/2013 [pravila za sodelovanje v programu Obzorje 2020 in razširjanje njegovih rezultatov] finančno sposobnost prijaviteljev preveri nacionalna organizacija, imenovana za upravljanje programa, v skladu s pravili za sodelovanje v določenih nacionalnih programih.

3. Z odstopanjem od člena 16(1) Uredbe (EU) št. …/2013 [pravila za sodelovanje v programu Obzorje 2020 in razširjanje njegovih rezultatov] sporazume o donacijah z upravičenci podpiše nacionalna agencija, imenovana za upravljanje programa.

4. Z odstopanjem od členov 19[(1) in (5) do (7)] ter od 22 do 29 Uredbe (EU) št. …/2013 [pravila za sodelovanje v programu Obzorje 2020 in razširjanje njegovih rezultatov] se za donacije, ki jih upravljajo nacionalne agencije, imenovane za upravljanje programa, uporabljajo pravila za financiranje določenih nacionalnih programov.

5. Z odstopanjem od členov 38 do 46 Uredbe (EU) št. …/2013 [pravila za sodelovanje v programu Obzorje 2020 in razširjanje njegovih rezultatov] se uporabljajo pravila iz določenih nacionalnih programov, ki urejajo rezultate ter pravice dostopa do ozadja in rezultatov.

Člen 6 Izvajanje programa AAL

1. Program AAL se izvaja na podlagi letnih načrtov dela v skladu s Prilogo II.

Člen 7

Sporazumi med Unijo in združenjem AAL

1. Na podlagi pozitivne vnaprejšnje ocene združenja AAL v skladu s členom 61(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Komisija v imenu Unije sklene z združenjem AAL sporazum o prenosu pooblastil in letne sporazume o prenosu sredstev.

2. Sporazum o prenosu pooblastil iz odstavka 1 se sklene v skladu s členom 58(3) ter členoma 60 in 61 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in členom 40 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012. Določa tudi:

(a) zahteve za prispevek združenja AAL glede ustreznih kazalnikov v okviru kazalnikov uspešnosti iz Priloge II k Sklepu (EU) št. …/2013 [posebni program za izvajanje okvirnega programa Obzorje 2020];

(b) zahteve za prispevek združenja AAL k spremljanju iz Sklepa (EU) št. …/2013 [posebni program za izvajanje okvirnega programa Obzorje 2020];

(d) ureditve za zagotavljanje podatkov in informacij, ki jih Komisija potrebuje, da bi lahko izpolnjevala svoje obveznosti v zvezi z razširjanjem informacij in poročanjem.

Člen 8

Ukinitev, zmanjšanje ali začasna ustavitev finančnega prispevka Unije

1. Če se program AAL ne izvaja v skladu s pogoji iz člena 3, lahko Komisija ukine, sorazmerno zmanjša ali začasno ustavi finančni prispevek Unije v skladu z dejanskim izvajanjem programa AAL.

2. Kadar sodelujoče države ne prispevajo k financiranju programa AAL ali prispevajo delno ali z zamudo, lahko Komisija ukine, sorazmerno zmanjša ali začasno ustavi finančni prispevek Unije, ob upoštevanju zneska financiranja, ki so ga sodelujoče države namenile za izvajanje programa AAL.

Člen 9

Naknadni pregledi

1. Naknadne preglede odhodkov za posredne ukrepe opravljajo nacionalne agencije, imenovane za upravljanje programa, v skladu s členom 23 Uredbe (EU) št. … [okvirni program Obzorje 2020].

2. Komisija se lahko odloči, da bo preglede iz odstavka 1 opravila sama.

Člen 10

Zaščita finančnih interesov Unije

1. Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, finančni interesi Evropske unije zaščiteni z izvajanjem preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju ter z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in denarnimi kaznimi.

2. Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko na podlagi določb in postopkov iz Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[19], ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi[20], opravi preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi v zvezi s sporazumom o donaciji ali sklepom o donaciji ali pogodbo, financirano v skladu s tem sklepom, ugotovil morebitne primere goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije.

3. Pogodbe, sporazumi o donacijah in sklepi o donacijah, ki izhajajo iz izvajanja tega sklepa, vsebujejo določbe, ki izrecno pooblaščajo Komisijo, združenje AAL, Računsko sodišče in OLAF za izvajanje pregledov in preiskav v skladu z njihovimi pristojnostmi.

4. Združenje AAL omogoči osebju Komisije in drugim osebam, ki jih je Komisija pooblastila, ter Računskemu sodišču dostop do svojih lokacij in prostorov ter do vseh podatkov, vključno s podatki v elektronski obliki, ki so potrebni za izvajanje pregledov iz odstavka 3.

5. Pri izvajanju programa AAL sodelujoče države sprejmejo zakonodajne, regulativne, upravne ali druge ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije, zlasti za zagotovitev polnega vračila vseh zneskov, dolgovanih Uniji, v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 in Delegirano uredbo (EU) št. 1268/2012.

Člen 11

Sporočanje informacij

1. Na zahtevo Komisije združenje AAL pošlje Komisiji vse podatke, ki so potrebni za pripravo poročil iz člena 12.

2. Sodelujoče države prek združenja AAL predložijo vse podatke o finančnem upravljanju programa AAL, ki jih zahtevata Evropski parlament in Svet.

3. Komisija sporoča podatke iz odstavka 2 v poročilih, določenih v členu 12.

Člen 12

Ocenjevanje

1. Komisija opravi vmesno ocenjevanje programa AAL do 31. decembra 2017. Komisija pripravi poročilo o tem ocenjevanju, ki vključuje zaključke ocenjevanja in ugotovitve Komisije. Komisija pošlje to poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu do 30. junija 2018.

2. Komisija opravi končno oceno programa AAL ob koncu sodelovanja Unije v programu AAL, vendar najpozneje do 31. decembra 2022. Komisija pripravi poročilo o tem ocenjevanju, ki vključuje rezultate ocenjevanja. Komisija pošlje navedeno poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 13

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 14

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

CILJI PROGRAMA AAL

1. Program AAL izpolnjuje naslednje cilje:

1.1. spodbujati oblikovanje inovativnih izdelkov in storitev, ki temeljijo na IKT, za dejavno in zdravo staranje doma, v skupnosti ali na delovnem mestu ter s tem izboljšati kakovost življenja, samostojnost, udeležbo v družbenem življenju, znanje in spretnosti ali povečati zaposljivost starejših ter povečati učinkovitost zagotavljanja zdravstvenega in socialnega varstva;

1.2. ohraniti in dodatno razvijati kritično maso uporabnih raziskav, razvoja in inovacij na ravni Unije na področju izdelkov in storitev, ki temeljijo na IKT, za dejavno in zdravo staranje;

1.3. razviti stroškovno učinkovite rešitve, vključno z določanjem ustreznih standardov interoperabilnosti, ter zagotavljati lažjo lokalizacijo in prilagoditev skupnih rešitev, ki so združljive z različnimi socialnimi preferencami in regulativnimi vidiki na nacionalni ali regionalni ravni, spoštujejo zasebnost in dostojanstvo starejših in po potrebi podpirajo dostop do storitev v podeželskih in odmaknjenih območjih ali koristijo drugim skupinam ljudi, kot so na primer invalidi.

2. Program AAL vzpostavi ugodno okolje za sodelovanje malih in srednje velikih podjetij.

3. Program AAL se osredotoča na uporabne raziskave in inovacije, ki so blizu trga, in dopolnjuje z njimi povezane dolgoročnejše raziskave in obsežne inovacijske dejavnosti, ki so predvidene v okvirnem programu Obzorje 2020 ter drugih evropskih in nacionalnih pobudah. Program prispeva tudi k izvajanju evropskega partnerstva za inovacije za dejavno in zdravo staranje.

PRILOGA II

DEJAVNOSTI PROGRAMA AAL

I. Posredni ukrepi

1. Izvajanje programa AAL podpira predvsem tržno usmerjene raziskovalne in inovacijske projekte za dejavno in zdravo staranje, ki zagotavljajo možnost uporabe rezultatov projektov v realnem časovnem okviru. Financiranje navedenih posrednih ukrepov v okviru programa AAL poteka predvsem v obliki nepovratnih sredstev. Lahko je tudi v drugih oblikah, kot so nagrade, predkomercialna javna naročila in javno naročanje inovativnih rešitev.

2. Poleg tega se lahko podpirajo tudi ukrepi za posredovanje, spodbujanje programa, ukrepi za ozaveščanje o sedanjih zmožnostih, spodbujanje uvajanja inovativnih rešitev ter povezovanje organizacij in vlagateljev na strani ponudbe in povpraševanja.

3. Podpirajo se lahko tudi ukrepi za izboljšanje kakovosti predlogov, študije izvedljivosti in delavnice. Za razširitev skupine deležnikov, vključenih v program AAL, se lahko predvidi sodelovanje z regijami Unije.

II. Izvajanje

1. Program AAL se izvaja na podlagi letnih načrtov dela, v katerih se opredelijo teme razpisov za zbiranje predlogov.

2. Letne načrte dela potrdi Komisija kot podlago za letne finančne prispevke Unije.

3. Izvajanje programa AAL vključuje posvetovanja z ustreznimi deležniki (vključno z osebami, ki sprejemajo odločitve v javnih organih, predstavniki uporabnikov, ponudniki storitev in zavarovanj v zasebnem sektorju, pa tudi industrija, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji) v zvezi s prednostnimi nalogami na področju uporabnih raziskav in inovacij, ki jih je treba obravnavati.

4. Izvajanje programa AAL upošteva demografska gibanja in demografske raziskave, da bi se zagotavljale rešitve, ki odražajo socialne in gospodarske razmere v Uniji.

5. Primerno se upoštevajo morebitna vprašanja enakosti spolov, etike in zasebnosti v skladu z mednarodnimi smernicami.

6. V skladu z naravo programa AAL, ki je blizu trgu, in v skladu s pravili iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, združenje AAL postavi ustrezne minimalne cilje uspešnosti za čas do sklenitve pogodbe in čas do plačila v skladu s [pravili za sodelovanje] in [finančno uredbo] ter zagotovi, da jih sodelujoče države med izvajanjem programa AAL upoštevajo.

7. Vsaka sodelujoča država poskrbi za lažje sodelovanje organizacij, ki zastopajo udeležence na strani povpraševanja.

8. Vsaka sodelujoča država sofinancira izbrane projekte udeležencev v svojih ustreznih nacionalnih programih prek nacionalnih agencij, imenovanih za upravljanje programa. Te agencije pozneje usmerijo financiranje Unije iz združenja AAL na podlagi splošnega opisa projekta, ki je sestavni del sporazuma, sklenjenega med nacionalnimi agencijami, imenovanimi za upravljanje programa, in ustreznimi udeleženci za vsak financiran projekt.

9. Po zaprtju razpisa za zbiranje projektnih predlogov združenje AAL v sodelovanju z nacionalnimi agencijami, imenovanimi za upravljanje programa, opravi centralno preveritev upravičenosti. Preverjanje poteka na podlagi skupnih meril za upravičenost za program AAL, ki se objavijo skupaj z razpisom za zbiranje predlogov.

10. Združenje AAL ob pomoči nacionalnih agencij za upravljanje programa preveri izpolnjevanje dodatnih nacionalnih meril za upravičenost, ki so določena v razpisih za zbiranje predlogov.

11. Nacionalna merila za upravičenost se nanašajo le na pravno in finančno stanje posameznih prijaviteljev, ne pa tudi na vsebino predloga, in zadevajo naslednje vidike:

11.1. vrsta prijavitelja, vključno s pravnim statusom in namenom;

11.2. odgovornost in izvedljivost, vključno s finančno trdnostjo ter izpolnjevanjem davčnih in socialnih obveznosti.

12. Upravičene predloge projektov oceni in izbere združenje AAL ob pomoči neodvisnih strokovnjakov na podlagi preglednih in skupnih meril za ocenjevanje, določenih v objavljenem razpisu za zbiranje predlogov. Navedena izbira je za sodelujoče države obvezna, ko jo sprejme generalna skupščina združenja AAL.

13. Če udeleženec v projektu ne izpolnjuje enega ali več nacionalnih meril za upravičenost ali če je ustrezni nacionalni proračun za obveznosti glede financiranja izčrpan, se lahko izvršni odbor združenja AAL odloči, da bi bilo treba ob pomoči neodvisnih strokovnjakov opraviti dodatno neodvisno centralno oceno zadevnega predloga, da se predlog oceni brez udeležbe zadevnega udeleženca ali z nadomestnim udeležencem, če tako predlagajo udeleženci projekta.

14. Pravna in finančna vprašanja, povezana z udeleženci in projekti, izbranimi za financiranje, obravnava nacionalna agencija, imenovana za upravljanje programa. Uporabljajo se nacionalna upravna pravila in načela.

PRILOGA III

UPRAVLJANJE PROGRAMA AAL

Organizacijska struktura za program AAL zajema:

1. Združenje AAL, mednarodno neprofitno združenje, ki je bilo ustanovljeno v skladu z belgijsko zakonodajo, je namenska struktura za izvajanje, ki so jo ustanovile sodelujoče države.

2. Združenje AAL je pristojno za vse dejavnosti programa AAL. Naloge združenja AAL vključujejo upravljanje pogodb in proračuna, razvoj letnih načrtov dela, organizacijo razpisov za zbiranje predlogov, izvajanje ocenjevanja in razvrščanje projektov za financiranje.

3. Poleg tega združenje AAL nadzoruje in je pristojno za spremljanje projektov ter prenaša povezana plačila prispevkov Unije na nacionalne agencije, imenovane za upravljanje programov. Organizira tudi dejavnosti razširjanja informacij.

4. Združenje AAL upravlja generalna skupščina. Generalna skupščina je organ, ki sprejema odločitve o programu AAL. Imenuje člane izvršnega odbora in nadzoruje izvajanje programa AAL, vključno z odobritvijo letnih načrtov dela, dodeljevanjem nacionalnih sredstev za projekte in obravnavanjem prošenj za novo članstvo. Deluje na podlagi načela ena država – en glas. Odločitve se sprejemajo z navadno večino, razen odločitev o nasledstvu, sprejemu ali izključitvi članov ali razpustitvi združenja, za katere se lahko v statutu združenja določijo posebne zahteve glede glasovanja.

5. Komisija ima na sejah generalne skupščine združenja AAL status opazovalca in odobri letni načrt dela. Komisija je vabljena k udeležbi na vseh sestankih združenja AAL in lahko sodeluje v razpravi. Vsi ustrezni dokumenti, ki krožijo v povezavi z generalno skupščino združenja AAL, se pošljejo Komisiji.

6. Izvršni odbor AAL — ki ga sestavljajo vsaj predsednik, podpredsednik in zakladnik — izvoli generalna skupščina za izpolnjevanje posebnih upravljavskih obveznosti, kot je načrtovanje proračuna, zaposlovanje in sklepanje pogodb. Izvršni odbor pravno zastopa združenje in poroča generalni skupščini.

7. Centralna enota za upravljanje, ki je ustanovljena v okviru združenja AAL, je odgovorna za centralno upravljanje izvajanja programa AAL, pri čemer se usklajuje in tesno sodeluje z nacionalnimi agencijami za upravljanje programa, ki jih sodelujoče države pooblastijo za izvajanje dela, povezanega z upravljanjem projektov ter upravnimi in pravnimi vidiki za nacionalne udeležence v projektih, ter za zagotavljanje podpore pri ocenjevanju projektnih predlogov in pogajanju o njih. Centralna enota za upravljanje in nacionalne agencije za upravljanje programa skupaj delujejo kot enota za upravljanje pod nadzorom združenja AAL.

8. Svetovalni odbor s predstavniki industrije, uporabnikov in drugih deležnikov, ki si prizadeva za ravnovesje med generacijami in spoloma, zagotovi priporočila za prednostne naloge in teme, ki jih je treba obravnavati v razpisih za zbiranje predlogov in drugih ukrepih programa AAL.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1 Naslov predloga/pobude

1.2 Posamezna področja v strukturi ABM/ABB

1.3 Vrsta predloga/pobude

1.4 Cilji

1.5 Utemeljitev predloga/pobude

1.6 Trajanje ukrepa in finančnega učinka

1.7 Načrtovani načini upravljanja

2. UKREPI UPRAVLJANJA

2.1 Pravila o spremljanju in poročanju

2.2 Sistem upravljanja in nadzora

2.3 Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1 Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2 Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1 Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2 Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

3.2.3 Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

3.2.4 Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5 Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3 Ocenjeni učinek na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1. Naslov predloga/pobude

Sodelovanje Unije v programu za raziskave in razvoj za podporo pri dejavnem in samostojnem življenju (v nadaljnjem besedilu: program AAL), ki ga izvaja več držav članic.

1.2. Posamezna področja v strukturi ABM/ABB[21]

Raziskave in tehnološki razvoj: Okvirni program Obzorje 2020.

Digitalna agenda ukrep 78; okrepitev skupnega programa AAL.

1.3. Vrsta predloga/pobude

¨ Predlog/pobuda zadeva nov ukrep

¨ Predlog/pobuda zadeva nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[22]

¨ Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa

X Predlog/pobuda zadeva ukrep z novo usmeritvijo

1.4. Cilji

1.4.1 Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Evropa 2020

Unija inovacij

Evropska digitalna agenda

Evropski raziskovalni prostor

1.4.2 Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Glavni operativni cilj tega zakonodajnega predloga, in sicer sodelovanje Unije v skupnem raziskovalnem in razvojnem ter inovacijskem programu, ki ga izvaja več držav članic na področju podpore pri dejavnem in samostojnem življenju, je bil že predviden v okvirnem programu za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti Obzorje 2020 ter v njegovem posebnem programu „Družbeni izzivi“.

Posebni cilji, ki so povezani s tem operativnim ciljem, so:

(2) vzpostaviti in izvajati program AAL

(3) uvesti podporne ukrepe za program

(4) uvesti in sofinancirati skupne raziskovalne in inovacijske projekte z 2–3 leti do uvedbe na trg

1.4.3 Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Program AAL bo združeval sredstva Unije ter nacionalna in zasebna sredstva za izvajanje inovativnih rešitev, ki temeljijo na IKT, za omogočanje neodvisnega in prijetnega staranja evropskih državljanov, pri čemer bo prispeval k splošni trajnosti njihovega varstva in zagotavljal nove gospodarske priložnosti za evropsko industrijo.

Dodana vrednost sodelovanja Unije je bistvena iz naslednjih razlogov:

Ukrepi Unije bodo omogočili oblikovanje novega pravnega okvira, v katerem se bodo lahko združevala sredstva Unije in nacionalna sredstva na podlagi skupne strategije za spodbujanje skupnih mednarodnih inovacijskih raziskovalnih in razvojnih projektov, zlasti z vključitvijo MSP. To z uporabo obstoječih struktur ne bi bilo mogoče.

Program AAL bo omogočil obravnavanje izzivov staranja prebivalstva s spodbujanjem novih inovativnih izdelkov in storitev, ki temeljijo na IKT, za samostojno življenje starejših, s čimer bo povečal kakovost njihovega življenja in samostojnost ter znižal stroške varstva. To bo potekalo na usklajen in nerazdrobljen način z večjo kritično maso, kar bo pripomoglo k bolj stroškovno učinkovitim in interoperabilnim rešitvam.

Zagotavljanje kritične mase in usklajen evropski pristop za razvoj interoperabilnih rešitev bosta učinkoviteje podpirala industrijo in zlasti MSP. Poleg tega bo omogočena prilagoditev rešitev AAL nacionalnim/regionalnim socialnim preferencam in predpisom. To je pomemben pogoj za komercialno uporabo in razvoj trga ter zagotavlja velike možnosti za vključevanje MSP.

Predlagani program bo ustvaril spodbude za večje nacionalne in industrijske naložbe v raziskave, razvoj in inovacije na področju IKT in staranja ter tako prispeval k cilju zagotavljanja 3 odstotkov evropskega BDP za raziskave in razvoj.

Makroekonomska dodana vrednost za evropsko gospodarstvo in družbo, ki bo posledica uporabe rezultatov programa za prijetno staranje, v tej oceni finančnih posledic ni bila obravnavana.

1.4.4 Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Kazalnike rezultatov in posledic, določene v posebnem cilju okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020, spremlja namenska struktura za upravljanje in o njih letno poroča Komisiji.

Na podlagi sorodnih kazalnikov se bodo merili naslednji pričakovani rezultati:

Zagotavljanje spodbud za vlaganje in nacionalnih prizadevanj z zagotavljanjem spodbud za naložbe v skladu s skupnimi strategijami in izvajanjem.

Kazalniki: (i) število sodelujočih držav; (ii) obveznosti in plačila sodelujočih držav; (iii) nacionalna finančna sredstva, razporejena in porabljena v projektih skupnega programa; (iv) sredstva, ki jih vložijo industrija in drugi deležniki z udeležbo v projektih in sofinanciranjem projektov.

Izboljšanje skladnosti raziskav, razvoja in inovacij v IKT za prijetno staranje v Evropi z odpravo sedanje razdrobljenosti prizadevanj, tako da se razvijejo skupne strategije in skupni razpisi za zbiranje predlogov s kritično maso.

Kazalniki: ta rezultat bo dejansko dosežen, ko bo skupni program v celoti začel delovati in bo vključeval znatno število držav.

Učinkovitost programa z zagotavljanjem zanesljivosti glede razpoložljivosti nacionalnih proračunov, s centralnim programom za predložitev, oceno in izbiro predlogov ter z zagotavljanjem uporabniku prijaznega programa za skupne evropske uporabne in tržno usmerjene raziskave in inovacije, ki temeljijo na znanih nacionalnih pravilih. To bi moralo zagotoviti novo in učinkovitejšo podporo za ustrezne udeležence, zlasti MSP, kar bi omogočilo večje industrijske naložbe ter skrajšalo čas za trženje in uporabo rezultatov.

Kazalniki: (v) časovni presledek med predložitvijo predloga in začetkom projekta; (vi) število sodelujočih MSP; (vii) posredni stroški izvajanja skupnega programa.

Velike gospodarske in družbene koristi ter prispevanje h ključnim ciljem politik; to bo izmerjeno kot del načrtovane neodvisne vmesne in končne ocene poleg drugih predstavljenih kazalnikov.

1.5 Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1 Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.5.2 Dodana vrednost ukrepanja EU

Dodana vrednost sodelovanja Unije je bistvena iz naslednjih razlogov:

· Ukrepi Unije bodo omogočili nadaljevanje obstoječega programa AAL, v katerem se bodo lahko združevala sredstva Unije in nacionalna sredstva na podlagi skupne strategije za spodbujanje skupnih mednarodnih inovacijskih raziskovalnih in razvojnih projektov, zlasti z vključevanjem MSP. To z uporabo obstoječih struktur ne bi bilo mogoče.

· Program AAL bo omogočil obravnavanje izzivov staranja prebivalstva s spodbujanjem novih inovativnih izdelkov in storitev, ki temeljijo na IKT, za samostojno življenje starejših, s čimer bo povečal kakovost njihovega življenja in samostojnost ter znižal stroške varstva. To bo potekalo na usklajen in nerazdrobljen način z večjo kritično maso, kar bo pripomoglo k bolj stroškovno učinkovitim in interoperabilnim rešitvam.

· Zagotavljanje kritične mase in usklajen evropski pristop za razvoj interoperabilnih rešitev bosta učinkoviteje podpirala industrijo in zlasti MSP. Poleg tega bo omogočena prilagoditev rešitev AAL nacionalnim/regionalnim socialnim preferencam in predpisom. To je pomemben pogoj za komercialno uporabo in razvoj trga ter zagotavlja velike možnosti za vključevanje MSP.

· Predlagani program bo ustvaril spodbude za večje nacionalne in industrijske naložbe v raziskave, razvoj in inovacije na področju IKT in staranja ter tako prispeval k cilju zagotavljanja 3 odstotkov evropskega BDP za raziskave in razvoj.

Makroekonomska dodana vrednost za evropsko gospodarstvo in družbo, ki bo posledica uporabe rezultatov programa za prijetno staranje, v tej oceni finančnih posledic ni bila obravnavana.

1.5.3 Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Na podlagi vmesne ocene predhodnika skupnega programa AAL, ki se je izvajal v okviru sedmega okvirnega programa, so spoznanja naslednja:

· program AAL bi se moral nadaljevati, ker zagotavlja jasno dodano vrednost, zlasti za MSP, z ustvarjanjem potrebne kritične mase v raziskavah in inovacijah za prijetno staranje na evropski ravni za pomoč pri uvajanju ustreznih izdelkov in storitev na trg;

· program bi se moral usmeriti na to, kako lahko regionalni udeleženci v inovacijah (predvsem MSP) razumejo in obravnavajo evropski trg;

· izboljšati bi moral učinkovitost izvajanja, zlasti glede časa do dodelitve sredstev in plačil;

· izboljšati bi moral vključitev ponudnikov storitev in zlasti končnih uporabnikov v zgodnje faze načrtovanja projektov, specifikacije razpisov in ocenjevanje.

Ta spoznanja so bila upoštevana pri oblikovanju programa 2 AAL.

1.5.4 Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Prvo evropsko partnerstvo za inovacije za dejavno in zdravo staranje (EIP AHA)[23] pričakuje, da bodo rešitve IKT igrale pomembno vlogo pri doseganju ciljev dveh dodatnih let zdravega življenja do leta 2020 ter izboljšanja kakovosti življenja za državljane in izboljšanja učinkovitosti sistemov varstva v Evropi. Njegov strateški izvedbeni načrt (SIP) določa prednostne naloge za pospeševanje in povečanje obsega inovacij za dejavno in zdravo staranje v Uniji na treh področjih: preprečevanje in spodbujanje zdravja, nega in zdravljenje ter samostojno življenje in socialna vključenost. Evropsko partnerstvo za inovacije za dejavno in zdravo staranje, ki ga je uvedel Svet, izboljšuje ustreznost programa AAL za prihodnost in njegovo nadaljevanje. Program AAL je najpomembnejši element za izvajanje strateškega izvedbenega načrta, ker se osredotoča na del inovacijske verige, ki se imenuje „dolina smrti“. Program AAL bo pridobil tudi iz evropskega partnerstva za inovacije, ker bo to partnerstvo pospešilo ustvarjanje trga in široko uporabo rešitev na trgu ter prispevalo tudi k izboljšanju mejnih pogojev trga, na primer glede standardizacije in interoperabilnosti, ki ju program AAL ne zajema, vendar sta v oceni in na posvetovanjih omenjeni kot oviri za uvajanje.

Program AAL dopolnjujejo glavne nacionalne pobude, kot je na primer nacionalna pobuda o AAL in staranju v Nemčiji, platforma za inovacije na področju podpore pri samostojnem življenju v Združenem kraljestvu ter platforma za inovacije na področju staranja v Franciji.

S temi medsebojno povezanimi programi, ki skupaj pokrivajo velik del raziskovalne in inovacijske verige, ima Evropa edinstveno moč na področju IKT za prijetno staranje na svetovni ravni. Program AAL dobro dopolnjuje dolgoročnejše raziskave na področju IKT in staranja v okviru programa Obzorje 2020, rešitve, ki temeljijo na IKT in jih program zagotavlja, pa se lahko vključijo v dejavnosti inovacij in tržnega preverjanja v okviru programa Obzorje 2020.

Program AAL dopolnjuje tudi pobuda za skupno načrtovanje „Daljše in bolj zdravo življenje“[24] za demografske spremembe, ki povezuje 13 evropskih držav za obravnavo novih spoznanj, ki temeljijo na znanosti, za oblikovanje prihodnje politike o staranju, in vključuje številna različna raziskovalna področja. Program AAL lahko zagotovi aplikativni okvir za multidisciplinarne raziskave skupne pobude za načrtovanje in prispeva v program pobude izkušnje uporabnikov ter obenem zagotavlja raziskovalne metodologije, kot je vseživljenjski pristop.

V predlogu Komisije za sklep o strateškem inovacijskem programu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) za obdobje 2014–2020 so „inovacije za zdravo življenje in dejavno staranje“ opredeljene kot eno od prednostnih tematskih področij za val skupnosti znanja in inovacij (SZI) Evropskega inštituta za inovacije v obdobju 2014–2015.

1.6 Trajanje ukrepa in finančnega učinka

X Časovno omejen(-a) predlog/pobuda

– Trajanje predloga/pobude od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2023.

– Finančne posledice med letoma 2014 in 2020 za prevzem obveznosti ter med letoma 2014 in 2023 za odobritev plačil.

¨ Časovno neomejen predlog/pobuda

– Izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7 Načrtovani načini upravljanja[25]

¨ Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija

X Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvajanja na:

– ¨ izvajalske agencije

– ¨ organe, ki jih ustanovi Evropska unija,[26]

– X nacionalne javne organe / organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨ osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v ustreznem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite)

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Ustanovljena je bila namenska struktura za izvajanje, ki se imenuje Ambient Assisted Living Association in jo sodelujoče države vodijo za upravljanje pobude. Finančni prispevek Unije za pobudo bo zagotovljen prek te organizacije. Nacionalni organi za financiranje ali agencije, ki so jih pooblastili, bodo upravljale finančni prispevek EU in sklepale sporazume o donacijah z organizacijami za prejetje finančne podpore za skupne raziskovalne in inovacijske dejavnosti.

Pripombe:

Finančni prispevek Evropske unije bo izplačan namenskemu subjektu za upravljanje, ki so ga ustanovile sodelujoče države in bo upravljal program. Prispevek Unije bo zagotovljen na podlagi odobritve načrta dela in z njim povezanih nacionalnih proračunskih obveznosti.

Organizacijska struktura za program AAL zajema naslednje subjekte:

Združenje AAL, ki so ga kot namensko strukturo za upravljanje ustanovile sodelujoče države, bo z Evropsko komisijo podpisalo sporazum o prenosu pooblastil in letne sporazume o prenosu sredstev, da bi prejelo letna finančna sredstva iz okvirnega programa. Odgovorno bo za vse dejavnosti programa AAL, vodil pa ga bo direktor, ki bo zakoniti zastopnik združenja.

Združenje AAL bo pristojno za vse dejavnosti programa AAL. Naloge združenja AAL vključujejo upravljanje pogodb in proračuna, razvoj letnih delovnih programov, organizacijo razpisov za zbiranje predlogov, izvajanje ocenjevanja in razvrščanje projektov. Razen tega nadzoruje spremljanje projektov in prenaša povezana plačila prispevkov Unije na imenovane nacionalne agencije za upravljanje programov. Organizira tudi dejavnosti razširjanja informacij.

Združenje AAL upravlja generalna skupščina. Generalna skupščina je organ za sprejemanje odločitev programa AAL, imenuje člane upravnega odbora in nadzoruje izvajanje programa AAL, vključno z odobritvijo letnih načrtov dela, dodeljevanjem nacionalnih sredstev za projekte in obravnavanjem prošenj za novo članstvo. Delovala bo na podlagi načela ena država – en glas, odločala bo z navadno večino. Komisija bo imela na sejah generalne skupščine status opazovalca.

Upravni odbor AAL, sestavljen iz direktorja in dveh poddirektorjev (ali enega poddirektorja in enega zakladnika), je izvoljen za izpolnjevanje posebnih upravljavskih obveznosti, kot je načrtovanje proračuna, zaposlovanje in sklepanje pogodb. Upravni odbor pravno zastopa združenje in poroča generalni skupščini.

Nacionalne agencije za upravljanje programov so sodelujoče države pooblastile za izvajanje dela, povezanega z upravljanjem projektov ter upravnimi in pravnimi vidiki za nacionalne projektne partnerje, ter za zagotavljanje podpore pri ocenjevanju predlogov in pogajanju o njih. Dejavnosti opravljajo pod nadzorom združenja AAL.

Svetovalni odbor bo s predstavniki industrije in drugimi deležniki zagotovil priporočila za prednostne naloge in teme, ki jih je treba obravnavati v razpisih za zbiranje predlogov v okviru skupnega programa AAL

2. UKREPI UPRAVLJANJA

2.1 Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

V skladu z okvirnim programom za raziskave in inovacije – Obzorje 2020 izvajanje programa AAL letno spremlja namenska struktura za upravljanje in o njem po potrebi poroča Komisiji. Spremljanje programa bo potekalo prek letnih poročil, ki jih bo pripravila namenska struktura za izvajanje. Ta poročila bodo vsebovala podroben pregled izvajanja programa v skladu s kazalniki, navedenimi v oddelku 1.4.4.

Vmesna ocena bo opravljena po treh letih delovanja ob pomoči neodvisnih strokovnjakov in bo vsebovala: (1) izvajanje programa v smeri nadaljnjega znanstvenega, upravljavskega in finančnega povezovanja; (2) dodano vrednost in uspešnost skupnega programa pri doseganju njegovih ciljev. Končno ocenjevanje opravijo zunanji strokovnjaki na koncu programa.

2.2 Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1 Ugotovljena tveganja

1) Ključna tveganja se nanašajo na sposobnost namenske izvajalske strukture za upravljanje prispevka iz proračuna Unije in uspešno spremljanje nacionalnih agencij, vključenih v vsakodnevno delovanje programa.

2) Drugo tveganje je uspešna zaščita pred goljufijami in morebitnimi finančnimi izgubami zaradi visoke vključenosti MSP in pristopa posrednega centraliziranega upravljanja.

3) Tretje tveganje se nanaša na sposobnosti vključenih držav za dejansko financiranje svojih prispevkov programu.

2.2.2 Načrtovani načini kontrole

V zvezi s tveganji št. 1 in 2 glej poglavje 2.3.

Glede tveganja št. 3 obstajajo zaščitni ukrepi, ki zagotavljajo, da se sredstva EU sprostijo šele na podlagi dokaza o nacionalnih finančnih obveznostih na ravni letnih sporazumov o prenosu sredstev ter na ravni plačil nacionalnim udeležencem v projektih skupnega programa. Dodatni zaščitni ukrep je dejstvo, da financiranje EU ne more preseči 50 % skupnih javnih finančnih sredstev, zagotovljenih v programu, in da podpora EU za upravne odhodke ne more preseči 6 % celotnega prispevka EU.

2.2.3 Stroški in koristi kontrol ter verjetna stopnja neskladnosti

V skladu s členom 7 Sklepa o programu bo kontrolni sistem, ki bo vzpostavljen za izvajanje programa, oblikovan tako, da bo zagotovil primerno jamstvo za doseganje ustreznega obvladovanja tveganj, povezanih z uspešnostjo in učinkovitostjo delovanja ter zakonitostjo in pravilnostjo z njim povezanih transakcij, pri čemer bo upoštevana posebna narava programa AAL kot javno-javnega partnerstva. Kontrolni sistem vzpostavi ustrezno ravnovesje med zaupanjem in nadzorom, ob upoštevanju upravnih in drugih stroškov kontrole na vseh ravneh, zlasti za udeležence, tako da lahko čim bolj prispeva k doseganju ciljev okvirnega programa Obzorje 2020.

2.3 Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Člen 3 Sklepa o uvedbi programa AAL navaja, da je prispevek Unije odvisen od tega, ali združenje AAL upošteva zahteve glede poročanja iz člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. V skladu s členom 8 lahko Komisije ukine, zmanjša ali začasno ustavi plačilo svojega prispevka.

Sporazum o prenosu pooblastil, ki bo sklenjen med Komisijo in združenjem AAL v skladu s členom 61 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, bo zagotovil, da bo Komisija nadzorovala dejavnosti združenja AAL, zlasti z opravljanjem revizijskih pregledov.

Nadaljnji ukrepi za preprečevanje goljufij se bodo uresničevali kot del podrobnega sporazuma med Komisijo in namensko strukturo za izvajanje.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice izdatkov

· Obstoječe proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta izdatkov || Prispevek

Številka 09 04 03 01 izboljšanje zdravja in dobrega počutja vseh skozi celotno življenjsko obdobje || Dif./nedif. ([27]) || držav Efte[28] || držav kandidatk[29] || tretjih držav || po členu 18(1)(aa) finančne uredbe

1A || || dif./ nedif. || DA || DA || DA || DA

3.2 Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1 Povzetek ocenjenih posledic za odhodke v mio.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: || število realizacij 1A || Razdelek ……………...……………………………………………………………….]

GD: CNECT || || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || 2021 || 2022 || 2023 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || || || ||

Številka 09 04 03 01 || obveznosti || (1) || 25 || 25 || 25 || 25 || 25 || 25 || 25 || || || || 175

plačila || (2) || 2,7 || 10 || 17,3 || 24,7 || 24,7 || 24,7 || 24,7 || 23,2 || 15,8 || 7,2 || 175

Številka proračunske vrstice || obveznosti || (1a) || || || || || || || || || || ||

plačila || (2a) || || || || || || || || || || ||

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov[30] || || || || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice || || (3) || || || || || || || || || || ||

Odobritve za GD CNECT SKUPAJ || obveznosti || =1+1a +3 || 25 || 25 || 25 || 25 || 25 || 25 || 25 || || || || 175

plačila || =2+2a +3 || 2,7 || 10 || 17,3 || 24,7 || 24,7 || 24,7 || 24,7 || 23,2 || 15,8 || 7,2 || 175

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || 25 || 25 || 25 || 25 || 25 || 25 || 25 || || || || 175

plačila || (5) || 2,7 || 10 || 17,3 || 24,7 || 24,7 || 24,7 || 24,7 || 23,2 || 15,8 || 7,2 || 175

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || 0,008 || 0,008 || 0,038 || 0,008 || 0,008 || 0,008 || 0,038 || || || || 0,116

Odobritve iz RAZDELKA 1A večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =4+ 6 || 25,008 || 25,008 || 25,038 || 25008 || 25,008 || 25,008 || 25,038 || || || || 175,116

plačila || =5+ 6 || 2,708 || 10,008 || 17,338 || 24,708 || 24,708 || 24,708 || 24,738 || 23,2 || 15,8 || 7,2 || 175,116

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || || || || || || || || || ||

plačila || (5) || || || || || || || || || || ||

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || || || || ||

SKUPAJ odobritve v RAZDELKIH od 1 do 4 večletnega finančnega okvira (referenčni znesek) || obveznosti || =4+ 6 || 25,008 || 25,008 || 25,038 || 25,008 || 25,008 || 25,008 || 25,038 || || || || 175,116

plačila || =5+ 6 || 2,708 || 10,008 || 17,338 || 24,708 || 24,708 || 24,708 || 24,738 || 23,2 || 15,8 || 7,2 || 175,116

Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || 2021 || 2022 || 2023 || SKUPAJ

GD: CNECT || || || ||

Ÿ Človeški viri || 0,262 || 0,262 || 0,262 || 0,262 || 0,262 || 0,262 || 0,262 || || || || 1,834

Ÿ Drugi upravni izdatki || 0.024 || 0.024 || 0.024 || 0.024 || 0.024 || 0.024 || 0.024 || || || || 0.168

GD CNECT SKUPAJ || odobritve || 0,286 || 0,286 || 0,286 || 0,286 || 0,286 || 0,286 || 0,286 || || || || 2.002

Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira, SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 0,286 || 0,286 || 0,286 || 0,286 || 0,286 || 0,286 || 0,286 || || || || 2.002

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || || || || SKUPAJ

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira, SKUPAJ || obveznosti || 25,294 || 25,294 || 25,324 || 25,294 || 25,294 || 25,294 || 25,324 || || || || 177,118

plačila || 2,994 || 10,294 || 17,624 || 24,994 || 24,994 || 24,994 || 25,024 || 23,2 || 15,8 || 7,2 || 177,118

3.2.2. Ocena posledic na odobritve za poslovanje

– ¨ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje

– X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije ò || || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta realizacije[31] || povprečni stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || Total Number || stroški realizacij skupaj

POSEBNI CILJ št. 1[32]… || || || || || || || || || || || || || || || ||

realizacija 1 || vzpostavitev in delovanje skupnega programa (*) || 1,5/ leto || 1 || 1,5 || 1 || 1,5 || 1 || 1,5 || 1 || 1,5 || 1 || 1,5 || 1 || 1,5 || 1 || 1,5 || 7 || 10,5

Seštevek za posebni cilj št. 1 || 1 || 1,5 || 1 || 1,5 || 1 || 1,5 || 1 || 1,5 || 1 || 1,5 || 1 || 1,5 || 1 || 1,5 || 7 || 10,5

POSEBNI CILJ št. 2… || || || || || || || || || || || || || || || ||

realizacija 2 || Podporni ukrepi || 0,200 || 5 || 1 || 5 || 1 || 5 || 1 || 5 || 1 || 5 || 1 || 5 || 1 || 5 || 1 || 35 || 7

Seštevek za posebni cilj št. 2 || 5 || 1 || 5 || 1 || 5 || 1 || 5 || 1 || 5 || 1 || 5 || 1 || 5 || 1 || 35 || 7

POSEBNI CILJ št. 3… || || || || || || || || || || || || || || || ||

realizacija 3 || projekti (*) || 2 || 25 || 23,5 || 25 || 23,5 || 25 || 23,5 || 25 || 23,5 || 25 || 23,5 || 25 || 23,5 || 25 || 23,5 || 175 || 164,5

Seštevek za posebni cilj št. 3 || 25 || 23,5 || 25 || 23,5 || 25 || 23,5 || 25 || 23,5 || 25 || 23,5 || 25 || 23,5 || 25 || 23,5 || 175 || 164,5

STROŠKI SKUPAJ || || 25 || || 25 || || 25 || || 25 || || 25 || || 25 || || 25 || || 175

(*) Stroški centralnega upravljanja skupnega programa AAL bodo podprti z največ 6 % prispevka EU in bodo vključevali stroške ocenjevanja predlogov.

(**) Ob predpostavki, da bodo povprečni celotni stroški projekta 4 milijone EUR, od katerih bodo 50 % pokrila javna sredstva, ki jih bodo v skladu z razmerjem med zadevnimi letnimi obveznostmi (ocenjeno na ~40–50 %) skupaj zagotovile EU in sodelujoče države.

3.2.3 Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1 Povzetek

– ¨ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve

– X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || 2021 || 2022 || 2023 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || || || ||

Človeški viri || 0,262 || 0,262 || 0,262 || 0,262 || 0,262 || 0,262 || 0,262 || || || || 1,834

Drugi upravni izdatki || 0.180 || 0.180 || 0.180 || 0.180 || 0.180 || 0.180 || 0.180 || || || || 1.260

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 0,442 || 0,442 || 0,442 || 0,442 || 0,442 || 0,442 || 0,442 || || || || 3,094

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[33] večletnega finančnega okvira || || || || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || || || || ||

Drugi upravni odhodki || 0,008 || 0,008 || 0,038 || 0,008 || 0,008 || 0,008 || 0,038 || || || || 0,116

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 0,008 || 0,008 || 0,038 || 0,008 || 0,008 || 0,008 || 0,038 || || || || 0,116

SKUPAJ || 0,450 || 0,450 || 0,480 || 0,450 || 0,450 || 0,450 || 0,480 || || || || 3,210

Potrebe po odobritvah za upravne zadeve se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2 Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

– X Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

|| 2014 || 2015 || 2016 || 2017–2020 || Skupaj

Ÿ Kadrovski načrt (za uradnike in začasno osebje) ||

XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) || 2 || 2 || 2 || 8 || 14

XX 01 01 02 (delegacije) || || || || ||

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || ||

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || ||

Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: PDČ)[34] ||

XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz „splošnih sredstev“) || || || || ||

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || ||

XX 01 04 ll[35] || – na sedežu || || || || ||

– v delegacijah || || || || ||

XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS – za posredne raziskave) || || || || ||

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS – za neposredne raziskave) || || || || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || ||

SKUPAJ || 2 || 2 || 2 || 8 || 14

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim znotraj GD, po potrebi z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci || Glavne naloge, ki izhajajo iz ukrepa, so: – sodelovanje na sestankih generalne skupščine združenja AAL kot opazovalec Komisije, 4 dvodnevni sestanki na leto (raven direktorjev/vodij enot) – sodelovanje na delavnicah in srečanjih za razširjanje informacij trikrat na leto (raven vodij enot) – pogajanje in priprava pogodb o donacijah z namensko strukturo za izvajanje (raven vodij projekta + raven pomočnikov B/C) – spremljanje izvajanja + pomoč pri vmesnih in naknadnih ocenah (raven vodij projekta) – finančne in pravne revizije izvajanja programa (raven finančnih uradnikov)

Zunanje osebje ||

3.2.4 Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– X Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

– ¨ Predlog/pobuda bo pomenil(-a) spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

– ¨ Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.[36]

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5 Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– V predlogu/pobudi je načrtovano minimalno sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || 2021 || 2022 || 2023 || Skupaj

Sodelujoče države || 25 || 25 || 25 || 25 || 25 || 25 || 25 || || || || 175

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || 25 || 25 || 25 || 25 || 25 || 25 || 25 || || || || 175

Sofinanciranje

Evropska unija zagotovi maksimalni prispevek do 25 milijonov EUR na leto, pod pogojem, da bodo najmanj 25 milijonov EUR na leto prispevale sodelujoče države, ki bodo za program AAL v obdobju 2014–2020 iz nacionalnih proračunov prispevale najmanj 175 milijonov EUR.

Prispevek EU za operativne stroške programa AAL znaša največ 6 % celotnega prispevka Evropske komisije programu AAL.

Prispevek EU je določen odstotek celotnih javnih sredstev iz soudeleženih nacionalnih programov, vendar v nobenem primeru ne sme presegati 50 % javnih sredstev programa AAL. Ta določeni odstotek se opredeli v sporazumu med namensko strukturo za upravljanje in Komisijo ter bo temeljil na večletni obveznosti sodelujočih partnerskih držav in prispevku Evropske unije.

Poleg tega bodo te projekte sofinancirale organizacije, ki sodelujejo v raziskovalnih in razvojnih projektih, izbranih na podlagi razpisov za zbiranje predlogov, ki jih objavi program. Ti prispevki bodo predvidoma znašali najmanj okoli 300 milijonov EUR med trajanjem programa.

3.3 Ocenjeni učinek na prihodke

– X Predlog/pobuda nima finančnega učinka na prihodke.

[1] Glej http://ec.europa.eu/information_society/activities/einclusion/docs/aal/interim_evaluation_report.pdf.

[2] Znesek je okviren in bo odvisen od končnega LFS, dogovorjenega za program Obzorje 2020, in od zneska za GD za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo, predvidenega v okviru družbenih izzivov, teme zdravje, demografske spremembe in dobro počutje.

[3] UL C..., …, str. .…

[4] COM(2010) 2020 final z dne 3. marca 2010.

[5] UL … [okvirni program Obzorje 2020]

[6] UL L 201, 30.7.2008, str. 49.

[7] UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

[8] COM(2010)763 final z dne 16. decembra 2010.

[9] COM(2006) 571 final z dne 12. oktobra 2006.

[10] COM(2010) 546 final z dne 6. oktobra 2012.

[11] COM(2010) 245 final z dne 19. maja 2010.

[12] COM(2012) 83 final z dne 29. februarja 2012.

[13] UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

[14] UL L 362, 31.12.2012, str. 1.

[15] UL L ..., …, str. ... [pravila za sodelovanje v programu Obzorje 2020].

[16] UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

[17] UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[18] UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[19] UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[20] UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[21] ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[22] Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[23] COM(2012) 83 final z dne 29. februarja 2012.

[24] COM(2008) 468, k skupnemu načrtovanju raziskav.

[25] Pojasnila načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[26] V skladu s členom 185 finančne uredbe.

[27] Dif.= diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[28] Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[29] Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[30] Tehnična in/ali upravna pomoč ter izdatki za podporo izvajanju programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice „BA“), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[31] Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr.: število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest itd.).

[32] Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Posebni cilji“...

[33] Tehnična in/ali upravna pomoč ter izdatki za podporo izvajanju programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice „BA“), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[34] PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec („Intérimaire“); MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji („Jeune Expert en Délégation“).

[35] Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice „BA“)

[36] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

52013PC0500