Priporočilo za

SKLEP SVETA

o razveljavitvi Odločbe 2004/918/ES o obstoju čezmernega primanjkljaja na Madžarskem

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 126(12) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Svet je 5. julija 2004 v skladu s členom 104(6) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: PES) ugotovil, da na Madžarskem obstaja čezmerni primanjkljaj, in je v skladu s členom 104(7) PES izdal priporočilo za odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2008[1].

(2)       Svet je 18. januarja 2005 v skladu s členom 104(8) PES menil, da Madžarska ni sprejela učinkovitih ukrepov na podlagi njegovega priporočila, in je 8. marca 2005 na podlagi člena 104(7) PES izdal še eno priporočilo, v katerem je leto 2008 potrdil kot rok za odpravo čezmernega primanjkljaja. Svet je 8. novembra 2005 ugotovil, da Madžarska drugič zapored ni upoštevala priporočil na podlagi člena 104(7) PES. Zato je 10. oktobra 2006 na Madžarsko naslovil tretje priporočilo na podlagi člena 104(7) PES, v katerem je rok za odpravo čezmernega primanjkljaja odložil na leto 2009. Svet je 7. julija 2009 sklenil, da se lahko šteje, da so madžarski organi sprejeli učinkovite ukrepe na podlagi priporočila iz oktobra 2006, in je glede na hudo poslabšanje gospodarskih razmer krizo izdal revidirano priporočilo na podlagi člena 104(7) PES, v katerem je ponovno določil novi rok za odpravo čezmernega primanjkljaja, tj. leto 2011. Komisija je 27. januarja 2010 ugotovila, da je Madžarska na podlagi zadnjih priporočil Sveta sprejela učinkovite ukrepe, s katerimi se je Svet strinjal v svojih sklepih z dne 16. februarja 2010, vendar je opozorila na precejšnja tveganja.

(3)       V skladu z določbami člena 126(8) PDEU je Svet 24. januarja 2012 ugotovil, da Madžarska ni sprejela učinkovitih ukrepov na podlagi priporočila Sveta iz julija 2009 v obdobju, ki je določeno v tem priporočilu. Madžarska v letu 2011 sicer ni presegla nominalne referenčne vrednosti 3 % BDP iz Pogodbe, vendar to ni bilo posledica strukturnega in vzdržnega izboljšanja, ampak znatnih enkratnih prihodkov. Hkrati je bilo v letih 2010 in 2011 zabeleženo skupno strukturno poslabšanje v višini več kot 2 % BDP v primerjavi s priporočenim skupnim fiskalnim izboljšanjem v višini 0,5 % BDP. Čeprav so organi v letu 2012 izvajali strukturne ukrepe, ki naj bi precej izravnali prejšnje poslabšanje, naj bi bila referenčna vrednost iz Pogodbe (3 % BDP) v letu 2012 ponovno dosežena le zaradi enkratnih ukrepov v višini približno 1 % BDP, v letu 2013 pa naj bila ponovno presežena.

(4)       Svet je 13. marca 2012 sprejel novo priporočilo v skladu s členom 126(7) PDEU, v skladu s katerim naj bi Madžarska odpravila čezmerni primanjkljaj do leta 2012. Madžarski organi so bili pozvani, naj izvedejo zlasti naslednje ukrepe: (i) do leta 2012 odpravijo čezmerni primanjkljaj na verodostojen in vzdržen način; (ii) izvedejo dodatno fiskalno konsolidacijo v višini najmanj 0,5 % BDP in tako zagotovijo, da bo v letu 2012 dosežen ciljni primanjkljaj v višini 2,5 % BDP; ter (iii) izvedejo potrebne dodatne strukturne ukrepe , da bo primanjkljaj v letu 2013 ostal krepko pod mejo 3 % BDP. Hkrati je bilo Madžarski priporočeno, naj poskrbi, da bo delež javnega dolga začel čim prej ponovno upadati, da bi dosegla zadosten napredek pri doseganju cilja glede zmanjšanja dolga. Proračunsko prilagoditev bi morale podpirati tudi predlagane izboljšave okvira fiskalnega upravljanja. Svet je določil rok, do katerega naj bi madžarski organi sprejeli učinkovite ukrepe, in sicer 13. september 2012. 13. marca 2012 je Svet odločil tudi o začasni ustavitvi dela odobritev za prevzem obveznosti Kohezijskega sklada za leto 2013 za Madžarsko (v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006).

(5)       Komisija je 30. maja 2012 na podlagi konvergenčnega programa Madžarske za leto 2012 in dodatnih pojasnil o varčevalnih ukrepih ugotovila, da je Madžarska sprejela učinkovite ukrepe za odpravo čezmernega primanjkljaja. Javnofinančni primanjkljaj naj bi tako v letu 2012 dosegel 2,5 % BDP ter v letu 2013 ostal krepko pod referenčno vrednostjo 3 % BDP iz Pogodbe, kot je marca priporočil Svet. Poleg tega je bil ugotovljen določen napredek pri izboljšanju okvira fiskalnega upravljanja, čeprav je izboljšave na tem področju na splošno mogoče označiti za počasne. Na podlagi navedenega je Komisija 30. maja sprejela predlog za prekinitev začasne ustavitve odobritev za prevzem obveznosti Kohezijskega sklada. Svet se je 22. junija 2012 strinjal s to oceno in sprejel sklep o prekinitvi začasne ustavitve odobritev za prevzem obveznosti Kohezijskega sklada.

(6)       V skladu s členom 4 Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbama, Komisija zagotovi podatke za izvedbo postopka. V skladu s členom 3 Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, morajo države članice v okviru uporabe tega protokola dvakrat letno sporočiti podatke o javnofinančnem primanjkljaju in javnem dolgu ter drugih s tem povezanih spremenljivkah, in sicer pred 1. aprilom in 1. oktobrom[2].

(7)       Svet bi moral odločitev o razveljavitvi sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja sprejeti na podlagi sporočenih podatkov. Poleg tega bi moral Svet sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljaviti le, če napoved Komisije kaže, da primanjkljaj v obdobju, ki ga zajema napoved, ne bo presegel referenčne vrednosti 3 % BDP iz Pogodbe[3].

(8)       Na podlagi podatkov, ki jih je zagotovila Komisija (Eurostat) v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 479/2009 po uradnem obvestilu, ki ga je Madžarska poslala pred 1. aprilom 2013, in na podlagi napovedi služb Komisije iz pomladi 2013 in ocene dodatnih korektivnih ukrepov, sprejetih 13. maja 2013 z vladno uredbo, je mogoče ugotoviti naslednje:

– V letu 2012 je javnofinančni primanjkljaj na podlagi znatne fiskalne konsolidacije dosegel 1,9 % BDP. K temu so pripomogli tudi enkratni prihodki v višini 0,75 % BDP, vključno z višjimi od v proračunu načrtovanih enkratnih prihodkov v višini 0,2 % BDP, povezanimi z nadaljnjim prenosom sredstev iz zasebnega v javni pokojninski steber. V sprejetem proračunu za leto 2012 je bil načrtovan ciljni primanjkljaj v višini 2,5 % BDP na podlagi 0,5-odstotne rasti. Proračun je vključeval izredno rezervo v višini 1,1 % BDP in številne ukrepe za konsolidacijo, zlasti naslednje: (i) ukrepe za povečanje prihodkov v višini približno 1,75 % BDP, med njimi povišanje posrednih davkov in prispevkov za socialno varnost; (ii) strukturne ukrepe, kot je pregled socialnih prejemkov na strani odhodkov, v višini 0,75 % BDP; in (iii) omejitve odhodkov v javnem sektorju v višini 0,25 % BDP, vključno z nominalno zamrznitvijo plač v večini sektorjev. Kot protiutež vse slabšim obetom glede rasti je vlada aprila in oktobra sprejela dva glavna dodatna svežnja korektivnih ukrepov (v višini 0,7 % BDP), ki večinoma zajemata nadaljnje reze sredstev za proračunske uporabnike, od katerih je že bila izvedena približno polovica. Poleg tega se je saldo sektorja lokalne uprave izboljšal za približno 0,7 % BDP v primerjavi z načrtovano ravnijo v proračunu, in sicer predvsem zaradi šibke naložbene dejavnosti tega sektorja. V okviru poročila o napredku pri postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz oktobra 2012 je bil uradni ciljni primanjkljaj za leto 2012 popravljen navzgor z 2,5 % na 2,7 % BDP. Končen skupni rezultat uspešno izvedenih korektivnih ukrepov v višini okoli 3 % BDP na ravni centralne države ter izboljšanja salda sektorja lokalne uprave je bil primanjkljaj v višini 1,9 % BDP, torej se je primanjkljaj znižal za 0,6 % BDP več, kot je bilo prvotno načrtovano. Z uporabo izrednih proračunskih rezerv so se izravnala odstopanja od proračunskih ciljev, deloma povezana s slabšim makroekonomskim okoljem od predvidenega.

– V skladu z madžarskim konvergenčnim programom za leto 2013 naj bi javnofinančni primanjkljaj v letih 2013 in 2014 ostal na ravni 2,7 % BDP. Napoved Komisije iz pomladi 2013 za Madžarsko predvideva višji primanjkljaj, in sicer 3,0 % BDP v letu 2013 in 3,3 % BDP v letu 2014, kar kaže na to, da čezmerni primanjkljaj ni bil odpravljen na vzdržen način. Madžarska vlada je 13. maja 2013 po objavi pomladanske napovedi Komisije za leto 2013 sprejela dodatne korektivne ukrepe v bruto višini približno 0,3 % BDP za leto 2013 in 0,7 % BDP za leto 2014. Posodobljena fiskalna ocena Komisije, ki upošteva neto učinek teh dodatnih korektivnih ukrepov na izboljšanje primanjkljaja, za leti 2013 in 2014 predvideva primanjkljaj v višini 2,7 % oziroma 2,9 % BDP. Primanjkljaj naj bi torej v obdobju napovedi ostal pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 3 % BDP. Poleg tega bo po oceni Komisije ciklično prilagojeni proračunski saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov v letih 2013 in 2014 znašal –0,75 % oziroma –1,5 % BDP, kar pomeni, da bo v skladu z madžarskim srednjeročnim proračunskim ciljem (–1,7 % BDP).

– Delež javnega dolga v razmerju do BDP se je znižal z najvišje ravni blizu 82 % leta 2010 na 79,2 % leta 2012, in sicer zaradi obsežnih enkratnih kapitalskih transferjev, povezanih z odpravo obveznega zasebnega pokojninskega stebra, in številnih konsolidacijskih ukrepov. V skladu s konvergenčnim programom za leto 2013 naj bi se delež dolga v razmerju do BDP v letu 2013 dodatno znižal na 78,1 % in v letu 2014 na 77,2 %, zmanjševal pa naj bi se tudi po letu 2014. Tudi po upoštevanju učinka novih konsolidacijskih ukrepov, sprejetih 13. maja 2013, Komisija napoveduje počasnejše zmanjševanje deleža javnega dolga v razmerju do BDP, in sicer za približno eno odstotno točko v obeh letih.

(9)       V zvezi s fiskalnim upravljanjem je Svet pozval madžarske organe, naj vzpostavijo resnično zavezujoč srednjeročni okvir in okrepijo analitične pristojnosti fiskalnega sveta glede na to, da ima fiskalni svet pravico veta nad letnim proračunom. Konvergenčni program za leto 2013 napoveduje premik na tem področju v jeseni 2013. Napredek se bo v okviru evropskega semestra še naprej natančno spremljal.

(10)     Svet opozarja, da mora Madžarska od leta 2013, ki je leto po odpravi čezmernega primanjkljaja, ohraniti fiskalno usmeritev v skladu s svojim srednjeročnim ciljem, vključno s spoštovanjem referenčne vrednosti za odhodke, ter doseči zadosten napredek pri izpolnjevanju merila glede javnega dolga v skladu s členom 2(1a) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem[4].

(11)     V skladu s členom 126(12) Pogodbe je treba sklep Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljaviti, če je bil čezmerni primanjkljaj v zadevni državi članici po mnenju Sveta odpravljen.

(12)     Po mnenju Sveta je bil čezmerni primanjkljaj na Madžarskem odpravljen, zato je treba razveljaviti Odločbo 2004/918/ES –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Iz celovite ocene sledi, da je stanje čezmernega primanjkljaja na Madžarskem odpravljeno.

Člen 2

Odločba 2004/918/ES se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Madžarsko.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               Vsi dokumenti, povezani s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem na Madžarskem, so na voljo na:       http://ec.europa.eu/economy_finance/economic_governance/sgp/deficit/countries/hungary_en.htm.             

[2]               UL L 145, 10.6.2009, str. 1.

[3]               V skladu z dokumentom „Specifications on the implementation of the Stability and Growth Pact and Guidelines on the format and content of Stability and Convergence Programmes“ (Podrobni opis izvajanja Pakta za stabilnost in rast ter smernice o obliki in vsebini programov stabilnosti in konvergenčnih programov), ki jih je 3. septembra 2012 sprejel Ekonomsko-finančni odbor. Glej:                http://ec.europa.eu/economy_finance/economic_governance/sgp/pdf/coc/code_of_conduct_en.pdf.

[4]               UL L 209, 2.8.1997, str. 6.