OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji Ta predlog zadeva uporabo člena 10 Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti.

Splošno ozadje Ta predlog je nastal v okviru izvajanja osnovne uredbe in je rezultat preiskave, ki je bila izvedena v skladu z vsebinskimi in postopkovnimi zahtevami iz osnovne uredbe.

Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog Začasni protidampinški ukrepi so bili uvedeni za isto skupino izdelkov z Uredbo Komisije (EU) št. 845/2012 (UL L 252, 19.9.2010, str. 33). Vzporedni predlog za uvedbo dokončnih protidampinških ukrepov.

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Ni relevantno.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Zainteresirane strani, na katere se nanaša postopek, so imele možnost, da med preiskavo zagovarjajo svoje interese v skladu z določbami osnovne uredbe.

Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Strokovno mnenje ni bilo potrebno.

Ocena učinka Ta predlog je posledica izvajanja osnovne uredbe. Osnovna uredba ne določa splošne ocene učinka, vendar vsebuje izčrpen seznam pogojev, ki jih je treba oceniti.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Povzetek predlaganega ukrepa Komisija je 9. januarja 2012 začela protisubvencijski postopek v zvezi z uvozom nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. V preiskavi je bilo ugotovljeno subvencioniranje zadevnega izdelka, kar je povzročilo škodo industriji Unije. V preiskavi je bilo prav tako ugotovljeno, da uvedba protisubvencijskih ukrepov ni bila v nasprotju z interesom Unije. Zato se predlaga, naj Svet sprejme priloženi predlog uredbe za uvedbo dokončnih protisubvencijskih ukrepov za uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

Pravna podlaga Uredba Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti („osnovna uredba“).

Načelo subsidiarnosti Predlog je v izključni pristojnosti Unije. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.

Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti zaradi naslednjih razlogov.

Oblika ukrepanja je opisana v zgoraj omenjeni osnovni uredbi in ne pušča prostora za odločanje na nacionalni ravni.

Navedba o načinu zmanjšanja finančnega in upravnega bremena Unije, nacionalnih vlad, regionalnih in lokalnih organov, gospodarskih subjektov in državljanov ter njeni sorazmernosti z zastavljenim ciljem predloga ni relevantna.

Izbira instrumentov

Predlagani instrument: uredba.

Druga sredstva ne bi bila primerna, ker osnovna uredba ne predvideva drugih možnosti.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun EU.

2013/0052 (NLE)

Predlog

IZVEDBENA UREDBA SVETA

o uvedbi izravnalne dajatve na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti[1], zlasti člena 17 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

1.           POSTOPEK

1.1.        Začetek

(1)       Evropska komisija je 22. februarja 2012 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije[2] („obvestilo o začetku“), napovedala začetek protisubvencijskega postopka v zvezi z uvozom nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „zadevna država“) v Unijo.

(2)       Protisubvencijski postopek je bil uveden na podlagi pritožbe, ki jo je 9. januarja 2012 vložil EUROFER („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki v tem primeru predstavljajo več kot 70 % celotne proizvodnje nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o subvencioniranju tega izdelka in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)       Pred začetkom postopka in v skladu s členom 10(7) osnovne uredbe je Komisija vlado LRK („kitajska vlada“) obvestila, da je prejela pravilno dokumentirano pritožbo, ki zatrjuje, da subvencionirani uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz LRK povzroča znatno škodo industriji Unije. Kitajska vlada je bila povabljena na posvetovanja, da se razjasni položaj glede vsebine pritožbe in da se najde sporazumna rešitev. Kitajska vlada je sprejela vabilo na posvetovanja, ki so se nato tudi izvedla. Na posvetovanjih ni bila dosežena sporazumna rešitev. Vendar so se ustrezno upoštevale pripombe pristojnih organov kitajske vlade glede trditev iz pritožbe, da se sheme, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ne uporabljajo. Po posvetovanjih je kitajska vlada predložila svoja stališča.

1.2.        Protidampinški postopek

(4)       Evropska komisija je 21. decembra 2011 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije[3], napovedala začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz LRK v Unijo.

(5)       Komisija je 20. septembra 2012 z Uredbo (EU) št. 845/2012[4] uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz LRK.

(6)       Analizi škode, izvedeni v tej protisubvencijski in vzporedni protidampinški preiskavi, sta identični, saj so opredelitev industrije Unije, reprezentativni proizvajalci Unije in obdobje preiskave v obeh preiskavah enaki. Zato so bile pripombe glede vidikov škode, ki so se predložile k enemu od teh postopkov, upoštevane pri obeh postopkih.

1.3.        Strani, ki jih postopek zadeva

(7)       Komisija je pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike v LRK, uvoznike, trgovce, uporabnike, dobavitelje in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike LRK obvestila o začetku postopka. Zainteresirane strani so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(8)       Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov, proizvajalcev Unije in nepovezanih uvoznikov je Komisija pozvala vse znane proizvajalce izvoznike in nepovezane uvoznike, naj se ji javijo in ji za obdobje od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011 v skladu z obvestilom o začetku predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom. Komisija je te informacije zahtevala na podlagi člena 27 osnovne uredbe, da bi se lahko odločila, ali bo vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru izbrala vzorce. Posvetovanje je bilo opravljeno tudi z organi v LRK.

(9)       Na začetku je 19 kitajskih proizvajalcev izvoznikov / skupin proizvajalcev zagotovilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Na podlagi informacij, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki in v skladu s členom 27 osnovne uredbe je Komisija najprej predlagala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov / skupin proizvajalcev izvoznikov. Vendar je eden od proizvajalcev izvoznikov, vključenih v ta vzorec, prekinil svoje sodelovanje. Zato ga je nadomestil proizvajalec izvoznik z naslednjim največjim obsegom izvoza v EU. Po obvestilu je tudi ta proizvajalec izvoznik prekinil svoje sodelovanje.

(10)     Da ne bi povzročili nadaljnje zamude v postopku, je bila sprejeta odločitev o omejitvi vzorca na dve skupini proizvajalcev izvoznikov z največjim obsegom izvoza v Unijo, to sta Zhangjiagang Panhua Steel Strip Co., Ltd in njene povezane družbe ter Zhejiang Huadong Light Steel Building Material Co., Ltd in njene povezane družbe. Na podlagi vzorca teh dveh skupin proizvajalcev izvoznikov se določi raven subvencioniranja za navedeni skupini in tudi za vse sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, kot je določeno v členu 15(2) in (3) osnovne uredbe.

(11)     Komisija je v zvezi s proizvajalci Unije v obvestilu o začetku sporočila, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Ta vzorec je sestavljalo šest proizvajalcev Unije, ki so bili Komisiji znani, da proizvajajo podoben izdelek, izbran na podlagi prodaje, obsega proizvodnje, velikosti in geografske lege v Uniji. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 46 % proizvodnje Unije in 38 % prodaje Unije. Zainteresirane strani so bile v obvestilu o začetku tudi pozvane, da izrazijo svoja stališča o začasnem vzorcu. Eden od proizvajalcev Unije je izjavil, da ne želi biti vključen v vzorec, in ga je v vzorcu nadomestil naslednji največji proizvajalec.

(12)     Pet nepovezanih uvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Zaradi omejenega števila sodelujočih uvoznikov je bilo odločeno, da vzorčenje ni več potrebno.

(13)     Komisija je vprašalnike poslala predstavnikom LRK, dvema vzorčenima proizvajalcema izvoznikoma v LRK, 14 drugim proizvajalcem izvoznikom v LRK, ki so to zahtevali, šestim vzorčenim proizvajalcem Unije, petim sodelujočim uvoznikom v Uniji in znanim uporabnikom.

(14)     Odgovore so poslali predstavniki LRK, devet proizvajalcev izvoznikov in povezanih družb v LRK, šest vzorčenih proizvajalcev Unije, dva nepovezana uvoznika in deset uporabnikov.

(15)     Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za določitev subvencioniranja, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so potekali v prostorih naslednjega državnega organa in družb:

(a) Vlada Ljudske republike Kitajske

– kitajsko ministrstvo za gospodarstvo, Peking, Kitajska;

(b) Proizvajalci Unije

– ArcelorMittal Belgium, Belgija, in povezana prodajna družba ArcelorMittal Flat Carbon Europe SA, Luksemburg,

– ArcelorMittal Poland, Poljska,

– ThyssenKrupp Steel Europe AG, Nemčija,

– voestalpine Stahl GmbH in voestalpine Stahl Service Center GmbH, Avstrija,

– Tata Steel Maubeuge SA (prej znan kot Myriad SA), Francija,

– Tata Steel UK Ltd, Združeno kraljestvo;

(c) Skupine proizvajalcev izvoznikov (in povezane družbe) v LRK

– Zhangjiagang Panhua Steel Strip Co., Ltd, in njene povezane družbe: Chongqing Wanda Steel Strip Co., Ltd, Zhangjiagang Wanda Steel Strip Co., Ltd, Jiangsu Huasheng New Construction Materials Co. Ltd in Zhangjiagang Free Trade Zone Jiaxinda International Trade Co., Ltd,

– Zhejiang Huadong Light Steel Building Material Co. Ltd in njena povezana družba Hangzhou P.R.P.T., Metal Material Company Ltd.

(d) Uvozniki v Uniji

– ThyssenKrupp Mannex, Nemčija;

– Macrometal, Hamburg, Nemčija.

(16)     Nato so bile vse zainteresirane strani obveščene o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala predlagati uvedba dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („končno razkritje“). Določeno je bilo obdobje, v katerem so lahko vse strani predložile pripombe v zvezi s končnim razkritjem.

(17)     Pripombe, ki so jih zainteresirane strani predložile, so bile preučene in po potrebi ustrezno upoštevane.

1.4.        Obdobje preiskave in obravnavano obdobje

(18)     Preiskava subvencioniranja in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preiskava gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2008 do konca OP („obravnavano obdobje“).

2.           ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1.        Zadevni izdelek

(19)     V obvestilu o začetku je izdelek v preiskavi obsegal nekatere jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, tj. ploščate valjane izdelke iz nelegiranega in legiranega jekla (nerjavno jeklo ni vključeno), ki so pobarvani, lakirani ali prevlečeni s plastično maso na vsaj eni strani, z izjemo „sendvič plošč“, ki se uporabljajo v gradbeništvu in so sestavljene iz dveh zunanjih kovinskih plošč s stabilizacijskim jedrom iz izolacijskega materiala, stisnjenega med njiju, in z izjemo izdelkov s končnim premazom iz cinkovega prahu (cinkova barva, ki vsebuje 70 mas. % cinka ali več).

2.2.        Zahtevki za izključitev izdelka

(20)     Kitajsko združenje za železo in jeklo, dva uvoznika in dva uporabnika so predlagali izključitev petih vrst izdelkov. Ti zahtevki so bili sprejeti in analizirani, kot sledi:

2.2.1.     Jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, s kovinskim premazom iz kroma ali kositra

(21)     Uporabnik jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, je predložil zahtevek za izključitev teh izdelkov, prevlečenih s kromom ali kositrom v raztopini, iz obsega izdelkov v preiskavi. Preiskava je pokazala, da je ta tip izdelka po kovinskem premazu iz kroma ali kositra fizikalno in tehnično različen od jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, ki so predmet preiskave. Poleg tega se jekleni izdelki, prevlečeni s kromom ali kositrom v raztopini, skoraj izključno uporabljajo samo v industrijah prehranske embalaže in kablov. Industrija Unije je nazadnje pojasnila, da zgoraj navedenega tipa izdelka ni nameravala vključiti v to preiskavo. Jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi in prevlečeni s kromom ali kositrom v raztopini, niso vključeni v obseg izdelkov v preiskavi.

2.2.2.     Vroče valjane plošče z zaščitnim temeljnim lakom, ki je lahko organski ali anorganski

(22)     Ta zahtevek je bil zavrnjen, ker ti izdelki niso uvrščeni v oznake KN, ki so predmet preiskave. Barvanje ali premaz je le za zaščito proti rji, zato se uvršča v oznako KN 7208, in ne v oznako KN 7210. Vroče valjane plošče z zaščitnim organskim ali anorganskim temeljnim lakom niso vključene v obseg izdelkov, zato se ne morejo odstraniti iz njega.

2.2.3.     Jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, z debelino podlage med 0,6 mm in 2,0 mm

(23)     CISA in dva izvoznika so zahtevali izključitev jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, z debelino podlage med 0,6 mm in 2,0 mm, ki predstavljajo 5–10 % uvoza s Kitajske, pri čemer so navedli, da si kitajski izvoz in proizvodnja industrije Unije neposredno konkurirata le pri jeklenih izdelkih, prevlečenih z organskimi premazi, ki imajo debelino podlage med 0,25 mm in 0,6 mm.

(24)     Zahtevek je bil zavrnjen, saj kitajski izvozniki in industrija Unije proizvajajo in prodajajo jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, z debelino podlage med 0,6 mm in 2,0 mm, in je očitno, da so ti izdelki med seboj konkurenčni. Predloženi niso bili nobeni dokazi, da jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, z debelino podlage, ki je širša od 0,6 mm, ne konkurirajo jeklenim izdelkom, prevlečenim z organskimi premazi, z debelino podlage, ki je ožja od 0,6 mm, in da bi to zato pomenilo drugo vrsto izdelka. Jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, z debelino podlage, ki je širša in ožja od 0,6 mm, imajo enake osnovne fizične in tehnične lastnosti ter enake končne uporabnike, zato gre za en izdelek.

2.2.4.     Jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi ter prevlečeni s podlago iz zlitine aluminija in cinka

(25)     Oba izvoznika sta zatrdila, da imajo le štirje proizvajalci Unije licenco za proizvodnjo te vrste izdelka in da jo dejansko proizvaja le ena družba. Zatrdila sta tudi, da se z vidika značilnosti izdelka ta izdelek razlikuje od jeklenih izdelkov, prevlečenimi z organskimi premazi in cinkom.

(26)     Zahtevek je bil zavrnjen, saj sta vrsti izdelka izmenljivi, njuna uporaba se prekriva, ter sta v obdobju preiskave vsaj dva sodelujoča proizvajalca Unije proizvajala enako vrsto izdelka. Treba je poudariti, da je v obdobju preiskave le en sodelujoči kitajski proizvajalec izvoznik izvažal to vrsto izdelka v Unijo.

2.2.5.     Jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi in prevlečeni s podlago iz zlitine cinka

(27)     Ta zahtevek je bil zavrnjen, ker je ta izdelek v nasprotju s trditvijo enega uporabnika več proizvajalcev Unije proizvedlo in prodalo v velikih količinah ter ima enake fizične in tehnične značilnosti in končne uporabnike kot druge vrste jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi.

2.3.        Zahtevek za vključitev izdelka

(28)     Eno združenje je zahtevalo, da se jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi in prevlečeni s kovinskim premazom iz kroma ali kositra, uvrščeni v oznake TARIC 7210 12 20 10 in 7210 50 00 10, vključijo v obseg izdelkov. Ta zahtevek je bil zavrnjen, ker te oznake niso vključene v prvotno pritožbo in ker imajo izdelki, uvrščeni v te oznake, drugačne fizične in tehnične značilnosti od izdelkov, zajetih v pritožbi.

2.4.        Zadevni izdelek

(29)     Ker uvodna izjava (21) navaja sprejetje izključitve jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s kovinskim premazom iz kroma ali kositra, za zadevni izdelek velja sprememba s to izključitvijo.

(30)     Zato zadevni izdelek obsega nekatere jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, tj. ploščate valjane izdelke iz nelegiranega in legiranega jekla (nerjavno jeklo ni vključeno), ki so pobarvani, lakirani ali prevlečeni s plastično maso na vsaj eni strani, z izjemo „sendvič plošč“, ki se uporabljajo v gradbeništvu in so sestavljene iz dveh zunanjih kovinskih plošč s stabilizacijskim jedrom iz izolacijskega materiala, stisnjenega med njiju, z izjemo izdelkov s končnim premazom iz cinkovega prahu (cinkova barva, ki vsebuje 70 mas. % cinka ali več), in z izjemo tistih izdelkov, prevlečenih s kromom ali kositrom v raztopini, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7210 70 80, ex 7212 40 80, ex 7225 99 00 in ex 7226 99 70, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevni izdelek“).

2.5.        Podobni izdelek

(31)     Preiskava je pokazala, da imajo jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, ki jih industrija Unije proizvaja in prodaja v Uniji, jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, ki se proizvajajo in prodajajo na notranjem trgu v LRK, ter jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, ki se uvažajo v Unijo iz LRK, iste osnovne fizikalne in kemijske značilnosti ter iste osnovne končne uporabe. Zato se šteje, da so ti izdelki podoben izdelek v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

3.           SUBVENCIONIRANJE

3.1.        Uvodne opombe

(32)     Kitajska vlada in tudi vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki so predložili izpolnjene vprašalnike in privolili v preverjanje odgovorov na kraju samem.

(33)     Komisija je kitajski vladi po analizi izpolnjenega vprašalnika poslala poziv k dopolnitvi in dve predpreveritveni pismi. Komisija je kitajski vladi zagotovila dovolj časa za pripravo in predložitev pripomb, kadar je bilo to zahtevano in utemeljeno. Kitajski vladi so bila dejansko odobrena precejšnja podaljšanja rokov, tj. podaljšanje za 20 dni za odgovor na vprašalnik, tako da je bil skupni rok za predložitev izpolnjenega vprašalnika 57 dni, in za 25 dni za odgovor na poziv k dopolnitvi.

(34)     Kitajska vlada je v svojih odgovorih na vprašalnik, poziva k dopolnitvi ter različna druga stališča odgovorila le v zvezi s shemami, ki so jih uporabljali vzorčeni proizvajalci izvozniki, in trdila, da od nje ne bi smeli zahtevati odgovorov na vprašanja v zvezi z domnevnimi shemami razpoložljivih subvencij tudi za nevzorčene proizvajalce ali proizvajalce, ki se niso javili.

(35)     Komisija se s tem pristopom ni strinjala ter je kitajski vladi pojasnila, da namerava z vprašalnikom, ki ji ga je poslala, pridobiti informacije o subvencioniranju industrije jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, na Kitajskem in ugotoviti obseg subvencioniranja uvoza zadevnih izdelkov v Unijo. Komisija je kitajsko vlado obvestila, da so potrebne širše informacije o obsegu subvencioniranja za obravnavo znatnega nesodelovanja izvoznikov, domnevno deležnih ugodnosti po posebnih shemah subvencioniranja, ki se niso uporabljale za vzorčene ali sodelujoče družbe, in za morebitne zahtevke za individualno preiskavo s strani sodelujočih proizvajalcev izvoznikov. Vendar pa kitajska vlada ni spremenila svojega pristopa in ni posredovala informacij o večini drugih shem subvencioniranja, ki so zatrjevane v pritožbi, katere pa vzorčene družbe niso uporabljale.

(36)     Pred preveritvenim obiskom na kraju samem je kitajska vlada od Komisije zahtevala, naj zagotovi nadaljnje pisne informacije, zlasti seznam vseh vprašanj, ki jih namerava zastaviti med preveritvenim obiskom, in seznam vseh ministrstev, ki naj bi sodelovala pri preveritvenih obiskih. Če Komisija tega ne bi storila, je kitajska vlada trdila, da „je negotova o tem, kaj je bilo treba pripraviti ali kaj je mogoče pričakovati med preveritvenim obiskom“ in da predpreveritveno pismo „zagotovo ne nakazuje, kaj Komisija namerava dejansko preveriti …“.

(37)     Komisija zahtevi kitajske vlade ni mogla ugoditi. Pri tem je treba opozoriti, da je Komisija izpolnila vse ustrezne pogoje iz člena 26 osnovne uredbe. Kitajski vladi je bilo poslano podrobno predpreveritveno pismo, s katerim je bil potrjen časovni okvir (dnevi in skupine shem, ki se bodo obravnavale na določen preveritveni dan) ter zahtevana prisotnost organov, pristojnih za ustrezne sheme, in uradnikov, ki so sodelovali pri pripravi stališč kitajske vlade. Komisija je pred preveritvenimi obiski na kraju samem tudi pojasnila, da je kitajska vlada edina, ki ve, kateri so organi, pristojni za preiskovane sheme, in uradniki, najprimernejši za sodelovanje pri preverjanju in odgovarjanje na vprašanja. Glede seznama določenih vprašanj je Komisija pred preveritvenim obiskom na kraju samem in med njim pojasnila, da zakonodaja STO in EU tega ne zahtevata in da je namen te preiskave preveriti odgovor kitajske vlade na vprašalnik in ustrezna dopolnilna stališča; zato bi preverjanje sledilo zasnovi teh dokumentov. Komisija bi prav tako želela pridobiti in pojasniti nadaljnje informacije, potrebne za preiskavo v teku, vendar bi bila natančna vprašanja s tem v zvezi odvisna od odgovorov kitajske vlade na začetno preverjanje njenih odgovorov na vprašalnik. Kitajski vladi je bilo pred preveritvenim obiskom na kraju samem pojasnjeno tudi, da lahko zavračanje predložitve zahtevanih informacij ali pomoči preiskovalnemu organu pri preverjanju informacij in podatkov, potrebnih za namene preiskave, resno ogrozi postopek preiskave. Kitajska vlada je bila opozorjena tudi na učinke določb člena 28 osnovne uredbe.

(38)     Med preveritvenim obiskom kitajskega ministrstva za gospodarstvo v Pekingu si je Komisija prizadevala, da bi v skladu z določbami členov 11 in 26 osnovne uredbe preverila informacije, ki so bile zagotovljene na podlagi podporne dokumentacije, uporabljene za pripravo odgovora kitajske vlade. Pri tem je Komisija predhodno prišla do zaključka, da zaradi pomanjkanja informacij in na podlagi podporne dokumentacije, ki je na voljo, ni mogoče ustrezno preveriti odgovora na vprašalnik. Poleg tega določene informacije sploh niso bile predložene, čeprav so bile izrecno zahtevane, in na določena vprašanja sploh ni bilo odgovorjeno. Kitajska vlada je bila zato seznanjena s posledicami nesodelovanja v skladu s členom 28(1) in (6) osnovne uredbe.

(39)     Kitajska vlada je navedla tudi, da ji je Komisija naložila nerazumno dokazno breme ter v vprašalniku in poznejšemu pozivu k dopolnitvi zahtevala nepomembne in nepotrebne informacije.

(40)     V zvezi z zahtevanimi informacijami je treba omeniti, da je Komisija zahtevala samo informacije v zvezi s trditvami iz pritožbe, za katere je menila, da so potrebne za reprezentativno ugotovitev, in je bila dosledna pri svojih zahtevah, ko je med postopkom preiskave zahtevala iste podatke in informacije ter zahtevala od kitajske vlade, da pojasni predložene informacije in njihov vpliv na preiskovane sheme. Komisija je torej le zahtevala informacije, nujne za oceno obstoja in ravni subvencioniranja, ki je na voljo za zadevni izdelek v skladu z drugimi subvencijskimi shemami subvencij, domnevanimi v pritožbi. Take informacije bi omogočile ustrezno določitev zneska subvencioniranja, odobrenega v skladu z drugimi subvencijskimi shemami, ki so predmet preiskave, in so na voljo nesodelujočim proizvajalcem izvoznikom. Ker predstavniki LRK niti nesodelujoči proizvajalci izvozniki niso zagotovili potrebnih informacij za ugotavljanje, ali so bile nesodelujočim proizvajalcem izvoznikom na voljo druge subvencijske sheme, je Komisija na podlagi najboljših razpoložljivih dejstev ugotovila, da so bile domnevne druge subvencijske sheme dejansko na voljo drugim nesodelujočim proizvajalcem izvoznikom, ter je nato tudi na podlagi najboljših razpoložljivih dejstev izračunala zneske prejetih ugodnosti iz teh shem.

3.2.        Individualna preiskava („IP“)

(41)     Zahtevka za IP na podlagi člena 27(3) osnovne uredbe sta predložila dva sodelujoča proizvajalca izvoznika, in sicer družbi Union Steel China (Union Steel) in Shenzhen Sino Master Steel Co. Ltd. Teh individualnih preiskav družbama zaradi velikega števila domnevnih shem subvencioniranja in dolgotrajne protisubvencijske preiskave ni bilo mogoče odobriti, saj bi bila preveliko breme in bi mogoče preprečila pravočasen zaključek preiskave.

(42)     Vendar je bila družba Union Steel že individualno preiskana v vzporedni protidampinški preiskavi in pozneje je bila za to družbo izračunana individualna stopnja škode.

(43)     Ker je kitajska vlada odgovorila samo v zvezi s shemami, ki so jih uporabljali vzorčeni proizvajalci izvozniki, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (34), je bilo praktično nemogoče analizirati nekatere sheme subvencioniranja, ki bi jih družba Union Steel lahko uporabljala. Zato je bila tej družbi na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 28 osnovne uredbe pripisana povprečna stopnja subvencioniranja, ki se uporablja za druge sodelujoče družbe.

3.3.        Posamezne sheme

(44)     Na podlagi informacij iz pritožbe je Komisija želela pridobiti informacije v zvezi z naslednjimi shemami, ki so domnevno vključevale dodeljevanje subvencij s strani vladnega organa:

(I)      Zagotavljanje blaga in storitev s strani vlade za manj kot ustrezno nadomestilo („LTAR“)

– zagotavljanje sestavin za manj kot ustrezno nadomestilo: vroče in hladno valjano jeklo,

– zagotavljanje pravic do uporabe zemljišča za manj kot ustrezno nadomestilo,

– programi, ki vključujejo zagotavljanje vode za manj kot ustrezno nadomestilo,

– program, ki vključuje preskrbo z električno energijo za manj kot ustrezno nadomestilo,

– program, ki vključuje preskrbo z električno energijo in vodo v provinci Jiangsu za manj kot ustrezno nadomestilo,

– zagotavljanje različnih vložkov za manj kot ustrezno nadomestilo.

(II)    Preferenčna posojila in obrestne mere za industrijo jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi.

(III)   Programi lastniškega kapitala

– zamenjave terjatev za kapital,

– infuzije lastniškega kapitala,

– neplačane dividende.

(IV)   Davek na prihodek in drugi neposredni davki

– odbitki za stroške raziskav in razvoja v okviru davčnih politik,

– davčne ugodnosti za osrednjo in zahodno regijo,

– davčni dobropisi glede prihodka za nakup na domačem trgu proizvedene proizvodne opreme,

– preferenčne davčne politike za družbe, ki se spodbujajo kot visokotehnološke družbe in družbe z novo tehnologijo,

– davčne ugodnosti za dohodek za družbe z intenzivno rabo naravnih virov („posebne surovine“),

– davčni dobropisi pri nakupu posebne opreme,

– preferenčne davčne politike za davek na prihodek za družbe v severovzhodni regiji,

– olajšave pri davku na prihodek za investicije v domačo tehnološko prenovo,

– različni lokalni davčni popusti (provinca Shandong, Chongqing, regija Guangxi Zhuang, davčne ugodnosti za razvoj osrednje in zahodne regije),

– oprostitev od plačila davka od dividend med rezidenčnimi družbami, ki izpolnjujejo pogoje,

– program, po katerem proizvodne družbe, v katere se vlaga tuji kapital, prvi dve leti od ustanovitve ne plačujejo davka, naslednja tri leta pa le po polovični davčni stopnji,

– programi lokalne oprostitve in odloga davka na prihodek za proizvodne družbe, v katere se vlaga tuji kapital,

– davčni dobropis glede prihodka za družbe, v katere se vlaga tuji kapital, za nakup na domačem trgu proizvedene opreme,

– subvencija za davek na prihodek za družbe, v katere se vlaga tuji kapital, na podlagi geografske lege.

(V)    Programi za posredne davke in uvozne tarife

– oprostitve od uvoznih dajatev in DDV za družbe, v katere se vlaga tuji kapital, in za nekatere domače družbe v spodbujanih industrijah, ki uporabljajo uvoženo opremo,

– vračila DDV za družbe, v katere se vlaga tuji kapital, za nakup na domačem trgu proizvedene opreme,

– odbitek DDV na opredmetena osnovna sredstva v osrednji regiji,

– druge davčne ugodnosti v Ma‘anshanu.

(VI)   Programi subvencioniranja

– program najboljša kitajska znamka na svetu,

– program znane znamke,

– državni sklad ključnih tehnoloških projektov,

– programi za povračilo stroškov pravnega svetovanja s področja protidampinga.

(VII)  Državni odkup blaga za več kot ustrezno nadomestilo.

(VIII) Drugi regionalni programi

– subvencije, dodeljene v Tianjin Binhai New Area in Tianjin Economic and Technological Development Area,

– programi v zvezi s severovzhodno regijo,

– nepovratna sredstva, dodeljena na podlagi programa province Jiangsu za znanost in tehnologijo,

– nepovratna sredstva, dodeljena na podlagi programa province Hebei za znanost in tehnologijo.

(IX) Ad hoc subvencije, zatrjevane v pritožbi.

3.3.1.     Zagotavljanje blaga in storitev s strani vlade za manj kot ustrezno nadomestilo („LTAR“)

3.3.1.1.  Zagotavljanje vroče in hladno valjanega jekla (VVJ in HVJ) za manj kot ustrezno nadomestilo

(45)     Trditev iz pritožbe je bila, da kitajska vlada nadzoruje nekatere industrije na začetku proizvodne verige in izdelke, da bi proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, po ugodni ceni zagotavljala vložke. Na tej podlagi proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, prejemajo subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, saj od družb v državni lasti kupujejo VVJ in HVJ po ceni, nižji od tržne, in za manj kot ustrezno nadomestilo za družbe v državni lasti.

Nesodelovanje

(46)     Komisija je od kitajske vlade zahtevala podrobne informacije v zvezi z družbami v državni lasti, ki kitajskim proizvajalcem izvoznikom jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, zagotavljajo VVJ in HVJ, da bi preverila trditve iz pritožbe ter ugotovila, ali so te družbe v državni lasti javni organi. V tej zvezi je Komisija oblikovala Prilogo B k vprašalniku za kitajsko vlado, namenjeno družbam v državni lasti in kitajsko vlado pozvala, da posreduje zahtevane informacije iz te priloge. Komisija je v pozivu k dopolnitvi kitajsko vlado zaprosila, da posreduje zahtevane informacije iz Priloge B in jo spodbudila k usklajevanju odgovorov z zadevnimi družbami v državni lasti.

(47)     Vendar pa kitajska vlada na vprašanja iz Priloge B in odgovorila in tudi ni zagotovila zahtevanih ustreznih informacije iz glavnega vprašalnika (npr. o svojem lastništvu in lastniškem deležu v družbah v državni lasti v sektorju jeklarstva in svoji vlogi v reorganizaciji kitajske industrije jekla). Namesto da bi zagotovila zahtevane informacije je kitajska vlada v svojem odgovoru na vprašalnik navedla, da pritožniki niso dokazali, da so proizvajalci VVJ in HVJ javni organi.

(48)     Zaradi pomanjkljivega sodelovanja kitajske vlade je Komisija morala preučiti druge najboljše dostopne informacije. Komisija je o tem ukrepanju obvestila kitajsko vlado. Pri presoji, ali so te družbe v državni lasti, ki kitajskim proizvajalcem izvoznikom jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, zagotavljajo VVJ in HVJ, javni organi, je Komisija upoštevala omejene informacije, ki jih je zagotovila kitajska vlada, informacije iz pritožbe, javno dostopne dejanske podatke iz sorodnih postopkov, ki so jih opravile druge preiskovalne oblasti, ter tudi druge javno dostopne informacije in svoje ugotovitve utemeljila na vseh informacijah v spisu.

(a) Družbe v državni lasti, ki proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, zagotavljajo vroče in hladno valjano jeklo, so javni organi

Uvodne opombe

(49)     Pritožnik zatrjuje, da so družbe v državni lasti na Kitajskem javni organi v smislu člena 2(b) osnovne uredbe, ki proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, zagotavljajo blago (VVJ in HVJ) po cenah, nižjih od tržne, in jim na ta način prenašajo ugodnosti.

(50)     Pritožbeni organ WTO (PO) je v svojem poročilu v zadevi ZDA – dokončne protidampinške in izravnalne dajatve na nekatere izdelke s Kitajske[5] (poročilo PO) kot javni organ opredelil subjekt, ki „ima, izvaja ali pa mu je zaupano pooblastilo vlade“[6]. PO je upošteval tudi, da javne organe kot take opredeljuje tudi „izvajanje nalog vlade“[7], ki bi jih „običajno šteli za del delovanja vlade v pravnem redu zadevne države članice“[8].

(51)     Glede na sklepe PO WTO je treba analizirati dve vprašanji: tj. (a) ali zadevne družbe v državni lasti opravljajo naloge, ki se običajno štejejo za del delovanja vlade na Kitajskem, in (b) če gre za to, ali pri tem izvajajo pooblastilo vlade?

Izvajanje nalog vlade

(52)     V okviru kitajske vlade je obilo dokazov, ki kažejo, da je vlada globoko vpeta v upravljanje gospodarstva. Kitajski vladi je osrednja vloga v gospodarstvu zagotovljena z Ustavo Ljudske republike Kitajske. Njen člen 7 določa: „Državno gospodarstvo je sektor socialističnega gospodarstva v lasti ljudstva; to je vodilna sila narodnega gospodarstva. Država zagotavlja trdnost in rast državnega gospodarstva.“ Njen člen 15 sorodno določa: „Država izvaja plansko gospodarstvo na podlagi socialistične družbene lastnine.“ Ustava Komunistične partije Kitajske pa predpisuje tudi osrednjo vlogo družbene lastnine, npr. preambula ustave KPK določa: „Partija je dolžna podpirati in izboljševati osnovni gospodarski sistem, pri čemer naj družbena lastnina prevladuje [...].“ Tudi različni petletni načrti, ki jih razglasi Komisija za nacionalni razvoj in reforme (NDRC) in sprejme državni svet, najvišji pravni organ Kitajske, kažejo na železen prijem kitajske vlade v gospodarstvu.

(53)     V zvezi s sektorjem jeklarstva informacije v spisu nakazujejo, da družbe v državni lasti, ki proizvajajo VVJ in HVJ na Kitajskem, pogosto izvajajo opisane naloge vlade, med drugimi, v sektorskih načrtih za industrijo železa in jekla. Ti načrti potrjujejo odločitev kitajske vlade, da se tesno vključi v upravljanje in razvoj industrije jekla na Kitajskem, izvajanje teh načrtov s strani družb v državni lasti pa je zato mogoče šteti, da spada pod poglavje vladnih praks. Navedeni načrti določajo ciljne količine in splošne cilje za vse subjekte iz industrije železa in jekla ter usmerjajo proizvodnjo državnega sektorja k določenim rezultatom. Pravzaprav so železarske in jeklarske družbe v državni lasti podaljšana roka kitajske vlade in države, da bi dosegle začrtane splošne cilje in ciljne količine.

(54)     Odredba agencije NDRC št. 35 – Razvojne politike za industrijo železa in jekla med drugim določa okvirno politiko za zmanjšanje števila talilnic železa in jekla ter ciljne izhodne količine za tiste skupine jeklarskih družb, ki so med deset največjimi na domačem trgu (člen 3), v zvezi s proizvodnimi kapacitetami prepoveduje ustanavljanje novih družb, povezanih s proizvodnjo železa in jekla (člen 10), predpisuje pogoje za vstop v industrijo železa in jekla na ravni opreme ter tudi tehnične in ekonomske kazalnike, ki so jih jeklarske in železarske družbe dolžne doseči (člen 12), določa pravila za spremembe v organizacijski strukturi jeklarskih družb (člen 20), upravlja naložbe (člena 22 in 23), pogojuje dostop do finančnih sredstev (člena 25 in 26) ter daje državi pravico posredovati pri nakupu surovin (člen 30).

(55)     Dvanajsti petletni načrt razvoja industrije jekla povzema dosežene cilje, začrtane s prejšnjim načrtom, pokriva strategijo razvoja in določa cilje za celotno industrijo jekla. Podobno kot Odredba št. 35 ta načrt zelo natančno določa ciljne količine na ravni industrijskega grozdenja (Oddelek III.(III).6), spodbuja nekatere in odvrača druge projekte (Oddelek IV(IV)) ter diskriminira v podporo industriji železa in jekla v različnih provincah (Oddelek IV(V)), zagotavlja podporo družbam, ki proizvajajo jeklo v velikem obsegu, ter namenja vodilno vlogo največjim kitajskim proizvajalkam jekla v državni lasti, kot so družbe Bao Steel, Anshan Iron and Steel, Wuhan Iron and Steel itd[9]. Načrt predvideva tudi krepitev pravne ureditve in upravljanja proizvodnih dejavnosti sedanjih jeklarskih družb (Oddelek V(IV)).

(56)     Zakon Ljudske republike Kitajske o državnem premoženju v družbah zavezuje družbe v državni lasti (oziroma družbe, v katere se vlaga državni kapital, kot se drugače nanje sklicuje ta zakon) tudi k skladnosti z nacionalnimi politikami za industrijo[10]. Okvirni ukrepi za nadzor in upravljanje naložb centralnih družb podobno zavezujejo družbe v državni lasti (družbe, v katere se vlaga državni kapital) k uveljavljanju načrtov razvoja in industrijskih politik države[11]. V skladu z ukrepi za upravljanje strategij razvoja in načrtov centralnih družb so vse družbe, v katere se vlaga državni kapital, dolžne oblikovati načrt razvoja in strategije, ki ga mora pregledati in odobriti komisija državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (SASAC). Pri tej preiskavi in pred odobritvijo takega načrta je komisija SASAC med drugim dolžna preučiti, ali je ta načrt skladen s politikami načrtovanja nacionalnega razvoja in industrije ter ali je v skladu s strateško prilagoditvijo ureditve in strukture gospodarstva v državni lasti[12].

(57)     Konkretni primeri izvajanja ukrepov, opisani v načrtih, kot so premestitev družbe Capital Steel Corporation[13] ali številne združitve jeklarskih družb[14], kažejo, da ti načrti niso samo okvirni dokumenti, ki se uporabljajo kot smernice, ampak da imajo za svojo posledico konkretne ukrepe jeklarskih družb v državni lasti, ki jih usmerja vlada (ki jo predstavljata agencija NDRC in državni svet).

(58)     Posebne ukrepe, opisane v uvodnih izjavah zgoraj, so dolžne spremljati in izvajati družbe, zajete v načrtih. Sklenjeno je bilo, da jeklarske družbe v državni lasti prek te neposredne vključenosti vlade v njihovo gospodarsko ravnanje delujejo kot roka vlade pri izvajanju njenih nalog, kar posledično pripelje do izpolnitve začrtanih splošnih ciljev in ciljnih količin.

Nadzor družb v državni lasti s strani vlade

(59)     Po ugotovitvi, da družbe v državni lasti opravljajo naloge vlade, je treba odgovoriti na vprašanje, ali pri tem izvajajo pooblastilo vlade. Glede tega je ključno vprašanje, ali so te družbe smiselno pod nadzorom vlade[15]. Če gre za to, je v luči vseh ustreznih dokazov utemeljeno ugotoviti, da družbe v državni lasti delujejo kot roka vlade in dejansko izvajajo politiko iz navedenih načrtov.

(60)     Nadzor vlade, opisan spodaj, kaže, da družbe v državni lasti imajo in izvajajo pooblastilo vlade, ali jim je to zaupano. Nadzor je mogoče izvajati, med drugimi, prek vladnega lastništva, pravne ureditve upravljanja in vloge SASAC, upravnih odborov, državnih načrtov.

Vladno lastništvo

(61)     Kot je že zgoraj navedeno v oddelku o nesodelovanjem (v uvodnih izjavah od (46) do (48)), kitajska vlada ni zagotovila zahtevanih informacij o lastniški strukturi proizvajalcev VVJ in HVJ na Kitajskem. Kitajska vlada je z izpolnjenim vprašalnikom predložila seznam 54 družb, v katerih je vlada največji delničar, med preveritvenim obiskom pa je trdila, da ta seznam ni pravilen in da vključuje tudi družbe v zasebni lasti. Kitajska vlada tega seznam ni popravila in tudi ne natančno navedla, katere družbe so v zasebni lasti in katere v lasti kitajske vlade. Zaradi tega nesodelovanja je Komisija morala preučiti druge dokaze v spisu in javno dostopne informacije.

(62)     Pritožnik je o tem, da so glavni proizvajalci VVJ in HVJ v državni lasti, predložil dokaze in podrobne informacije v Prilogi 10 k pritožbi[16]. Tudi druge javno dostopne informacije[17] potrjujejo, da ima kitajska vlada lastniški delež v številnih proizvajalcih VVJ in HVJ.

(63)     Ob upoštevanju vseh informacij iz spisa je ugotovitev, da ima kitajska vlada pomemben lastniški delež v številnih kitajskih proizvajalcih VVJ in HVJ, utemeljena.

Pravna ureditev upravljanja in vloga SASAC

(64)     Komisija SASAC izvaja pristojnosti države kot vlagateljice in upravlja premoženje v državni lasti pod njenim nadzorom. Čeprav je kitajska vlada v svojem izpolnjenem vprašalniku in poznejših stališčih zatrjevala, da komisija SASAC v poslovne dejavnosti družb v državni lasti ni vključena, in to trditev podprla s sklicevanjem na člen 7 Začasnih ukrepov za nadzor in upravljanje državnega premoženja v družbah[18], je treba opozoriti, da drugi členi tega zakona in tudi drugi dokazi v spisu[19] temu nasprotujejo.

(65)     Pravzaprav kaže odgovor kitajske vlade na protisubvencijski vprašalnik, da SASAC s pooblastilom državnega sveta imenuje in odstavlja najvišje vodilne delavce nadzorovanih družb in ocenjuje njihovo delovno uspešnost prek pravnih postopkov. Ta komisija je odgovorna tudi za spodbujanje nadzorovanih družb k izvajanju usmeritvenih načel in politik, nosi odgovornosti za osnovno upravljanje državnega premoženja v družbah ter usmerja in nadzoruje delo z upravljanjem lokalnega premoženja v državni lasti v skladu z zakonom.

(66)     Komisija SASAC je odgovorna tudi za nadomestila za opravljeno delo in ocenjevanje poslovodnih delavcev družb v državni lasti, za njihovo imenovanje, nagrajevanje in kaznovanje[20]. Pravzaprav vsi dokazi kažejo, da so kariere poslovodnih delavcev družb v državni lasti odvisne od komisije SASAC. Te razmere kažejo, da je komisiji SASAC očitno zaupano pooblastilo vlade.

Upravni odbori

(67)     Tudi sestava odborov družb v državni lasti dokazuje visoko stopnja nadzora kitajske vlade nad družbami v državni lasti. Dokazi v spisu[21] kažejo, da so, ali so bili, številni člani odborov direktorjev in nadzornih odborov vladni ali strankarski funkcionarji ter da na njihov izbor zelo vplivajo vladni organi, kot sta komisija SASAC ali Komunistična partija Kitajske (KPK).

Načrti vlade

(68)     Politike, interesi in cilji kitajske vlade v zvezi z industrijo jekla so začrtani v različnih načrtih vlade na centralni in podcentralni ravni. Družbe v državni lasti se spodbuja, da te politike uveljavijo (družbe, ki tega ne upoštevajo, so deležne celo sankcij), iz nedavnih ukrepov nekaterih glavnih jeklarskih družb v državni lasti na Kitajskem pa je očitno, da se te politike upoštevajo, jeklarske družbe v državni lasti pa delujejo usklajeno za doseganje začrtanih ciljnih količin in splošnih ciljev.

(69)     V skladu z dvanajstim petletnim načrtom razvoja industrije jekla je samo „družbam, ki upoštevajo nacionalne politike za industrijo železa in jekla ter standarde in pogoje za proizvodnjo in delovanje industrije železa in jekla, namenjena osrednja vloga pri združevanju in reorganizaciji“[22].

(70)     Številni načrti na provincialni in lokalni ravni omenjajo tudi točno določene družbe v državni lasti in zanje opredeljujejo splošne ciljne ter ciljne količine. Pritožnik je predložil izvlečke iz teh načrtov[23]. Z vprašalnikom in pozivom k dopolnitvi se je od kitajske vlade zahtevalo, da te načrte predloži za namene preveritve in pojasnitve, vendar pa se je ta odločila, da jih ne zagotovi. Treba pa je omeniti, da kitajska vlada med postopkom ni oporekala točnosti teh navedb. Poleg tega družbe, omenjene v provincialnih in lokalnih načrtih, priznavajo svoje sodelovanje z organi in opisujejo, kako delujejo ali so delovale v skladu z načrti[24].

(71)     Čeprav kitajska vlada zatrjuje, da so nekateri zgoraj navedeni načrti samo okvirni, nezavezujoči in naj bi služili samo kot smernice, te trditve ne podpirajo drugi dokazi v spisu. Nasprotno, številni zakoni in predpisi, ki so zagotovo pravno zavezujoči[25], družbe v državni lasti zavezujejo k državnim načrtom razvoja in industrijskim politikam.

Sklepna ugotovitev

(72)     Kitajska vlada oblikuje splošne cilje in ciljne količine za industrijo železa in jekla prek petletnih načrtov in drugih ustreznih uradnih dokumentov in te cilje izpolni prek nalog in dejavnosti, opisanih v teh dokumentih. Ker te načrte in dokumente oblikujejo oddelki kitajske vlade, kot sta narodni svet ali agencija NDRC, je treba naloge in dejavnosti, na katere se sklicujejo, šteti za vladne. Ker so jeklarske družbe v državni lasti zavezane delovati v skladu s temi načrti in politikami, kot je to opisano zgoraj, delujejo kot podaljšana roka vlade, ker pa so te družbe pod bistvenim nadzorom vlade, dejansko izvajajo pooblastila vlade.

(73)     Zaradi pomanjkljivega sodelovanja kitajske vlade ni bil popolnoma določen obseg tistih subjektov, za katere se šteje, da so „javni organi“. Kakor koli, javni organ je vsaka družba v državni lasti, v kateri je vlada večinski ali največji delničar. Subjekti, v katerih vlada nima deleža, so zasebni organi. Glede na navedeno tu ni treba začrtati vidne ločnice med javnimi in zasebnimi organi, saj uvodne izjave od (85) do (98) kažejo, da država ukazuje in zaupa naloge vsem zasebnim organom v jeklarskem sektorju, zato v vseh zadevnih ozirih ravnajo enako kot javni organi.

(b) Ugodnosti (javni organi)

Splošni premisleki

(74)     Za oceno, ali je bila dodeljena ugodnost v smislu člena 3(2) osnovne uredbe, je treba primerjati cene VVJ in HVJ, ki so jih plačali zadevni proizvajalci izvozniki, z ustrezno referenčno vrednostjo. Poročilo PO je pritrdilo mnenju, da je uporaba zunanjih referenčnih vrednosti dovoljena v primeru, ko je zaradi vloge vlade izkrivljen trg v državi, v kateri se dobava opravi. Ugotovljeno je bilo tudi, da „kadar je vlada glavni dobavitelj, bodo cene zasebnih subjektov izkrivljene, vendar pa je tudi v takih primerih treba analizirati vsak posamezni primer“[26]. PO je izjavil tudi, da: „[...] ne trdimo, da je nek prag, ob prestopu katerega se zgolj dejstvo, da je vlada glavni dobavitelj na trgu, šteje za zadosten dokaz izkrivljanja cen, ampak da se z rastjo prevladujoče vloge vlade na trgu jasno povečuje tudi verjetnost, da ta vloga privede do izkrivljenih cen zasebnikov“[27]. PO je v nadaljevanju izjavil, da: „kadar je vlada „pomemben“ dobavitelj, je treba predložiti dokaze, ki se tičejo dejavnikov, ki so različni od tržnega deleža vlade, saj vloga vlade kot pomembnega dobavitelja sama po sebi ne dokazuje izkrivljanja cen zasebnikov“. Zato je najprej treba odgovoriti na vprašanje, ali je delež vlade v proizvodnji VVJ in HVJ na Kitajskem prevladujoč ali le pomemben.

(75)     Komisija je od kitajske vlade zahtevala informacije o trgu VVJ in HVJ v zvezi z deležem proizvedenih količin VVJ in HVJ, ki ga proizvedejo družbe v državni lasti in zasebne družbe, vendar kitajska vlada o tem ni predložila nobenih ustreznih informacij[28].

(76)     Komisija je glede tega vprašanja uporabila druge dostopne informacije[29], na podlagi katerih je ugotovila, da jeklarske družbe v državni lasti proizvedejo najmanj 63 % VVJ na Kitajskem. Pomembno je omeniti, da je bil ta 63-odstotni delež družb v državni lasti izračunan po zelo konservativni oceni in predstavlja absolutno najmanjšo mogočo vrednost. Glede na dejstvo, da se zdi, da so številni domnevno zasebni dobavitelji, o katerih so poročali izvozniki, trgovske družbe (ki so izdelek po vsej verjetnosti kupile od družb v državni lasti), je na podlagi nesodelovanja kitajske vlade (glej uvodne izjave od (46) do (48)) in ugotovitev drugih preiskovalnih organov (glej opombo 32) mogoče sklepati, da je realni delež družb v državni lasti na trgu VVJ še veliko večji. Močna vloga kitajske vlade v tem sektorju trga VVJ (glej uvodne izjave od (85) do (94)) omejuje tudi možnost delovanja zasebnih subjektov.

(77)     Ob upoštevanju zgoraj navedenega je bilo ugotovljeno, da imajo družbe v državni lasti na trgu VVJ na Kitajskem prevladujoči delež. Ta prevlada družb v državni lasti na trgu VVJ je tako znatna, da zasebni proizvajalci nimajo izbire in morajo svoje cene prilagoditi cenam družb v državni lasti, kot je prikazano spodaj.

(78)     V zvezi s HVJ je bil evidentirani delež družb v državni lasti, ki so kitajski proizvajalci izvozniki (18 %), veliko manjši kot v primeru VVJ, vendar temu nasprotujejo druge informacije (glej uvodno izjavo (79)). Ob upoštevanju nesodelovanja kitajske vlade in dejstva, da se zdi, da so številni domnevno zasebni dobavitelji trgovske družbe (ki so izdelek po vsej verjetnosti kupile od družb v državni lasti), ter omejevanja poslovnih dejavnosti zasebnih subjektov, ki izvira iz močne vloge kitajske vlade v tem sektorju (glej uvodne izjave od (85) do (94)), je bilo sklenjeno (deloma na podlagi razpoložljivih podatkov (glej uvodno izjavo (79)) v smislu člena 28 osnovne uredbe), da družbe v državni lasti prevladujejo tudi na trgu HVJ na Kitajskem.

(79)     Ta sklep je podprt tudi v Knjigi svetovnih jeklarskih zmogljivosti, ki nasprotuje 18-odstotnem deležu, o katerem so poročali kitajski izvozniki, in kaže, da je na Kitajskem v državni lasti več kot 70 % vseh proizvodnih zmogljivosti HVJ[30].

(80)     Komisija je od kitajske vlade zahtevala informacije o cenah družb v državni in zasebni lasti, ki veljajo za VVJ in HVJ v prodaji na kitajskem trgu. Kitajska vlada v izpolnjenem vprašalniku ni predložila nobenih takih informacij. Preiskava pri izvoznikih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, je pokazala, da so bile cene, ki so jih štirje proizvajalci izvozniki/skupine v OP plačevali za VVJ in HVJ, ki so ga dobavljali zasebni proizvajalci VVJ in HVJ ali pa trgovske družbe, stalno zelo blizu cenam družb v državni lasti[31]. Zato zabeleženi podatki in prevlada družb v državni lasti na tem sektorju kažejo, da cene zasebnih dobaviteljev dejansko sledijo cenam, ki se plačajo družbam v državni lasti. Poleg tega je v pogodbi o dobavi VVJ s strani dobavitelja v zasebni lasti, ki jo je predložil eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, naveden celo pogoj, da je pogodbena cena vezana na ceno državne družbe dobaviteljice.

(81)     Na podlagi vseh informacij v spisu je bilo ugotovljeno, da so cene VVJ in HVJ, ki ju na Kitajskem prodajajo družbe v državni lasti, zaradi močne prevlade družb v državni lastni na kitajskem trgu VVJ in HVJ izkrivljene. Cene zasebnih dobaviteljev za VVJ in HVJ so prilagojene cenam družb v državni lasti. Ob upoštevanju navedenega je bilo sklenjeno, da za VVJ in HVJ na Kitajskem ni zanesljivih tržnih cen. Ker na trgu VVJ in HVJ na Kitajskem ni „prevladujočih tržnih pogojev“, je Komisija v skladu s členom 6(d) osnovne uredbe morala poiskati drugo nadomestno referenčno vrednost. Ker je izkrivljen celotni kitajski trg, bi bilo nepraktično prilagoditi stroške in cene na Kitajskem na kakršen koli smiseln način, uvozne cene pa bi bile podobno izkrivljene zaradi prevladujočega položaja družb v državni lasti. Zato se je v skladu s členom 6(d)(ii) osnovne uredbe pridobila zunanja referenčna vrednost.

(82)     Zdi se, da je najprimernejša sestavljena referenčna vrednost na podlagi svetovnih tržnih cen VVJ in HVJ, ki se redno objavljajo v različnih specializiranih jeklarskih dnevnikih kot Steel Business Briefing, MEPS in CRU.

(83)     Primerjava cen družb v državni lasti z zunanjo referenčno vrednostjo (konstruirano, kot je razloženo v uvodni izjavi (103)) je pokazala, da so bile te cene veliko nižje od referenčnih vrednosti in so kitajskim proizvajalcem izvoznikom jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, zato prinesle ugodnosti v smislu člena 3(2) osnovne uredbe.

(c) Specifičnost

(84)     Ta subvencijski program je specifičen program v smislu člena 4(2)(c) osnovne uredbe saj VVJ in HVJ v svoji proizvodnji uporablja samo omejeno število industrij in družb na Kitajskem.

(d) Pooblastilo in usmerjanje zasebnih dobaviteljev

(85)     Naslednje vprašanje za proučitev je, ali je kitajska vlada zasebnim proizvajalcem VVJ in HVJ, ki niso javni organi, zaupala ali ukazala, v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe, zagotavljanje VVJ in HVJ za proizvajalce jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi.

Vladna politika

(86)     Že na začetku je bilo ugotovljeno, da ima kitajska vlada politiko zagotavljanja VVJ in HVJ za sektor jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, saj so v tako preskrbo vključeni javni organi, ki so del vlade in imajo na trgu prevladujočo vlogo, ki jim omogoča ponujati cene, nižje od tržnih. Ne glede na to, ali se za take organe uporablja oznaka „javni“, isti dokazi kažejo, da obstaja politika vlade, ki v ta sektor močno posega. Zdaj je treba ugotoviti, ali ta politika vključuje zasebne dobavitelje.

Razširitev politike na zasebne dobavitelje VVJ in HVJ

Vladni načrti, ki zagotavljajo usmerjanje in spodbujanje

(87)     Številni vladni načrti in dokumenti o njenih politikah kažejo, da kitajska vlada proizvajalce jekla (družbe v državni in zasebni lasti) na Kitajskem spodbuja in podpira. Nekateri oddelki teh dokumentov posredno kažejo na neposredno povezavo med vlado in ravnanjem zasebnih jeklarskih družb in pogosto je mogoče opaziti, da imajo ta „navodila“ za svojo posledico ravnanje jeklarskih družb, ki se priporoča s temi načrti.

(88)     Odredba agencije NDRC št. 35 – Razvojne politike za industrijo železa in jekla, na primer, spodbuja jeklarske družbe k določenemu ukrepanju[32], postavlja pogoje za naložbe in določa, da so naložbe predmet odobritve organov[33], vpliva na konkurenčno tekmovanje za vire[34] ter za družbe, ki tega ne upoštevajo, celo določa sankcije[35]. Dvanajsti petletni načrt razvoja industrije jekla tudi vpliva na poslovne odločitve jeklarskih družb, kar lahko posledično vpliva na stroškovno strukturo in cene[36].

(89)     Poleg navedenega je pritožnik v Prilogi 24 k pritožbi predložil zbirko izvlečkov iz različnih dokumentov o politikah različnih vladnih organizacij, v katerih je izpostavljena podpora kitajske vlade industriji jekla na splošno ali posebej za dejavnost izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi[37].

(90)     Na voljo so tudi javno dostopne informacije, ki kažejo, da družbe v zasebni lasti delujejo v skladu z različnimi vladnimi načrti in dokumenti o politikah[38].

Omejevanje izvoza vroče in hladno valjanega jekla

(91)     Kitajska vlada je sprejela ukrepe za odvračanje izvoza VVJ in HVJ prek njegove omejitve z zapletenim sistemom vračila DDV. Točneje, za VVJ in HVJ velja 17-odstotna stopnja DDV. DDV za jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, iz HVJ (proizvedenega iz VVJ), je družbam povrnjen po 13-odstotni stopnji, če pa družba sklene izvoziti VVJ in HVJ, ji DDV ni povrnjen. Ta sistem pomeni, da proizvajalci VVJ in HVJ v zasebni lasti pri svojem poslovanju ne uživajo običajne podjetniške svobode, učinkuje pa tudi na povečanje domače ponudbe VVJ in HVJ, čemur nujno sledi znižanje cen teh izdelkov na kitajskem trgu. Zato proizvajalci VVJ in HVJ v zasebni lasti (enako kot družbe v državni lasti) ne morejo poslovati neodvisno od politike kitajske vlade.

Oblikovanje cen zasebnih dobaviteljev

(92)     V oddelku o ugodnostih za javne organe zgoraj je bilo ugotovljeno, da zaradi prevladujoče vloge jeklarskih družb v državni lasti na trgu VVJ in HVJ zasebni proizvajalci VVJ in HVJ nimajo izbire in morajo svoje cene uskladiti s cenami družb v državni lasti. Z drugimi besedami, svojih cen ne oblikujejo sami, temveč jih sprejmejo od zunaj. To je dodaten znak, da zasebni proizvajalci VVJ in HVJ ne morejo delovati neodvisno od ukrepov kitajske vlade in drugih javnih organov.

(93)     Navedeno dejstvo je podprto tudi z informacijami, ki so jih predložili kitajski proizvajalci izvozniki, ki so predložili izpolnjene protisubvencijske vprašalnike, ki kažejo, da so cene zasebnih dobaviteljev VVJ in HVJ skoraj usklajene s cenami družb v državni lasti. Poleg tega je v pogodbi o dobavi VVJ s strani dobavitelja v zasebni lasti, ki jo je posredoval eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, zapisan celo pogoj, da je pogodbena cena vezana na ceno državne družbe dobaviteljice.

(94)     Glede na navedeno ugotovitev o cenah družb v državni lasti, ki so nižje od tržnih, je jasno tudi, da so cene dobaviteljev v zasebni lasti nižje od tržnih, saj se prilagajajo cenam družb v državni lasti.

(e) Finančni prispevki

(95)     V skladu z drugo alinejo člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe se za finančni prispevek šteje, da obstaja, kadar vlada: „zaupa ali ukaže zasebnemu organu, da opravi eno ali več vrst funkcij, opredeljenih v točkah (i), (ii) in (iii), ki so običajno zaupane vladi, in se ta praksa dejansko ne razlikuje od običajnih praks vlad;“. Pritožbeni organ WTO je za izraz „ukaz“ sprejel razlago, po kateri ta pomeni primere, kadar vlada nad zasebnim organom izvaja svoje pooblastilo, vključno z neko stopnjo prisile, in da izraz „zaupanje“ pomeni primere, kadar vlada na zasebni organ prenese dolžnost[39]. Poleg tega je odbor WTO v zadevi ZDA-omejitve izvoza[40] oblikoval tridelni preizkus obstoja zaupanja in ukaza, ki zahteva obstoj (a) vladnega ukrepa, ki je (b) naslovljen na določeno stran in (c ) katerega cilj je določena naloga ali dolžnost[41].

(96)     Na tej podlagi se vključitev zasebnih dobaviteljev v politiko kitajske vlade za preskrbo z VVJ in HVJ šteje za „zaupanje“ in „ukaz“ vlade zasebnim dobaviteljem zaradi naslednjih razlogov:

„ukrep“ vlade:

– „Politika“ kitajske vlade (glej uvodno izjavo (86)) se šteje kot „ukrep“ ali „ukrepanje“. To politiko izvajajo javni organi (družbe v državni lasti), ki imajo na trgu prevladujočo vlogo in blago prodajajo po cenah, nižjih od tržnih, izvaja pa jo tudi kitajska vlada prek načrtov in z oblikovanjem odločitev o omejitvi izvoza. Skupni učinek je ta, da so zasebni dobavitelji dejansko prisiljeni slediti cenam javnih organov, nižjih od tržnih.

„naslovljen na določeno stran“:

– Politika vlade (zlasti načrti in omejevanje izvoza) velja za vse proizvajalce VVJ in HVJ, v državni in tudi zasebni lasti. V tem oziru je ta politika „naslovljena“ na vse proizvajalce. To je dokazano z dejstvom, da so cene družb v državni lasti in cene zasebnikov usklajene ter da zasebni dobavitelji blago prodajajo po cenah, ki so trgovinsko nerazumne;

„katerega cilj je določena naloga ali dolžnost“:

– Cilj politike vlade, kot je dokazano z ravnmi cen na Kitajskem, je preskrba z VVJ in HVJ po cenah, nižjih od tržnih. Zasebni dobavitelji zaradi ukrepov kitajske vlade in družb v državni lasti nimajo druge izbire, kot da uveljavljajo prakse javnih organov, s tem pa so jim dejansko naložene določene naloge ali dolžnosti. Politika kitajske vlade zlasti prek načrtov in svojega delovanja na področju DDV resno omejuje svobodo zasebnih dobaviteljev pred takimi nalogami ali dolžnostmi.

Sklepna ugotovitev

(97)     Ob upoštevanju navedenih dejavnikov je mogoče sklepati, da omejitev izvoza s strani kitajske vlade, vladno načrtovanje in prevladujoča vloga družb v državni lasti omejujejo svobodo zasebnih dobaviteljev VVJ in HVJ, saj jih zavezujejo k negospodarnemu ravnanju in sprejetju ekonomsko nesmiselnih (nižjih od tržnih) cen, česar ne bi storili na prostem in odprtem trgu. To dokazuje, da je politika vlade za preskrbo z VVJ in HVJ razširjena tudi na zasebne dobavitelje.

(98)     Glede na analizo, predstavljeno zgoraj, dokaze iz spisa in druge javno dostopne informacije je Komisija sklenila, da kitajska vlada zasebnim proizvajalcem VVJ in HVJ na Kitajskem zaupa in ukazuje zagotavljanje blaga v skladu s členom 3(1)(a)(iii) in (iv) osnovne uredbe ter da ti proizvajalci delujejo enako kot jeklarske družbe v državni lasti.

(f) Ugodnosti (zasebni dobavitelji)

(99)     Komisija je ugotovila, da zasebni dobavitelji VVJ in HVJ delujejo za izpolnitev nalog, zaupanih s strani kitajske vlade, in njenih ukazov, preiskava pa je pokazala, da so cene zasebnih dobaviteljev VVJ in HVJ poravnane s cenami družb v državni lasti (glej oddelek zgoraj).

(100)   Ob upoštevanju navedenega je bilo sklenjeno, da se ugotovitve v zvezi z ugodnostmi in specifičnostjo za družbe v državni lasti, ki izvirajo iz zagotavljanja VVJ in HVJ po cenah, nižjih od tržnih, uporabljajo tudi za zagotavljanje VVJ in HVJ s strani dobaviteljev v zasebni lasti.

(g) Ugotovitve preiskave

(101)   Ugodnosti po tem programu sta pridobila dva vzorčena proizvajalca izvoznika. Eden od njiju (skupina Panhua Steel) je pridobila ugodnosti iz naslova zagotavljanja VVJ za manj kot ustrezno nadomestilo, drugi (skupina Huadong Steel) pa je pridobil ugodnosti iz naslova zagotavljanja HVJ za manj kot ustrezno nadomestilo.

(h) Izračun zneska subvencije

(102)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko izvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnika, ki je bila ugotovljena med OP. Ta ugodnost se izračuna tako, da se seštejejo razlike med dejanskimi vrednostmi nakupov in ustreznimi referenčnimi vrednosti za nakupe VVJ in HVJ. Dobljeni znesek je bil nato dodeljen za skupni prihodek sodelujočih proizvajalcev izvoznikov od prodaje v OP, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(103)   Ker je kitajski trg VVJ in HVJ izkrivljen, so se za ustrezno osnovo za konstruiranje referenčnih cen VVJ in HVJ štele svetovne tržne cene VVJ in HVJ. Na podlagi različnih jeklarskih dnevnikov (SBB in MEPS) so bile izbrane domače cene brez davka petih držav/regij (tj. v Evropi, ZDA, Turčiji, Japonski in Braziliji). Da bi Komisija dobila reprezentativne referenčne vrednosti, je izbrala največji trg za vsako zadevno geografsko regijo, tj. Evropo (EU), Severno Ameriko (ZDA), Latinsko Ameriko (Brazilija), Azijo (Japonska) in Bližnji vzhod/Severno Afriko (Turčija). Za povprečne mesečne cene med OP za vsako od petih držav/regij se je izračunala aritmetična sredina, da se določijo mesečne referenčne cene. Teh pet izbranih držav/regij med OP ni imelo najvišjih cen, so pa vse članice STO, štejejo med deset največjih proizvajalk jekla na svetu in so na različnih celinah. Tako ugotovljene referenčne cene se zato štejejo za razumne in ustrezne.

(104)   Stopnja subvencije za to shemo med OP za vzorčene proizvajalce izvoznike znaša 23,02 % za skupino Huadong in 27,63 % za skupino Panhua.

(105)   Tehtana povprečna stopnja subvencije za sodelujoče družbe, ki niso zajete v vzorcu, je 25,37 %.

(106)   Glede na nizko raven sodelovanja je stopnja subvencije za vse nesodelujoče družbe določena na ravni največje stopnje subvencioniranja za to shemo za subjekt, povezan z eno od vzorčenih sodelujočih družb, tj. 32,44 %.

3.3.1.2.  Zagotavljanje pravic do uporabe zemljišča za manj kot ustrezno nadomestilo

(a) Uvod

(107)   Pritožnik je zatrjeval, da na Kitajskem ni delujočega trga za zemljišča, ter da je znesek, ki so ga družbe plačale za pravice do uporabe zemljišč, pod običajno tržno stopnjo. Kitajska vlada je v svojem odgovoru na protisubvencijski vprašalnik izjavila: „V skladu z Zakonom LRK o upravljanju z zemljišči so zemljišča v mestnih okrožjih last države, zemljišča na podeželskih in primestnih območjih pa so kolektivna lastnina kmetov, razen če država drugače določi.“ Kitajska vlada je trdila, da je trg zemljišč standardiziran in urejeno konkurenčen, ter da je s pravicami do uporabe zemljišča v skladu z zakonom treba javno trgovati na trgu zemljišč. Kitajska vlada je izjavila, da je treba tudi industrijska in trgovinska zemljišča pridobiti prek nadomestila za uporabo na odprtem trgu, ki se pridobi na razpisih, dražbah in natečajih. Kitajska vlada ni predložila nobenih podatkov v zvezi z dejanskimi cenami pravic do uporabe zemljišč in minimalnimi cenami zemljišč, ki jih oblikuje vlada, omenjenimi v izpolnjenem protisubvencijskem vprašalniku in med preveritvenim obiskom.

(108)   Komisija je med preveritvenim obiskom od kitajske vlade zahtevala dokaze, ki bi podprli njeno trditev, da so vsa industrijska zemljišča na Kitajskem dodeljena prek razpisov, dražb ali natečajev. Kitajska vlada ni mogla predložiti takih dokazov med preveritvenim obiskom, vendar pa je nekatere informacije v tej zvezi posredovala po njem. Vendar pa ti dokazi kažejo le to, da je samo šest od trinajstih poslov s pravicami do uporabe zemljišč, ki zadevajo vzorčene proizvajalce izvoznike, bilo predmet razpisnih ali dražbenih postopkov. Informacije o udeležencih postopka dražbe/javnega razpisa, kot jih je zahtevala Komisija, niso bile posredovane, pravzaprav je bila v vseh primerih končna cena, ki jo je plačala zmagovita družba, enaka ceni, ki so jo samovoljno določili javni organi.

(109)   Komisija je ob domnevi, da za zemljišča v LRK ni tržnih cen, od kitajske vlade zahtevala tudi njena stališča o morebitnih referenčnih vrednostih. Čeprav je ob pošiljanju vprašalnika kitajski vladi šlo le za domnevo in nikakor ugotovitev ali sklep, je kitajska vlada izrazila svoje stališče, da je ta domneva napačna in ni posredovala morebitnih referenčnih vrednosti. Kitajska vlada je izpostavila tudi, da je pritožba domnevno pomanjkljiva, in sicer da pritožnik po eni strani zatrjuje neobstoj trga zemljišča na Kitajskem in zagovarja uporabo „zunanje referenčne vrednosti“, po drugi strani pa, da družbe v državni lasti od vlade prejemajo zemljišča pod pogoji, ki so ugodnejši od tistih za zasebno industrijo, ter predlagala, da če naj se uporabijo referenčne vrednosti, potem bi to morale biti cene, ki jih plačujejo „nefavorizirane“ kitajske industrije, vendar o teh cenah ni predložila nobenih informacij. V tem oziru je treba navesti, da je pritožnik zatrjeval izkrivljenost trga pravic do uporabe zemljišč na Kitajskem v celoti, in da so tako proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v državni kot tudi zasebni lasti, prejeli pravice do uporabe zemljišč za manj kot ustrezno nadomestilo.

(b) Pravna podlaga

(110)   Ureditev pravic do uporabe zemljišč na Kitajskem urejata Zakon Ljudske republike Kitajske o upravljanju zemljišč in Zakon Ljudske republike Kitajske o stvarnim pravicah.

(c) Praktično izvajanje

(111)   V skladu s členom 2 zakona o upravljanju zemljišč so vsa zemljišča v državni lasti, saj v skladu s kitajsko ustavo in ustreznimi pravnimi določbami zemljišča skupaj pripadajo kitajskemu ljudstvu. Zemljišč ni mogoče prodati, vendar se lahko v skladu z zakonom dodelijo pravice do uporabe zemljišč. Državni organi jih lahko dodelijo prek javnih razpisov, ponudb ali dražb.

(d) Ugotovitve preiskave

(112)   Sodelujoči proizvajalci izvozniki so predložili informacije glede zemljišč, ki jih uporabljajo, in večino ustreznih pogodb/potrdil o pravicah do uporabe zemljišč, kitajska vlada pa je predložila zelo omejene informacije samo o določanju cen pravic do uporabe zemljišč.

(113)   Kot že omenjeno zgoraj je kitajska vlada zatrjevala, da se pravice do uporabe zemljišč na Kitajskem dodelijo prek javnih razpisov, dražb ali natečajev. To določa tudi člen 137 zakona Ljudske republike Kitajske o stvarnih pravicah[42].

Skupina Panhua Group Co. Ltd.

(114)   Vendar je bilo med preveritvijo sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ugotovljeno, da ta sistem, kot ga je opisala kitajska vlada, v praksi ne deluje vedno tako. Na primer, za štiri od šestih pravic do uporabe zemljišča, ki jih je kupila Chongqing Wanda Steel Strip Co. Ltd. (del skupine Panhua Group Co. Ltd), postopek javnega razpisa ni bil izveden, kar so potrdili uradni predstavniki družbe. Družba Chongqing Wanda je bila edina sodelujoča družba in končna cena posla, ki jo je plačala družba, je bila dejansko popolnoma enaka izklicni ceni, ki jo je samovoljno določil lokalni urad za zemljiške vire. Za preostali pravici do uporabe zemljišča pa je bil izveden postopek javnega razpisa, vendar o tem nista posredovala nobenih dokazov niti družba niti kitajska vlada. Pravzaprav se iz dokumentov, ki jih je po preveritvenem obisku posredovala kitajska vlada, zdi, da sta bili ti dve pravici do uporabe zemljišča kupljeni za ceno, ki je enaka tisti, kot jo je določil lokalni urad za zemljiške vire. Družba Zhangjiagang Panhua Steel Strip Co., Ltd (tudi del skupine Panhua Group Co. Ltd) je pridobila tri pravice do uporabe zemljišča prek prenosa s strani zasebnih družb v zameno za delež v skupini Panhua Group Co. Ltd.

Zhejiang Huadong Light Steel Building Material Co.

(115)   Družba Zhejiang Huadong Light Steel Building Material Co., Ltd, je dve svoji pravici do uporabe zemljišča pridobila od lokalnega urada za zemljišča in vire okrožja Xiaoshan, eno pravico pa od zasebne družbe. Kitajska vlada o javnem razpisu ali dražbi ni mogla predložiti nobenih dokazov, saj po njenih navedbah za pravice do uporabe zemljišč, kupljene pred 1. septembrom 2006, ni bilo potrdil o prodaji za posle glede pravic do uporabe zemljišč, kitajska vlada pa pravzaprav ni potrdila ali zanikala, da so bili ti posli predmet javnega razpisa ali dražbe.

(116)   Ugotovitve tega postopka potrjujejo, da je položaj v zvezi z zagotavljanjem in pridobivanjem zemljišč na Kitajskem nejasen in nepregleden ter da organi cene pogosto določajo samovoljno. Organi cene določajo v skladu s sistemom vrednotenja mestnih zemljišč, ki jim med drugimi nalaga tudi merilo upoštevanja industrijske politike ob določanju cene industrijskega zemljišča. Vsaj v sektorju jeklarstva je zakonsko omejen tudi dostop do industrijskih zemljišč na zgolj tiste družbe, ki upoštevajo industrijske politike države[43].

(117)   Tudi na podlagi neodvisnih informacij, ki jih je predložil pritožnik, je mogoče sklepati, da se zemljišča na Kitajskem zagotavljajo po cenah pod običajno tržno stopnjo[44].

(e) Sklepna ugotovitev

(118)   Ob upoštevanju navedenega je treba zagotavljanje pravic do uporabe zemljišč s strani kitajske vlade obravnavati kot subvencijo v obliki zagotavljanja blaga, ki družbam prejemnicam prinaša ugodnosti v smislu člena 3(1)(a)(iii) in (2) osnovne uredbe. Kot je razloženo v uvodnih izjavah (114) in (115), na Kitajskem ni delujočega trga za zemljišča in uporaba zunanje referenčne vrednosti kaže, da je znesek, ki so ga sodelujoči izvozniki plačali za pravice do uporabe zemljišč, precej pod običajnim tržnim tečajem. Subvencija je specifična v smislu člena 4(2)(a) in (c), ker je dostop do industrijskih zemljišč zakonsko omejen na zgolj tiste družbe, ki upoštevajo industrijske politike države, ker so bile le nekatere transakcije predmet razpisnega postopka, pri čemer so cene pogosto določili organi, ter ker so vladne prakse na tem območju nejasne in nepregledne.

(119)   Zato se lahko za to subvencijo uvedejo izravnalni ukrepi.

(f) Izračun zneska subvencije

(120)   Ker je bilo ugotovljeno, da položaj na Kitajskem v zvezi s pravicami do uporabe zemljišč ni tržno usmerjen, se zdi, da na Kitajskem ni na voljo prav nobenih referenčnih vrednosti v zasebnem sektorju. Zato prilagoditev stroškov ali cen na Kitajskem ni izvedljiva. V teh okoliščinah se šteje, da na Kitajskem ni trga in je, v skladu s členom 6(d)(ii) osnovne uredbe, odobrena uporaba zunanje referenčne vrednosti za ocenjevanje zneska ugodnosti. Glede na to, da kitajska vlada ni sodelovala in ni predložila predloga za zunanjo referenčno vrednost, je morala Komisija, da bi določila ustrezno zunanjo referenčno vrednost, uporabiti razpoložljiva dejstva. Glede tega se zdi primerno, da se kot ustrezna referenčna vrednost uporabijo informacije z ločenega carinskega območja Tajvan.

(121)   Komisija meni, da so cene zemljišč na Tajvanu najboljši približek za območja na Kitajskem, kjer imajo sedež sodelujoči proizvajalci izvozniki. Večina proizvajalcev izvoznikov je v vzhodnem delu Kitajske, na razvitih območjih z visokim BDP v provincah z gosto poseljenimi območji.

(122)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ugodnost za prejemnike se izračuna z upoštevanjem razlike med zneskom, ki ga je vsaka družba plačala za pravice do uporabe zemljišč, in zneskom, ki bi moral biti običajno plačan na podlagi tajvanske referenčne vrednosti.

(123)   Pri izračunu je Komisija uporabila povprečno ceno zemljišča na kvadratni meter, ki je bila ugotovljena za Tajvan ter popravljena zaradi zmanjševanja vrednosti valute in sprememb v zvezi z BDP od datumov zadevnih pogodb za pravice do uporabe zemljišč. Informacije glede cen industrijskih zemljišč so bile pridobljene na spletni strani industrijskega urada tajvanskega ministrstva za gospodarske zadeve. Zmanjševanje vrednosti valute in spremembe v zvezi z BDP za Tajvan so bili izračunani na podlagi inflacijskih stopenj in spreminjanja BDP na prebivalca pri sedanjih cenah v USD za Tajvan, kot jih je Mednarodni denarni sklad objavil v svojih svetovnih gospodarskih napovedih (World Economic Outlook) za leto 2011. V skladu s členom 7(3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za OP z uporabo običajne življenjske dobe pravice do uporabe zemljišč za uporabo industrijskih zemljišč na Kitajskem, tj. 50 let. Ta znesek je bil nato dodeljen za skupni prihodek sodelujočih proizvajalcev izvoznikov od prodaje v OP, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(124)   Stopnja subvencije za to shemo med OP za sodelujoče proizvajalce izvoznike znaša 0,34 % za skupino Huadong in 1,12 % za skupino Panhua.

(125)   Tehtana povprečna stopnja subvencije za sodelujoče družbe, ki niso zajete v vzorcu, je 0,73 %.

(126)   Glede na nizko raven sodelovanja je stopnja subvencije za vse nesodelujoče družbe določena na ravni največje stopnje subvencioniranja za to shemo za subjekt, povezan z eno od vzorčenih sodelujočih družb, tj. 1,36 %.

3.3.1.3.  Program, ki vključuje preskrbo z vodo za manj kot ustrezno nadomestilo

(a) Uvod

(127)   Trditev iz pritožbe je bila, da cene vode na Kitajskem določajo izključno javni organi in da je cenovna struktura določena v skladu z industrijskimi makropolitikami. V pritožbi je bilo navedeno, da se tudi cene vode na različnih lokalnih območjih razlikujejo in da so se te cene razlikovale tudi od družbe do družbe. Trditev iz pritožbe je bila, da so proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v skladu s politiko spodbujanja jeklenih izdelkov visoke dodane vrednosti verjetno pridobili ugodnosti na podlagi cen vode za manj kot ustrezno nadomestilo.

(128)   Preskrbo in trg z vodo na Kitajskem upravljajo agencija NDRC, ministrstvo za vodne vire in ministrstvo za okolje. Trg preskrbe z vodo še vedno pretežno obvladujejo lokalne družbe v državni lasti, čeprav je vstop tujih naložbenih družb v nekatere projekte preskrbe z vodo v nekaterih mesti odpravil monopol državnih dobaviteljev. Vendar kitajska vlada ni mogla predložiti podrobnega seznama dobaviteljev vode z območij, ki jih pokrivajo, in dobavljenimi količinami (glej uvodno izjavo (129)), ampak je svoj odgovor omejila na seznam dobaviteljev z območij vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(129)   Glede oblikovanja cen velja, da glavno cenovno politiko oblikuje agencija NDRC, lokalni organi pa določajo lokalno ceno vode po obravnavi, da se uveljavilo trajnostno izkoriščanje vodnih virov. Cene odražajo stroške z razumnim dobičkom za lokalne dobavitelje vode. Kitajska vlada je predložila ustrezne cenike, veljavne za občine, v katerih so vzorčeni proizvajalci izvozniki jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi. Pojasnjeno je bilo, da različne občinske cene veljajo enako za vse industrijske uporabnike in da se med podjetji ali uporabniki ne razlikujejo.

(b) Ugotovitve preiskave

(130)   Preiskava je potrdila, da NFRC določa osnovno ceno vode, občinski upravni organi za cene pa določajo ceno za vsako občino na podlagi številnih parametrov (npr. stroški distribucije, dobiček in razumen presežek). Ceni vode je dodana pristojbina za „čiščenje odplak“, ki se ravno tako določi na občinski ravni.

(131)   Medtem ko se osnovna cena vode, pristojbina za čiščenje odplak in druge morebitne lokalne dajatve uporabljajo za vse uporabnike iz iste kategorije enako, je bilo ugotovljeno, da eden od dveh vzorčenih izvoznikov, skupina Zhejiang Huadong, pristojbine za čiščenje odplak ni plačala.

(132)   Izvoznik je trdil, da je to pristojbino v pavšalnem znesku plačal uradu za varovanje okolja. Vendar se za to plačilo ne šteje, da je bilo opravljeno za plačilo pristojbine za čiščenje odplak iz naslednjih treh razlogov: (1) v uradnem dokumentu je navedena pristojbina za „izpust odpadnih vod“ in ne pristojbina za „čiščenje odplak“; (2) plačilo ni sorazmerno z dejansko porabo vode; (3) skupni znesek plačila je zelo majhen v primerjavi z dejanskim zneskom, ki bi ga bilo treba plačati, če bi se obračunala pristojbina za čiščenje odplak na dejansko porabljeno količino vode.

(c) Finančni prispevki

(133)   Skupina Zhejiang Huadong je prejela finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(iii) osnovne uredbe, saj ji je vlada zagotavljala vodo prek lokalne javne družbe za vodno preskrbo (tj. Hangzhou Xiaoshan Water Supply Co. Ltd.) To predstavlja finančni prispevek vlade v smislu osnovne uredbe v obliki zagotavljanja blaga, ki ni splošna infrastruktura. To bi lahko drugače ustrezalo opuščenemu prihodku vlade, saj javni organ ni izterjal prihodka, ki je sicer zapadel,v smislu člena 3(1)(a)(ii).

(d) Ugodnosti

(134)   Skupina Huadong Steel je prejela ugodnosti v smislu člena 3(2) osnovne uredbe glede na to, da ji je vlada zagotavljala vodo za manj kot ustrezno nadomestilo. Ugotovljeno je bilo, da ta izvoznik ni plačal polne cene za dobavo vode, ki običajno velja za kategorijo uporabnikov, kateri pripada, saj „pristojbina za čiščenje odplak“, ki je sestavni del cene vode, ni bila plačana.

(e) Specifičnost

(135)   Subvencija v obliki zagotavljanja vode enemu od sodelujočih izvoznikov je specifična v smislu člena 4(2)(c) osnovne uredbe, saj plačila pristojbine za čiščenje odplak niso oproščene vse družbe. Kljub odsotnosti zakonodaje, ki bi to subvencijo omejila na določene družbe, je zaradi možnosti za neko družbo, ki proizvaja zadevni izdelek, da pridobi preskrbo z vodo za manj kot ustrezno nadomestilo, in ob jasni diskrecijski pravici javnih organov do odpovedi delu cene, ki se običajno plača za vodo, ta subvencija dejansko specifična. Komisija ni mogla zbrati nobenih dodatnih dokazov glede podlag za odpoved tej pristojbine, saj jih zadevni proizvajalec izvoznik ni mogel predložiti.

(f) Izračun zneska subvencije

(136)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Kot ta ugodnost se šteje znesek pristojbin za čiščenje odplak, ki za porabo vode v OP niso bile plačane.. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za skupni prihodek sodelujočih proizvajalcev izvoznikov od prodaje v OP, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(137)   Neplačilo pristojbine za čiščenje odplak je koristilo skupini Zhejiang Huadong. Stopnja subvencije, določena za skupino Zhejiang Huadong, znaša 0,01 %.

(138)   Tehtana povprečna stopnja subvencije za sodelujoče družbe, ki niso zajete v vzorcu, je 0,01 %.

(139)   Glede na nizko raven sodelovanja je stopnja subvencije za vse nesodelujoče družbe določena na ravni največje stopnje subvencioniranja za to shemo za vzorčene sodelujoče družbe, tj. 0,01 %.

3.3.1.4.  Program, ki vključuje preskrbo z električno energijo za manj kot ustrezno nadomestilo

(a) Uvod

(140)   Trditev iz pritožbe je bila, da je kitajska vlada zagotavljala električno energijo za manj kot ustrezno nadomestilo prek preferenčnih cen. V pritožbi je bilo zatrjevano, da so bile zlasti cene električne energije različno določene za različne province, in da so bile uporabljene tudi preferenčne cene kot orodje industrijske politike za spodbujanje jeklenih izdelkov visoke dodane vrednosti in odvračanje zastarelih proizvodnih zmogljivosti.

(141)   Za urejanje trga električne energije in oblikovanje cenovne politike na Kitajskem je odgovorna agencija NDRC. Omrežje med provincami in znotraj njih upravljata dva dobavitelja v državni lasti: State Grid Corporation of China in China Southern Power Grid Corporation. Dobavitelji električne energije na občinski ravni so hčerinske družbe teh družb. Zdaj se na Kitajskem prek nekaj pilotnih projektov postopoma uvaja mehanizem za konkurenčnost, vendar pa je njegov vpliv na tej stopnji še zanemarljiv.

(142)   Cene električne energije določa agencija NDRC na podlagi postopka, ki vključuje proučitev stroškov, izvedensko oceno, javne obravnave in naposled določitev cene in njeno objavo. Agencija NDRC v obvestilih objavi cene, ki se uporabljajo za vsako provinco, nato pa lokalni uradi za cene na lokalni ravni objavijo ustrezno obvestilo, s katerim se uveljavijo cene, ki jih je določila centralna agencija NDRC. Končna cena odraža stroške nakupa, stroške prenosa in izgube ter dodatne dajatve, ki jih določi vlada. Cene se med provincami razlikujejo glede na lokalne razmer in cilje politik, ki jim sledijo različne province. Določene so za različne kategorije končnih uporabnikov (npr. zasebni, industrijski uporabniki). Cene se za različne industrijske uporabnike dodatno razlikujejo, da bi se sledilo industrijskim politikam, ki jih določa kitajska vlada in ki so prikazane v katalogu, vsebovanem v Sklepu agencije NDRC št. 40 (2005) (glej dodatno pojasnilo v uvodni izjavi (182)). Uporabniki, ki so uvrščeni med „spodbujane“ družbe, v skladu s katalogom agencije NDRC plačujejo osnovno ceno električne energije, uporabniki, uvrščeni med „zastarele“ ali „prepovedane“ družbe, pa poleg osnovne cene plačujejo še pribitek nanjo. Uporabniki, ki niso uvrščeni v nobeno kategorijo iz kataloga, se uvrstijo v privzeto kategorijo „dovoljene“ družbe in ravno tako plačujejo osnovno ceno brez dodatnih pribitkov. Proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, so običajno uvrščeni v kategorijo „spodbujanih“ družbe, kot je določeno v Sklepu agencije NDRC št. 40.

(b) Nesodelovanje

(143)   Komisija je od kitajske vlade zahtevala, da ji posreduje ureditveni okvir trga električne energije in oblikovanja cen ter vlogo, ki jo pri tem imajo vsi ustrezni organi ali družbe. Kitajska vlada ni predložila popolne zbirke ustreznih sklepov o cenah, ki so jih v zvezi s proizvajalci izvozniki, ki niso zajeti v vzorcu, in vzorčenimi proizvajalci izvozniki izdali agencija NDRC in lokalni uradi za cene. Kitajska vlada tudi ni točno opisala vloge agencije NDRC in lokalnih uradov za cene pri določanju cen. Komisija je v svojem pismu z dne 12. avgusta 2012 o teh pomanjkljivostih v zvezi z vzorčenimi proizvajalci izvozniki obvestila kitajsko vlado. Po preveritvenih obiskih je bilo ugotovljeno tudi, da je kitajska vlada navedla nepravilno ceno električne energije, ki velja za enega od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(c) Ugotovitve preiskave

(144)   Preiskava je potrdila, da je agencija NDRC tisti organ, ki določa cene električne energije za različne province. Potrjeno je bilo, da lokalni urad za cene deluje zgolj kot izvršna roka za odločitve, ki jih na centralni ravni sprejme agencija NDRC. To potrjuje tudi dejstvo, da agencija NDRC izdaja obvestila, v katerih določa dejanske cene za vsako provinco, nato pa se ta obvestila uradno prenesejo v lokalna obvestila, ki jih sprejmejo lokalni uradi za cene in izvajajo na lokalni ravni. Preiskava je ugotovila, da se tudi razlike med cenami električne energije za nekatere sektorje in/ali na provincialni in lokalni ravni določajo v skladu z nekaterimi dejavniki, vključno z zlasti uveljavljanjem ciljev industrijske politike, ki jih v svojih petletnih in sektorskih načrtih začrtajo centralna in lokalne vlade.

(145)   Preiskava sodelujočih vzorčenih izvoznikov je pokazala, da je eden od njih, tj. Chongqing Wanda Steel Strip („CWSS“) pridobil korist na podlagi cene električne energije, nižje od splošno veljavne za velike industrijske uporabnike. Ugotovljeno je bilo, da je na posebnem območju tega izvoznika podkategorija nekaterih industrijskih uporabnikov, vključno s proizvajalci zadevnega izdelka, ki so upravičeni te nižje stopnje.

(d) Finančni prispevki

(146)   Eden od sodelujočih vzorčenih izvoznikov (CWSS) je prejel finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(iii) osnovne uredbe, saj mu je vlada zagotavljala električno energijo prek lokalne javne družbe za preskrbo z električno energijo. To se šteje kot prispevek vlade v obliki zagotavljanja blaga, ki ni splošna infrastruktura v smislu osnovne uredbe.

(e) Ugodnosti

(147)   Družba CWSS je prejela ugodnosti v smislu člena 3(2) osnovne uredbe glede na to, da ji je vlada zagotavljala električno energijo za manj kot ustrezno nadomestilo. Ugotovljeno je bilo, da je bil ta izvoznik upravičen do cene, nižje od splošno veljavne za druge velike industrijske uporabnike.

(f) Specifičnost

(148)   Subvencija v obliki zagotavljanja električne energije enemu od sodelujočih izvoznikov je specifična v smislu člena 4(2)(a) in (3) osnovne uredbe. Nižja cena električne energije je določena v ustreznem obvestilu agencije NDRC in vključena v obvestilo, ki ga je izdal lokalni urad za cene, tj. centralni organ predpiše, da jo je treba upoštevati, to pa se uveljavlja na lokalni ravni. Ta nižja cena je omejena na nekatere družbe iz nekaterih posebnih sektorjev (pretežno proizvajalce železove zlitine v elektroobločnih pečeh in družbe, ki proizvajajo gnojila), vključene v podkategorijo industrijskih uporabnikov velikega obsega. Zato je ta nižja cena de iure omejena zgolj na družbe iz teh kategorij v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe.

(149)   Subvencija je omejena tudi na določeno regijo glede na to, da se uporablja na omejenem določenem geografskem območju, na katerem je proizvajalec izvoznik. To območje je spodbujano v skladu z zakonodajo, ki jo je izdala centralna vlada, tj. okrožnico državnega sveta v zvezi s številnimi politikami o izvajanju razvoja za obširne zahodne regije Kitajske (za več podrobnosti glej uvodno izjavo (233)). Ta okrožnica izrecno omenja cenovne mehanizme pri prenosu in zagotavljanju električne energije kot eno od orodij za uspešen razvoj nekaterih sektorjev. Ker cene električne energije, ki veljajo za to območje, določa centralni organ, je ta subvencije tudi regionalno specifična v smislu člena 4(3) osnovne uredbe.

(g) Izračun zneska subvencije

(150)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ugodnost za proizvajalce izvoznike je bila izračunana glede na razliko med dejansko plačano ceno električne energije za kWh in ceno, ki bi jo za kWh morali plačati veliki industrijski uporabniki, pomnoženo s porabljeno količino električne energije v OP. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek (števec) dodeljen za skupni prihodek sodelujočih proizvajalcev izvoznikov od prodaje v OP, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(151)   Ta nižja cena električne energije je koristila enemu od sodelujočih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz skupine družb Panhua (tj. CWSS). Stopnja subvencije, določena za skupino Panhua, znaša 0,14 %.

(152)   Tehtana povprečna stopnja subvencije za sodelujoče družbe, ki niso zajete v vzorcu, je 0,07 %.

(153)   Glede na nizko raven sodelovanja je stopnja subvencije za vse nesodelujoče družbe določena na ravni največje stopnje subvencioniranja za to shemo za subjekt, povezan z eno od vzorčenih sodelujočih družb, tj. 0,17 %.

3.3.1.5.  Zagotavljanje različnega blaga za manj kot ustrezno nadomestilo.

(154)   Pritožba se je sklicevala na številno drugo blago, ki ga je proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, zagotavljala kitajska vlada prek svojih družb v državni lasti. V pritožbi so bili našteti zlasti številni posli v zvezi z zagotavljanjem številnih jeklenih izdelkov, ki jih proizvajajo družbe v državni lasti, vključno s koncentratom železove rude, peleti, sintrano rudo, ostanki, gredico, sintrano rudo, zlitinami in številnimi drugimi. Pritožba je pokazala, da je bila cena za zagotavljanje tega blaga referenčno določena glede na različne sestavine in/ali referenčne vrednosti, in da so bile cene navzgor zamejen ali prilagojene glede na različno blago in to, ali je posel zadeval povezane strani.

(155)   Kitajska vlada je odgovorila, da za proizvajalce jekla tega programa v OP ni imela. Ker kitajska vlada o tem programu ni predložila nadaljnjih informacij, je Komisija v skladu s členom 28 osnovne uredbe svoje ugotovitve utemeljila na razpoložljivih informacijah v spisu.

(156)   Do obsega do katerega cene za različno zgoraj navedeno blago ne odražajo ustreznega nadomestila, se proti temu programu lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s členom 3(1)(a)(iii) in členom 6(d) osnovne uredbe. Vendar pa je Komisiji zahtevnost različnih poslov za zagotavljanje tega blaga in pogodb v tej zvezi, ki ji niso bile na voljo v poročilu tega postopka, preprečila sprejeti trden sklep o temu programu. Komisija je zato sklenila, da tega programa nadalje ne presoja.

3.3.2.     Preferenčna posojila in obrestne mere za industrijo jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi

(a) Uvod

(157)   Pritožnik je zatrjeval, da proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v skladu s politiko kitajske vlade za podporo in razvoj širitve kitajske industrije jekla iz petletnih načrtov prejemajo ugodnosti na podlagi nizkih (subvencioniranih) obrestnih mer poslovnih bank v državni lasti in državnih bank.

(b) Nesodelovanje in uporaba razpoložljivih dejstev

(158)   Komisija je od kitajske vlade zahtevala informacije o deležu posojil, ki so jih industriji na splošno in industriji, ki jo zadeva ta postopek, dodelile banke, v katerih je kitajska vlada največji ali edini delničar, banke, v katerih ima kitajska vlada poslovni delež, ampak ni največji delničar, ter banke, v katerih kitajska vlada nima deleža, in banke, ki so v tuji lasti. Kitajska vlada je odgovorila, da ne hrani ne evidence zneskov in odstotkov posojil, ki jih dodeljujejo banke v državni lasti, ne evidence posojil industriji jekla. Kitajska vlada za te informacije ni predlagala nobenega drugega nadomestnega vira.

(159)   Komisija si je prizadevala pridobiti tudi informacije o lastniškem deležu države v bankah in finančnih ustanovah, vendar kitajska vlada ob zatrjevanju, da takih evidenc ne hrani, teh informacij ni predložila. Čeprav ni verjetno, da kitajska vlada ni seznanjena s premoženjem v svoji lasti, je treba omeniti, da je kitajska vlada po javno dostopnih podatkih[45], [46] pomemben delničar v številnih velikih bankah s sedežem na Kitajskem in ima zato, kot v primeru družb v državni lasti, ki proizvajajo VVJ in HVJ, dostop do statutov bank, v katerih morajo biti podatki o lastniških deležih podrobno opisani. Glede tega je treba ugotoviti tudi, da banke v skladu s členom 61 Zakona o poslovnih bankah [2003] „morajo posredovati bilance stanja, izkaze poslovnega izida in druge finančne izkaze ter statistična poročila in dokumente organu bančnih regulatorjev državnega sveta in Ljudski banki Kitajske“.

(160)   Komisija je zahtevala tudi informacije (prek posebnega vprašalnika – Priloge A) glede strukture vladnega nadzora v zadevnih kitajskih bankah in upoštevanja vladnih politik ali interesov v zvezi z industrijo jekla (tj. odbora direktorjev in odbora delničarjev, zapisnikov sestankov delničarjev/direktorjev, nacionalnosti delničarjev/direktorjev, posojilnih politik in ocene tveganja glede posojil, ki so bila dodeljena sodelujočim proizvajalcem izvoznikom). Vseeno pa je kitajska vlada v svojem odgovoru na vprašalnik posredovala zgolj eno Prilogo A, ki je vsebovala nekatere splošne informacije (pretežno zbrane iz spletnih mest bank). Večine posebnih informacij, ki jih je zahtevala Priloga A, pa kitajska vlada ni predložila. Kitajska vlada je na nekatera vprašanja odgovorila, da s takimi informacijami v tistem trenutku ne razpolaga, v zvezi z drugimi pa je predložila informacije le o izbranih bankah (predloženi so bili statuti samo osmih bank). Komisija je v svojem pozivu k dopolnitvi ponovila svojo zahtevo in pozvala kitajsko vlado, naj predloži vse informacije, kot jih je v vprašalniku prvotno zahtevala. Kitajska vlada je v svojem odgovoru na poziv k dopolnitvi predložila nekatere dodatne informacije. Vendar je bil njen odgovor še vedno zelo nepopoln in veliko zahtevanih informacij (npr. delež državnega lastništva v bankah v državni lasti, statuti nekaterih bank, navedenih v vprašalniku, popolno izpolnjena Priloga A) ni zagotovila.

(161)   Komisija je v vprašalniku, pozivu k dopolnitvi in znova med preveritvenim obiskom na kraju samem zahtevala okrožnici Ljudske banke Kitajske glede politike povečanja obrestne mere posojil finančnih institucij (Yinfa [2003] št. 250 in Yinfa [2004] št. 251). Komisija je o teh okrožnicah izvedela med prejšnjo preiskavo[47]. Vendar pa je kitajska vlada Komisijo, namesto da bi ji predložila te okrožnice, za informacije o politiki obrestne mere za posojila finančnih ustanov napotila na spletno mesto Ljudske banke Kitajske. Med preveritvenim obiskom sta bila v tej zvezi predložena dva listinska dokaza, vendar sta bila ta samo natisnjeni spletni strani. Treba je omeniti, da na spletnem mestu Ljudske banke Kitajske ni bilo mogoče najti popolne vsebine teh okrožnic.

(162)   Komisija je med preveritvenim obiskom na kraju samem zahtevala tudi okrožnico Ljudske banke Kitajske o spremembah z dne 8. junija 2012. Kitajska vlada te okrožnice ni predložila in je namesto nje predložila zgolj splošne informacije o prilagajanju referenčnih obrestnih mer, natisnjene na spletni strani Ljudske banke Kitajske.

(163)   Komisija je kitajsko vlado tudi zaprosila, naj se dogovori za sestanke z nekaterimi bankami, da bi preverila informacije o preferenčnem posojanju industriji jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi. Vendar kitajska vlada takih sestankov ni organizirala in je trdila, da ni mogla posredovati pri državnih bankah, da bi se o njih dogovorila. Treba je tudi omeniti, da je Komisija v predpreveritvenem pismu z dne 7. junija 2012 pojasnila, da je pripravljena začeti preveritveni obisk en dan prej in dejansko omogočiti več časa zanj, če bi kitajska vlada menila, da so za pojasnila in razlage o preferenčnem posojanju najprimernejše banke. Komisija je od kitajske vlade zato zahtevala, da prisotnost bank potrdi pred preveritvenim obiskom, da bi si tako delovna skupina za preveritveni obisk lahko uredila vse potrebno. Kitajska vlada je v svojem pismu z dne 15. junija 2012 izjavila, da bo od bank še naprej zahtevala sodelovanje, toda da jih k temu ne more prisiliti. Delovna skupina Komisije je bila o tem, da ji je za vprašanja in pojasnila na voljo predstavnik Kitajske konstrukcijske banke, obveščena šele prvi dan preveritvenega obiska. Ker Komisija o tem ni bila predhodno obveščena (čeprav je to v predpreveritvenem pismu izrecno zahtevala), posebnih vprašanj o pogodbah in posojilnih pogojih ni bilo mogoče obravnavati, ampak zgolj vprašanja splošnega značaja. Kakorkoli že, izjave predstavnika Kitajske konstrukcijske banke ob razlagi, da bi bili vsi dokumenti, ki jih je zahtevala Komisija, zaupni in notranji, niso bile podprte z nobeno podporno dokumentacijo.

(164)   Kitajska vlada je bila seznanjena s posledicami nesodelovanja v skladu s členom 28(1) in (6) osnovne uredbe. Glede na pomanjkljivo sodelovanje je bilo treba, poleg upoštevanja ustreznih dokumentov kitajske vlade, ki so jih predložile druge stranke, uporabiti informacije iz drugotnih virov, vključno s pritožbo in javno dostopnimi informacijami, pridobljenimi s spleta.

(c) Ugotovitve preiskave

Vključenost države v bančni sektor

(165)   Preiskava je pokazala, da je za kitajski finančni trg značilno poseganje vlade, saj je večina velikih bank v državni lasti. Kitajski organi so predložili samo zelo omejene informacije glede deležev/lastništva bank na Kitajskem. Vendar je, kot je opisano v nadaljevanju, Komisija zbrala vse razpoložljive informacije, da bi prišla do reprezentativne ugotovitve. Pri izvajanju analize, ali so banke pooblaščene za izvajanje ali izvajajo vladna pooblastila (javni organi), je Komisija poleg informacij o vladnem lastništvu bank zbirala informacije tudi o drugih značilnostih, kot so prisotnost vlade v odborih direktorjev, vladni nadzor nad dejavnostmi, upoštevanje vladnih politik ali interesov in ali so bili subjekti ustanovljeni z zakonom.

(166)   Iz razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da državne banke na Kitajskem obvladujejo največji tržni delež in so prevladujoči udeleženci na kitajskem finančnem trgu. Glede na raziskavo Deutsche Bank o kitajskem bančnem sektorju iz leta 2006[48] lahko delež državnih bank znaša več kot 2/3 kitajskega trga. Glede tega je bilo v pregledu trgovinske politike Kitajske, ki ga je izvedla WTO, ugotovljeno, da „je visoka stopnja državnega lastništva še ena pomembna značilnost finančnega sektorja na Kitajskem“[49] in „struktura trga kitajskega bančnega sektorja, na katerem prevladujejo banke v državni lasti, se je zelo malo spremenila“[50]. Primerno je opozoriti, da pet največjih poslovnih bank v državni lasti (Kmetijska banka, Banka Kitajske, Konstrukcijska banka Kitajske, Komunikacijska banka ter Industrijska in poslovna banka) domnevno predstavlja več kot polovico kitajskega bančnega sektorja[51].

(167)   Komisija je zahtevala tudi informacije glede strukture vladnega nadzora v omenjenih kitajskih bankah in upoštevanja vladnih politik ali interesov v zvezi z industrijo jekla (tj. odbora direktorjev in odbora delničarjev, zapisnikov sestankov delničarjev/direktorjev, nacionalnosti delničarjev/direktorjev, posojilnih politik in ocene tveganja glede posojil, dodeljenih sodelujočim proizvajalcem izvoznikom). Vendar je kitajska vlada, kot je omenjeno v uvodni izjavi (160), o tem predložila samo zelo omejene informacije. Zato je morala Komisija uporabiti razpoložljive informacije. Na podlagi razpoložljivih informacij je sklenila, da omenjene banke nadzoruje vlada in da banke izvajajo vladna pooblastila na način, ki omogoča, da se njihova dejanja pripišejo vladi. Ustrezni podatki, ki so bili uporabljeni za pridobitev navedenih ugotovitev, izvirajo iz informacij, ki jih je predložila kitajska vlada, letnih poročil kitajskih bank, ki jih je predložila kitajska vlada ali so javno dostopna, informacij iz raziskave Deutsche Bank o kitajskem bančnem sektorju iz leta 2006, pregleda politik Kitajske, ki ga je opravila WTO (2010 in 2012), poročila Svetovne banke Kitajska 2030, informacij, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki, in informacij iz pritožbe. Glede tujih bank neodvisni viri ocenjujejo, da pomenijo majhen del kitajskega bančnega sektorja in imajo zanemarljivo vlogo v posojilni politiki, na podlagi ustreznih informacij pa je mogoče sklepati, da lahko ta znaša tudi samo 1 % kitajskega trga[52]. Ustrezne javno dostopne informacije potrjujejo tudi, da se kitajske banke, zlasti velike poslovne banke, v primeru pomanjkanja kapitalske ustreznosti zaradi povečevanja posojil za obnovitev kapitala še vedno zanašajo na delničarje v državni lasti in vlado[53].

(168)   Banke, ki so sodelujočim proizvajalcem izvoznikom zagotavljale posojila, so v veliki večini v državni lasti. Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo dejansko ugotovljeno, da je vsaj 14 od 17 evidentiranih bank v državni lasti, vključno z velikimi poslovnimi bankami, kot so Banka Kitajske, Kitajska konstrukcijska banka ter Kitajska industrijska in poslovna banka. Glede drugih zadevnih državnih bank je Komisija prav tako zahtevala enake informacije, kot so navedene zgoraj, v zvezi z vladnim nadzorom in upoštevanjem vladnih politik ali interesov glede industrije jekla. Take podrobne informacije niso bile predložene. Zato je bilo sklenjeno, da te banke nadzoruje vlada in da banke izvajajo pooblastilo vlade na način, ki omogoča, da se njihovo ukrepanje pripiše državi. Zato je treba za poslovne banke v državni lasti na Kitajskem šteti, da so javni organi.

(169)   Še en znak, da kitajska vlada posega na kitajski finančni trg, je vloga, ki jo ima Ljudska banka Kitajske pri določanju posebnih omejitev glede načina določanja obrestnih mer in njihovega nihanja. Dejansko je preiskava pokazala, da ima Ljudska banka Kitajske posebna pravila, ki urejajo način, kako se na Kitajskem spreminjajo obrestne mere. Glede na razpoložljive informacije so ta pravila določena v Okrožnici Ljudske banke Kitajske o vprašanjih glede prilagajanja obrestnih mer vlog in posojil – Yinfa (2004) št. 251 („okrožnica št. 251“). Finančne ustanove morajo zagotoviti obrestne mere posojil znotraj določenega razpona referenčne obrestne mere posojil Ljudske banke Kitajske. Za komercialna bančna posojila in bančna posojila za politike, ki se upravljajo komercialno, ni zgornje omejitve obsega, ampak samo spodnja omejitev obsega. Za mestne kreditne zadruge in podeželske kreditne zadruge sta določeni zgornja in spodnja omejitev obsega. Pri preferenčnih posojilih in posojilih, za katera ima državni svet posebna pravila, se obrestne mere ne spreminjajo navzgor. Komisija je od kitajske vlade zahtevala pojasnila glede opredelitve in ubeseditve v okrožnici št. 251 ter v njeni prejšnji zakonodaji (okrožnica Ljudske banke Kitajske glede povečanja razpona spreminjanja obrestne mere posojil finančnih institucij – Yinfa [2003] št. 250). Vendar je kitajska vlada, kot je opisano v uvodnih izjavah (161) in (162), zavrnila, da bi te okrožnice predložila, kar je Komisiji preprečilo, da bi preverila njihovo vsebino in pridobila pojasnila. Ker kitajska vlada o tem ni predložila nobenih ustreznih informacij, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati o spremembi položaja od maja 2011, ko je Komisija zaključila svojo protisubvencijsko preiskavo o premazanem finem papirju[54], je bilo ugotovljeno, da Ljudska banka Kitajske sodeluje in vpliva na določanje obrestnih mer poslovnih bank v državni lasti. Kitajska vlada ni predložila nobenih dokazov o spremembi položaja, kot je bil ugotovljen v preiskavi o premazanem finem papirju, zato je bilo na podlagi razpoložljivih podatkov in drugih navedenih dokazov ugotovljeno, da bi položaj v zvezi z metodologijo za določanje obrestnih mer v celotnem OP moral ostati nespremenjen.

Zaupanje nalog in ukazovanje

(170)   Komisija si je prizadevala analizirati tudi, ali je kitajska vlada poslovnim bankam na Kitajskem v zasebni lasti zaupala ali ukazala, v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe, dodeljevanje preferenčnih (subvencioniranih) posojil proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi.

Politika kitajske vlade

(171)   Na podlagi navedenega v oddelku o vključenosti države v bančni sektor (uvodne izjave od (165) do (169)) je jasno, da ima kitajska vlada politiko zagotavljanja preferenčnih posojil sektorju jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, saj so javni organi (poslovne banke v državni lasti)[55] vključeni v tako zagotavljanje in imajo prevladujoč položaj na trgu, ki jim omogoča, da ponujajo obrestne mere, nižje od tržnih. Zdaj je treba ugotoviti, ali ta politika vključuje zasebne dobavitelje.

Razširitev politike na zasebne banke

(172)   Zakon o poslovnem bančništvu [2003] se uporablja za poslovne banke v državni in zasebni lasti enako. Člen 38 tega zakona vsem poslovnim bankam (tj. tudi bankam v zasebni lasti) na primer nalaga, da „obrestno mero posojil določijo v skladu z zgornjo in spodnjo mejo obrestne mere, kot ju določi Ljudska banka Kitajske“, člen 34 tega zakona pa jim nalaga, da „svojo posojilno dejavnost izvajajo v skladu s potrebami nacionalnega gospodarstva in socialnega razvoja ter v duhu industrijskih politik države“.

(173)   Tudi Odredba št. 35 – Razvojne politike za industrijo železa in jekla, zlasti člena 24 in 25, ki dodeljevanje posojil omejujeta samo na tiste družbe, ki ravnajo skladno z nacionalnimi razvojnimi politikami za industrijo železa in jekla, ne ločuje med poslovnimi bankami v državni in zasebni lasti.

(174)   Zgoraj navedeni (uvodni izjavi (161) in (162)) okrožnici Ljudske banke Kitajske sta zavezujoči tudi za poslovne banke v zasebni lasti.

(175)   Navedene navedbe iz zakonov in predpisov, ki zadevajo bančni sektor, kažejo, da politika kitajske vlade za zagotavljanje preferenčnih posojil proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, vključuje tudi poslovne banke v zasebni lasti ter da jim kitajska vlada dejansko nalaga, da „svojo posojilno dejavnost izvajajo v skladu s potrebami nacionalnega gospodarstva in socialnega razvoja ter v duhu industrijskih politik države“[56].

Ocena kreditnega tveganja

(176)   Komisija je od kitajske vlade zahtevala ustrezne informacije, da bi ocenila, kako banke na Kitajskem ocenjujejo kreditno tveganje družb, ki proizvajajo jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, pred odločanjem o odobritvi posojil in posojilnih pogojih, pod katerimi se odobrijo. Komisija je v Prilogi A k vprašalniku zahtevala informacije o tem, kako banke pri dodeljevanju posojil upoštevajo tveganje, kako se ocenjuje kreditna sposobnost posojilojemalca, kakšne premije za tveganje zaračuna banka različnim družbam/industrijam na Kitajskem, katere dejavnike banka upošteva pri obravnavi vloge za posojilo, opis vloge za posojilo in postopka odobritve itd. Vendar kitajska vlada in posamezne banke, navedene na vprašalniku, o tem niso predložile nobenih dokazov. Kitajska vlada je dala le splošne odgovore, ki niso bili podprti z nobenimi dokazi, da se kakršna koli ocena kreditnega tveganja dejansko sploh izvaja.

(177)   Komisija je podobne informacije zahtevala tudi od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov in si jih prizadevala preveriti med preveritvenimi obiski pri vzorčenih proizvajalcih izvoznikih na kraju samem. Obe skupini vzorčenih proizvajalcev izvoznikov sta odgovorili, da banke pred odobritvijo posojil zahtevajo nekatere dokumente in opravijo neko vrsto analiz kreditnega tveganja. Vendar svojih trditev niso mogli podpreti z nobenimi dokazi. Komisija je med preveritvenim obiskom na kraju samem zaprosila za dokaze, da so banke zahtevale take dokumente ali da so jih družbe predložile bankam, oziroma kakršno koli poročilo, ki so ga objavile banke in bi dokazalo, da so bile take analize kreditnega tveganja opravljene. Toda vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov niso mogle predložiti takih dokazov niti nobenih drugih dokazov, ki bi podprli njihove trditve. Treba je ugotoviti tudi, da nobena vzorčena skupina proizvajalcev izvoznikov ali posameznih družb znotraj teh skupin nima bonitetne ocene.

(178)   Od zainteresiranih strani so se večkrat zahtevale informacije o oceni kreditnega tveganja, ki se štejejo za bistvene, med drugim, ob upoštevanju (i) ugotovitve poročila Mednarodnega denarnega sklada za leto 2006, ki je pokazalo, da je liberalizacija bank na Kitajskem nepopolna in da kreditno tveganje ni ustrezno upoštevano[57]; (ii) poročila Mednarodnega denarnega sklada za leto 2009, ki je poudarilo pomanjkanje liberalizacije obrestne mere na Kitajskem[58]; (iii) poročila Mednarodnega denarnega sklada o posameznih državah 2010, ki je navajalo, da so stroški kapitala na Kitajskem razmeroma nizki, da je dodeljevanje posojil včasih določeno z necenovnimi načini in da je veliko varčevanje pravnih oseb delno povezano z nizkimi stroški različnih faktorskih vložkov (vključno s kapitalom in zemljišči)[59]; (iv) pregleda gospodarskih gibanj na Kitajskem 2010 Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj[60] in delovnega dokumenta ekonomskega oddelka OECD št. 747 o reformah kitajskega finančnega sektorja[61], ki je navajal, da glede lastništva finančnih institucij še vedno prevladuje država, zaradi česar se pojavljajo vprašanja glede obsega, v katerem odločitve bank glede posojil temeljijo samo na poslovnih premislekih, medtem ko je tradicionalna vloga bank očitno vloga vladnih agencij, povezanih z vlado.

(d) Finančni prispevki

(179)   Ob upoštevanju vseh dokazov je bilo sklenjeno, da zagotavljajo veliko večino posojil dvema vzorčenima skupinama proizvajalcev izvoznikov banke v državni lasti, za katere se šteje, da so javni organ, ker jim je zaupano pooblastilo vlade in ker opravljajo naloge vlade. Obstajajo nadaljnji dokazi o tem, da te banke dejansko izvajajo pooblastilo vlade, saj, kot je razloženo v uvodni izjavi (169), država (tj. Ljudska banka Kitajske) očitno posega v način, kako poslovne banke odločajo o obrestnih merah za posojila, ki jih odobrijo kitajskim družbam. V teh okoliščinah je mogoče posojilno prakso teh subjektov neposredno pripisati vladi. Dejstvo, da banke izvajajo pooblastilo vlade, potrjuje tudi način, kako odredba agencije NDRC št. 35 – Razvojne politike za industrijo železa in jekla[62], sklep št. 40 in člen 34 zakona o poslovnih bankah delujejo glede uresničitve vladnih industrijskih politik. Obstaja tudi veliko posrednih dokazov, podprtih z objektivnimi raziskavami in poročili, da so v kitajskem finančnem sistemu še vedno prisotni številni posegi vlade, kot je že pojasnjeno v uvodni izjavi (178). Nazadnje, kitajska vlada ni zagotovila informacij, ki bi omogočale boljše razumevanje povezave med državnimi bankami in vlado, kot je razloženo v uvodnih izjavah od (159) do (164). Zato je Komisija v primeru posojil, ki so jih dodelile poslovne banke v državni lasti na Kitajskem, sklenila, da gre za finančni prispevek proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v obliki neposrednega prenosa sredstev vlade v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe. Poleg tega isti dokazi kažejo, da vlada bankam v državni lasti (in banke v zasebni lasti) zaupa naloge ali jim ukazuje, in to posledično pomeni, da gre za finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe.

(180)   Ob upoštevanju analize iz uvodnih izjav od (170) do (175) je bilo ugotovljeno tudi, da kitajska vlada bankam v zasebni lasti zaupa naloge in ukazuje, da zagotavljajo posojila proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, ter da gre za finančni prispevek v skladu s členom 3(1)(a)(i) in (iv) osnovne uredbe.

(e) Ugodnosti

(181)   Ugodnosti v skladu s členom 3(2) in členom 6(b) osnovne uredbe obstajajo, saj so vladna posojila dodeljena pod pogoji, ugodnejšimi od tistih, ki bi jih prejemnik dejansko lahko pridobil na trgu. Ker je bilo ugotovljeno, da nevladna posojila na Kitajskem ne zagotavljajo ustrezne tržne referenčne vrednosti (kitajska vlada bankam v zasebni lasti zaupa naloge in jim ukazuje), je bila ta konstruirana z metodami, opisanimi v uvodnih izjavah od (191) do (192).

(f) Specifičnost

(182)   Industrija jekla je uvrščena v kategorijo spodbujane industrije, kar je v skladu s sklepom št. 40. Sklep št. 40 je odredba državnega sveta, tj. najvišjega upravnega organa v LRK, ter je zato pravno zavezujoč za druge javne organe in gospodarske subjekte. Sklep industrijske sektorje uvršča med „spodbujane, omejene in izključene projekte“. Ta akt je smernica za industrijsko politiko, ki skupaj s kataloškim seznamom kaže, da kitajska vlada vzdržuje politiko spodbujanja in podpiranja skupin družb ali industrij, kot je industrija jekla/jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, ki jih kataloški seznam uvršča med „spodbujano industrijo“. Glede števila industrij, navedenih kot „spodbujane“, je treba omeniti, da je to samo del kitajskega gospodarstva. Poleg tega imajo v teh spodbujanih sektorjih samo nekatere dejavnosti status „spodbujanih“ dejavnosti. Člen 17 sklepa št. 40 določa tudi, da so „spodbujani investicijski projekti“ upravičeni do posebnih ugodnosti in spodbud, med drugim, finančne podpore. Po drugi strani sklep št. 40 v zvezi z „omejenimi in izključenimi projekti“ pooblašča državne organe, da neposredno posredujejo in urejajo trg. Pravzaprav člena 18 in 19 določata, da ustrezni organi finančnim ustanovam preprečijo dodeljevanje posojil takim „omejenim in izključenim projektom“. Iz navedenega je očitno, da sklep št. 40 določa obvezujoča pravila za vse gospodarske ustanove v obliki usmeritev glede spodbujanja in podpore spodbujanih industrij, ena izmed teh pa je industrija jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi.

(183)   Poleg tega Odredba agencije NDRC št. 35 – Razvojne politike za industrijo železa in jekla, zlasti s členoma 24 in 25, omejuje zagotavljanje posojil na samo tiste jeklarske družbe, ki ravnajo popolnoma v skladu z razvojnimi politikami za industrijo železa in jekla.

(184)   Pritožnik je predložil dokaze tudi o tem, da nekateri drugi vladni načrti in dokumenti spodbujajo in nalagajo obveznost finančne podpore industriji jekla na splošno in na posebnih geografskih območjih na Kitajskem[63], [64].

(185)   Ob upoštevanju vsega navedenega je očitno, da organi finančnim ustanovam dovolijo zagotavljanje preferenčnih posojil samo omejenemu številu industrij/družb, ki ravnajo v skladu z razvojnimi politikami kitajske vlade. Na podlagi vseh dokazov v spisu in ob odsotnosti sodelovanja kitajske vlade v tej zadevi je bilo sklenjeno, da subvencije v obliki preferenčnih posojil niso splošno razpoložljive in so zato specifične v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe. Poleg tega zainteresirane strani niso predložile nobenih dokazov, ki bi kazali, da subvencija temelji na objektivnih merilih ali pogojih iz člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(186)   Preiskava je pokazala, da sta ugodnosti na podlagi preferenčnih posojil v obdobju preiskave prejeli dve skupini vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(g) Sklepna ugotovitev

(187)   Ob upoštevanju navedenega je treba financiranje industrije jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, obravnavati kot subvencijo.

(188)   Zaradi obstoja finančnega prispevka, ugodnosti za proizvajalce izvoznike in specifičnosti se lahko proti tej subvenciji uvedejo izravnalni ukrepi.

(h) Izračun zneska subvencije

(189)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. V skladu s členom 6(b) osnovne uredbe se kot ugodnost za prejemnike šteje razlika med zneskom, ki ga družba plača na vladno posojilo, in zneskom, ki bi ga družba plačala za primerljivo komercialno posojilo, ki bi ga pridobila na trgu.

(190)   Kot je bilo razloženo zgoraj (v uvodnih izjavah od (165) do (178)), ker posojila, ki jih zagotavljajo kitajske banke, odražajo znatno poseganje vlade v bančni sektor in ne odražajo obrestnih mer delujočega trga, je bila ustrezna referenčna vrednost konstruirana z metodami, opisanimi v nadaljevanju. Poleg tega je Komisija, da bi določila ustrezno referenčno obrestno mero, zaradi pomanjkanja sodelovanja kitajske vlade uporabila razpoložljiva dejstva.

(191)   Pri konstruiranju ustrezne referenčne vrednosti se zdi razumno, da se uporabijo kitajske obrestne mere, prilagojene tako, da odražajo običajno tržno tveganje. Pravzaprav se zdi v primeru, ko je tekoče finančno stanje izvoznikov ugotovljeno na izkrivljenem trgu ter kitajske banke ne predložijo nobenih zanesljivih informacij glede meritev tveganja in določanja bonitetne ocene, nujno, da se ne upošteva kreditna sposobnost kitajskih izvoznikov po nominalni vrednosti, ampak se doda pribitek, ki odraža morebitni učinek kitajskega izkrivljenega trga na njihov finančni položaj.

(192)   Glede na navedeno, kot je razloženo v uvodnih izjavah (160), (163) in (164), je Komisija od kitajske vlade in sodelujočih proizvajalcev izvoznikov zahtevala, naj predložijo informacije o posojilnih politikah kitajskih bank in načinu, kako so posojila proizvajalcem izvoznikom dodeljena. Stranki kljub večkratnim zahtevam teh informacij nista predložili in nista dovolili dostopa do bank v državni lasti. Glede na pomanjkanje sodelovanja in vse razpoložljive informacije ter v skladu z določbami člena 28(6) osnovne uredbe se zdi primerno upoštevati, da bi vsa podjetja na Kitajskem dobila samo obveznice najvišje ocene „stopnja nevlaganja“ (BB pri Bloombergu), in uporabiti ustrezno premijo, pričakovano za obveznice, ki jih izdajo podjetja s to oceno, za običajno obrestno mero Ljudske banke Kitajske. Ugodnosti za proizvajalce izvoznike so bile izračunane z upoštevanjem razlike v obrestnih merah, izražene v odstotku, pomnožene z neporavnanim zneskom posojila, tj. obresti, ki niso bile poravnane med OP. Ta znesek je bil nato dodeljen za skupni prihodek sodelujočih proizvajalcev izvoznikov od prodaje.

(193)   Stopnja subvencije za to shemo med OP za vzorčene proizvajalce izvoznike znaša 0,25 % za skupino družb Huadong in 0,89 % za skupino družb Panhua.

(194)   Tehtana povprečna stopnja subvencije za sodelujoče družbe, ki niso zajete v vzorcu, je 0,58 %.

(195)   Glede na nizko raven sodelovanja je stopnja subvencije za vse nesodelujoče družbe določena na ravni največje stopnje subvencioniranja za to shemo za subjekt, povezan z eno od vzorčenih sodelujočih družb, tj. 0,97 %.

3.3.3.     Programi lastniškega kapitala

(196)   V pritožbi so bili podrobno predstavljeni številni programi domnevnega subvencioniranja glede lastniškega kapitala in v zvezi s proizvajalci izvozniki, ki niso bili zajeti v vzorcu in/ali v preiskavi niso sodelovali. Komisija je v izvornem in dopolnilnih vprašalnikih kitajsko vlado zaprosila, naj predloži informacije o teh programih, ter ji nato dala zadostne možnosti, da o teh programih predloži svoje odgovore. Kitajska vlada je sprejela stališče, da bo predložila samo odgovore o programih domnevnega subvencioniranja v zvezi z dvema vzorčenima proizvajalcema izvoznikoma, in ga branila med celotnim postopkom.

(197)   Znatno nesodelovanje v tem postopku je oviralo možnost Komisije, da bi pridobila informacije in dokaze o teh programih, omenjenih v pritožbi. Komisija je potrdila, da vzorčeni proizvajalci izvozniki teh programov niso uporabljali. Zato je Komisija v skladu z določbami člena 28(1) osnovne uredbe morala ugotoviti obstoj programov financiranja in določiti preostalo dajatev v zvezi z vsemi drugimi programi, za katere kitajska vlada informacij ni predložila in ki vzorčenim proizvajalcem izvoznikom niso bili na voljo ali jih niso uporabljali, na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu.

3.3.3.1.  Zamenjave terjatev za kapital

(a) Opis

(198)   Pritožba je vsebovala dokaze, da so številni proizvajalci jekla leta 2000 sodelovali v zamenjavah terjatev za kapital v skupnem seštevku terjatev, ki je znašal 62,5 milijarde CNY. Domneva iz pritožbe je bila, da so bile neporavnane terjatve poslovnih bank v državni lasti do proizvajalcev jekla v državni lasti odpisane v zameno za lastniški kapital prek vključenosti štirih kitajskih družb za upravljanje premoženja („DZU“) in da to ni temeljilo na tržnih premislekih. Nadaljnja trditev iz pritožbe je bila, da so bile DZU ustanovljene posebej za to, da bi se znebili velikanskih slabih posojil v ključnih industrijah, vključno z jeklarskim sektorjem, in da bi se prestrukturirali dolgovi družb v državni lasti prek, med drugim, zamenjave terjatev za lastniški kapital. Ker kitajska vlada o tem programu ni predložila nobenih informacij, je Komisija v skladu s členom 28 osnovne uredbe svoje ugotovitve utemeljila na razpoložljivih informacijah v spisu (glej uvodne izjave od (33) do (35)). Iz istega razloga je bil člen 28 osnovne uredbe uporabljen v zvezi s programom infuzije lastniškega kapitala in neplačanih dividend, ki je opisan v uvodnih izjavah od (204) do (215).

(b) Ugotovitve preiskave

(199)   Ugotovitve o tem programu temeljijo na informacijah iz pritožbe. Zamenjave terjatev za lastniški kapital se štejejo kot finančni prispevek v obliki infuzije lastniškega kapitala in/ali posojila v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe ali v obliki opuščenega prihodka, ki izvira iz odpisa ali nepoplačila terjatev v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ta finančni prispevek je zagotovila vlada prek javnih organov, vključenih v te posle, tj. štirih DZU in različnih poslovnih bank v državni lasti (sklic na uvodno izjavo (168)). Glede na odsotnost kakršnega koli sodelovanja kitajske vlade dokazi v spisu kažejo, da so DZU javni organi, ker jih je kitajska vlada ustanovila posebej za to, da bi se znebila velikanskih slabih posojil v ključnih industrijah, vključno z jeklarskim sektorjem, in bi prestrukturirala dolgove družb v državni lasti. Zato se šteje, da DZU izvajajo pooblastilo vlade.

(200)   Poleg tega je pritožnik predložil dokaze prima facie o tem, da ta ogromen znesek odpisa terjatev ni bil predmet običajnih tržnih premislekov, saj kitajska vlada ni izvedla ocene, ki bi jo izvedel običajen zasebni vlagatelj, v zvezi s pričakovano zmerno stopnjo donosnosti, ki bi jo te zamenjave terjatev za lastniški kapital ustvarile v prihodnje. Pritožba je nasprotno domnevala, da je kitajska vlada ogromne zneske terjatev zamenjala za lastniški kapital, da bi zmanjšala stopnjo zadolženosti proizvajalcev jekla in povečala njihovo konkurenčnost, pri tem pa zanemarila tržne pomisleke, ki bi jih imel zasebni vlagatelj. Komisija je po skrbnih analizah informacij iz pritožbe in ob odsotnosti drugih informacij v spisu sklenila, da se šteje, da so navedeni ukrepi prinesli ugodnosti v smislu člena 6(a) osnovne uredbe.

(201)   Ta subvencija je specifična v smislu člena 4(2) osnovne uredbe, saj je omejena samo na izbrane subjekte, v katerih ima delež država, in je dodeljevanje tega financiranja diskrecijsko ter zanj ne obstajajo objektivna merila. Zato je bilo ugotovljeno, da se šteje, da je ta program subvencija za proizvajalce izvoznike zadevnega izdelka, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(c) Izračun zneska subvencije

(202)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ugodnost za prejemnike je neponavljajoča se ugodnost, za katero se šteje skupni znesek zamenjave terjatev za lastniški delež, tj. znesek odpisanega dolga. Ob odsotnosti drugih informacij, ki bi jih predložila kitajska vlada, je Komisija, da bi ocenila to ugodnost, svoje ugotovitve utemeljila na informacijah iz pritožbe. V skladu s členom 7(3) osnovne uredbe je bil tako izračunan znesek subvencije dodeljen za OP na podlagi povprečne amortizacijske dobe za premoženje družb prejemnic. Ta znesek je bil prilagojen tako, da so se mu dodale obresti za to obdobje, da bi se odrazila vrednost ugodnosti v različnih obdobjih in da bi se tako ugotovile vse ugodnosti za prejemnike po tej shemi. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za stopnjo proizvodnje zadevnega izdelka v OP, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(203)   Stopnja subvencije, pridobljena na naveden način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,05 %. Stopnje subvencije za vzorčene in druge sodelujoče proizvajalce ni bilo treba izračunati zaradi razlogov, ki so opisani v uvodnih izjavah (196) in (197).

3.3.3.2.  Infuzije lastniškega kapitala

(a) Opis

(204)   Trditev iz pritožbe je bila, da je kitajska vlada proizvajalcem jekla v daljšem obdobju zagotavljala znatne zneske gotovine z infuzijami lastniškega kapitala. Glede na pritožbo je kitajska vlada (prek različnih subjektov v državni lasti) v družbah, v katerih je že bila glavni delničar, pridobivala deleže, pri tem pa dodatnih pravic delničarja ni pridobila. Pritožba navaja tudi podrobnosti o določenih poslih, ki so vključevali subjekte pod državnim nadzorom, vključno s Kitajsko mednarodno kapitalsko družbo (CICC) in komisijo SASAC.

(b) Ugotovitve preiskave

(205)   Ker kitajska vlada o tem programu ni predložila nobenih informacij (glej uvodni izjavi (196) in (197)), ugotovitve o tem programu temeljijo na informacijah iz pritožbe, kot so bile podprte z ustreznimi viri. Infuzije lastniškega kapitala so neposreden prenos sredstev v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe. Te finančne prispevke je zagotovila vlada prek javnih organov, vključenih v te posle, vključno z družbo CICC in komisijo SASAC. Pritožba vsebuje posebne dokaze o infuzijah lastniškega kapitala v zvezi s proizvajalcem jekla, ki je družba v državni lasti, v primeru katerega je družba CICC delovala kot glavni odkupnik in upravljavec primarne izdaje delnic. Glede na informacije iz pritožbe je družba CICC v 51-odstotni lasti države in jo popolnoma obvladuje komisija SASAC, ki je v določenih poslih, dokumentiranih v pritožbi, delovala kot subjekt kitajske vlade, ki obvladuje proizvajalca jekla, ki je družba v državni lasti (za analizo nalog komisije SASAC glej uvodne izjave od (64) do (66)). Zato je kitajska vlada te posle sklenila prek javnih organov v smislu člena 2(b) osnovne uredbe in ustrezne sodne prakse WTO.

(206)   Šteje se, da so družbam prejemnicam te infuzije lastniškega kapitala prinesle ugodnosti v smislu člena 6(a) osnovne uredbe, saj so neskladne z običajno investicijsko prakso zasebnih vlagateljev. Neskladnost teh infuzij lastniškega kapitala s prakso zasebnih vlagateljev je podrobno dokazana v pritožbi. Pritožba v zvezi s temi posebnimi posli kaže, da je proizvajalec jekla, ki je družba v državni lasti, svoj delež novoizdanih delnic v nasprotju s poštenimi tržnimi pogoji najprej preplačal, nato pa je sredstva, zbrana z izdajo, uporabil za nakup premoženja v državni lasti in naložbe v lastniške deleže po cenah, nižjih od tržnih. Pritožba tudi kaže, da je kitajska vlada plačala enako ceno kot drugi vlagatelji, čeprav so bile njene delnice vredne manj, saj so prinašale različne pravice in pričakovanja kot delnice, ki so bile prodane drugim delničarjem.

(207)   Te subvencije so specifične v smislu člena 4(2)(c) osnovne uredbe, ker so bile zagotovljene omejenemu številu izbranih subjektov, v katerih je vlada imela lastniški delež. Zato je bilo ugotovljeno, da se šteje, da je ta program subvencija za proizvajalce izvoznike zadevnega izdelka, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(c) Izračun zneska subvencije

(208)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek infuzij lastniškega kapitala. Ob odsotnosti drugih informacij, ki bi jih predložila kitajska vlada, je Komisija, da bi ocenila to ugodnost, svoje ugotovitve utemeljila na informacijah iz pritožbe. V skladu s členom 7(3) osnovne uredbe je bil tako izračunan znesek subvencije dodeljen za OP na podlagi povprečne amortizacijske dobe za premoženje družb prejemnic. Ta znesek je bil prilagojen tako, da so se mu dodale obresti za to obdobje, da bi se odrazila vrednost ugodnosti v različnih obdobjih in da bi se tako ugotovile vse ugodnosti za prejemnike po tej shemi. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za skupno stopnjo proizvodnje prejemnikov v OP kot ustrezen imenovalec, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(209)   Stopnja subvencije, pridobljena na naveden način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,08 %. Stopnje subvencije za vzorčene in druge sodelujoče proizvajalce ni bilo treba izračunati zaradi razlogov, ki so opisani v uvodnih izjavah (196) in (197).

3.3.3.3.  Neplačane dividende

(a) Opis

(210)   Trditev iz pritožbe je bila, da obveznost izplačevanja dividend vladi kot njihovi lastnici za družbe v državni lasti, vključno z jeklarskimi družbami, ki proizvajajo jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, v skladu s politiko kitajske vlade ne velja tudi, ko ustvarijo dobičke. Zato so bili proizvajalci jekla, ki so družbe v državni lasti, sposobni financirati obsežne naložbe prek zadržanih dobičkov, ki v skladu s tem programom niso bili razdeljeni kot dividende.

(b) Ugotovitve preiskave

(211)   Ker kitajska vlada o plačilu dividend proizvajalcev jekla, ki so družbe v državni lasti, ni predložila nobenih informacij (glej uvodni izjavi (196) in (197)), ugotovitve o tem programu temeljijo na informacijah iz pritožbe, kot so bile podprte z ustreznimi viri. Neplačane dividende je treba šteti kot prikrita nepovratna sredstva v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe ali kot opuščeni prihodek v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe glede na to, da kitajska vlada ne izterja dividend, ki se običajno plačujejo zasebnim vlagateljem za njihove delnice. Ta prikrita nepovratna sredstva je vlada zagotavljala prek subjekta, ki je imel neposreden delež pri proizvajalcih jekla, ki so družbe v državni lasti, načeloma komisije SASAC. Analiza v zvezi s komisijo SASAC kaže, da opravlja naloge vlade (za podrobnosti glej uvodne izjave od (64) do (66)).

(212)   Kot ugodnost za proizvajalce jekla, ki so družbe prejemnice v državni lasti, se šteje ves znesek neplačanih dividend v smislu člena 6(a) osnovne uredbe, saj je to neskladno z običajno investicijsko prakso zasebnih vlagateljev, ki zahtevajo razdelitev dividend, ki je navadno vezana na njihove deleže. Znesek ugodnosti za družbe v državni lasti, ki so v delni lasti zasebnih vlagateljev, je enak znesku neplačanih dividend, ki so jim bile razdeljene na podlagi sorazmernih deležev.

(213)   Te subvencije so specifične v skladu s členom 4(2) osnovne uredbe, ker so bile zagotovljene omejenemu številu izbranih subjektov, v katerih je vlada imela lastniški delež. Zato je bilo ugotovljeno, da se šteje, da je ta program subvencija za proizvajalce izvoznike zadevnega izdelka, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(c) Izračun zneska subvencije

(214)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek neplačanih dividend. Ob odsotnosti drugih informacij, ki bi jih predložila kitajska vlada, je Komisija, da bi ocenila to ugodnost, svoje ugotovitve utemeljila na javno dostopnih informacijah o prejemnikih. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil tako izračunan znesek subvencije dodeljen za skupni prihodek prejemnikov v OP kot ustrezen imenovalec, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(215)   Stopnja subvencije, pridobljena na naveden način za vse nesodelujoče družbe, znaša 1,36 %. Stopnje subvencije za vzorčene in druge sodelujoče proizvajalce ni bilo treba izračunati zaradi razlogov, ki so opisani v uvodnih izjavah (196) in (197).

3.3.4.     Program za davek od dohodka in druge neposredne davke

3.3.4.1.  Odbitki za izdatke za raziskave in razvoj v okviru davčnih politik

(216)   Ta shema zagotavlja ugodnosti za družbe, ki v svojo proizvodnjo vpeljejo nove tehnologije, nove izdelke ali nove tehnike. Družbe upravičenke lahko znižajo svoj davek od dohodka pravnih oseb za 50 % dejanskih izdatkov za odobrene projekte.

(217)   Treba je omeniti, da čeprav se je kitajska vlada v svojem izpolnjenem vprašalniku in odgovoru na poziv k dopolnitvi omejila na sheme, ki so jih uporabljale vzorčene družbe, o teh shemah ni predložila nobenih informacij, čeprav je ena od vzorčenih družb v svojem izpolnjenem vprašalniku poročala o prejetju ugodnosti po tej shemi. Ko se je od kitajske vlade med preveritvenim obiskom na kraju samem znova zahtevalo, da predloži potrebne informacije, je svoj odgovor o tem programu delno dopolnila. Kljub pozni predložitvi teh informacij je delovna skupina preveritvenega obiska zaprosila za pojasnila o številnih vprašanjih (glej uvodno izjavo (219)), vendar jih ni prejela. Komisija je svoje ugotovitve zato morala utemeljiti na najboljših razpoložljivih dejstvih.

(a) Pravna podlaga

(218)   Po členu 30(1) zakona LRK o davku od dohodka pravnih oseb (Odredba predsednika Ljudske republike Kitajske št. 63, začetek veljavnosti 1. januarja 2008), členu 95 uredbe LRK o izvajanju zakona o davku od dohodka družb (Odredba državnega sveta LRK št. 512) in vodniku po ključnih področjih (Obvestilo št. 6 iz leta 2007) je ta shema ugodnejša davčna obravnava. Kitajska vlada Odredbe državnega sveta št. 512 in Obvestila št. 6 v tem postopku ni predložila.

(b) Upravičenost

(219)   Kot je bilo opozorjeno zgoraj, kitajska vlada v svojih odgovorih na vprašalnik in poziv k dopolnitvi o tej shemi ni predložila nobenih ustreznih informacij. Kitajska vlada je v dokumentu, ki ga je predložila med preveritvenim obiskom na kraju samem, izjavila, da se smejo pri izračunu obdavčljivega dohodka za odbitek upoštevati samo „stroški raziskav in razvoja, ki so družbam nastali pri razvoju novih tehnologij, novih izdelkov in novih znanj“. Vendar kitajska vlada ni natančneje razložila izrazov „nove tehnologije“, „nov izdelek“ in „novo znanje“. Tudi Komisija si je med preveritvijo družbe Zhejiang Huadong prizadevala ugotoviti točen pomen teh izrazov, toda družba kakršnega koli konkretnega pojasnila ni mogla predložiti in je odgovorila, da so ti izrazi zgolj splošni.

(220)   Vendar je bilo v preiskavi v zvezi s premazanim finim papirjem ugotovljeno, da so do te sheme upravičeni samo projekti na področju raziskav in razvoja družb iz sektorjev z novo tehnologijo in visokotehnoloških sektorjev, ki prejemajo osnovno podporo države, ter projekti, navedeni v vodniku po ključnih področjih visokotehnološke industrializacije v okviru sedanje razvojne prednostne pobude, ki ga je objavila komisija NDRC[65]. Ker v tem postopku niso bile predložene nobene nove ustrezne informacije, ki bi ta sklep ovrgle, je bilo ugotovljeno, da shema ni splošno razpoložljiva, saj so do nje upravičene samo izbrane industrije/družbe/projekti.

(c) Praktično izvajanje

(221)   V skladu z odgovorom kitajske vlade morajo družbe, ki nameravajo zaprositi za to davčno ugodnost, pri davčnem uradu vložiti svojo napoved za odmero davka od dohodkov in „druge ustrezne dokumente“, pri tem pa kitajska vlada teh drugih ustreznih dokumentov ni podrobno opredelila. V preiskavi v zvezi s premazanim finim papirjem je bilo ugotovljeno, da mora vsaka družba, ki namerava zaprositi za ugodnosti po tej shemi, pri lokalnem uradu za znanost in tehnologijo vložiti podrobne informacije o projektih na področju raziskav in razvoja ter da ji davčni urad šele po preiskavi izda obvestilo o odobritvi. Po odobritvi se znesek, na katerega je treba plačati davek od dohodka pravnih oseb, zniža za 50 % dejanskih izdatkov za odobrene projekte[66].

(d) Ugotovitve preiskave

(222)   To shemo je v OP koristil eden od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, družba Zhejiang Huadong Light Steel Building Material Co. Ltd. Zaradi pomanjkljivega sodelovanja kitajske vlade ter ker je bil njen odgovor o tej shemi pozen in nepopoln, ni bilo mogoče ugotoviti, kakšen je postopek za vlogo in odobritev, ki ga morajo upoštevati družbe, ki so deležne ugodnosti po tej shemi. Kot je omenjeno zgoraj, se je Komisija morala delno opirati na dejstva, ki so bila ugotovljena v preiskavi v zvezi s premazanim finim papirjem.

(e) Sklepna ugotovitev

(223)   To shemo je treba obravnavati kot subvencijo v obliki opuščenega prihodka vlade, ki je družbam prejemnicam prinesel ugodnosti v smislu člena 3(1)(a)(ii) in (2) osnovne uredbe.

(224)   Komisija je od kitajske vlade zahtevala, da predloži informacije o merilih za upravičenost do koristi po tej shemi in o uporabi subvencije, da bi lahko ugotovila, v kolikšni meri je dostop do subvencije omejen na določene družbe in ali je subvencija specifična v skladu s členom 4 osnovne uredbe. Kitajska vlada v svojih odgovorih na vprašalnik in poziv k dopolnitvi ni predložila nobenih takih informacij. Poleg tega se zdi, da so informacije, ki so bile o tem predložene med preveritvenim obiskom na kraju samem, nepopolne glede na ugotovitve o isti shemi iz preiskave v zvezi s premazanim finim papirjem, v kateri je bilo ugotovljeno, da so jo družbe uporabljale. Komisija je morala zato ob upoštevanju člena 4(5) osnovne uredbe, ki določa, da je treba vsako določitev specifičnosti „jasno utemeljiti“ na podlagi trdnih dokazov, svoje ugotovitve utemeljiti na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 28 osnovne uredbe. Najboljša razpoložljiva dejstva so vključevala ugotovitve iz preiskave v zvezi s premazanim finim papirjem.

(225)   Ta subvencijska shema je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je sama zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki dodeljuje subvencije, omejila dostop do te sheme na samo nekatere družbe in industrije, uvrščene med spodbujane, kot je industrija jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi. Poleg tega se zdi, da ni objektivnih meril za omejitev upravičenosti in prepričljivih dokazov za sklep, da je upravičenost samodejna v skladu s členom 4(2)(b) osnovne uredbe. Treba je omeniti, da pomanjkljivo sodelovanje organov kitajske vlade Komisiji ne omogoča, da bi ocenila obstoj takih objektivnih meril.

(226)   V skladu z navedenim bi se lahko za to subvencijo uvedli izravnalni ukrepi.

(f) Izračun zneska subvencije

(227)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek celotnega davka, ki se plača glede na običajno stopnjo davka, po odbitku zneska, plačanega z dodatnim 50-odstotnim odbitkom dejanskih stroškov za raziskave in razvoj za odobrene projekte. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za skupni prihodek sodelujočih proizvajalcev izvoznikov od prodaje v OP, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(228)   Ugodnosti po tej shemi je prejel eden od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, tj. skupina družb Huadong. Stopnja subvencije, vzpostavljena za skupino družb Huadong, znaša 0,19 %.

(229)   Tehtana povprečna stopnja subvencije za sodelujoče družbe, ki niso zajete v vzorcu, je 0,09 %.

(230)   Glede na nizko raven sodelovanja je stopnja subvencija za vse nesodelujoče družbe določena na ravni največje stopnje subvencioniranja za to shemo za vzorčene sodelujoče družbe, tj. 0,19 %.

3.3.4.2.  Davčne ugodnosti za osrednjo in zahodno regijo

(231)   Ta shema prinaša ugodnosti družbam iz osrednjih in zahodnih regij. Družbe upravičenke so deležne ugodnejše davčne stopnje za davek od dohodka, ki znaša 15 %, namesto 25-odstotne stopnje za davek od dohodka, ki se običajno uporablja na Kitajskem.

(232)   Komisija je v vprašalniku, pozivu k dopolnitvi in znova med preveritvenim obiskom na kraju samem od kitajske vlade zahtevala, da predloži informacije o tej shemi. Kitajska vlada v svojem izpolnjenem vprašalniku in odgovoru na poziv k dopolnitvi na nobeno od teh vprašanj ni odgovorila ter je izjavila, da ta program ne velja več, saj se je zaključil 31. decembra 2010, in da nobena vzorčena družba v OP ni prejela ugodnosti po tej shemi. Vendar je to bilo v nasprotju z odgovori enega od proizvajalcev izvoznikov (družbo Chongqing Wanda Steel Strip Co., Ltd) in dokazi, ki so bili zbrani med preveritvenim obiskom pri tej družbi na kraju samem.

(a) Pravna podlaga

(233)   V skladu z Obvestilom o ugodnejših davčnih politikah za razvoj zahodnih regij (ki so ga izdali ministrstvo za finance, splošni davčni urad in splošni carinski urad, začetek veljavnosti 1. januarja 2001), kakor je bilo posodobljeno z Obvestilom o nadaljnjem izvajanju davčnih politik iz strategije razvoja zahoda (ki so ga izdali ministrstvo za finance, splošni davčni urad in splošni carinski urad, začetek veljavnosti 1. januar 2011 in naprej), s katerim je bila veljavnost tega programa podaljšana do 31. decembra 2020, je ta shema shema ugodnejše davčne obravnave.

(b) Upravičenost

(234)   Treba je omeniti, da kitajska vlada v svojem izpolnjenem vprašalniku, odgovoru na poziv k dopolnitvi ali med preveritvenim obiskom na kraju samem ni predložila odgovorov na nobeno vprašanje v zvezi s to shemo. Vendar je ta ugodnejša davčna obravnava v skladu z obvestilom o ugodnejših davčnih politikah za razvoj zahodnih regij na voljo za spodbujane vrste družbe v zahodni regiji (izraz spodbujane se nanaša na tiste družbe, katerih glavna dejavnost predstavlja 70 % ali več skupnega dohodka, kot je opisano na kataloškem seznamu industrije, izdelkov in tehnologij, ki jih spodbuja država). Med preveritvenim obiskom družbe Chongqing Wanda na kraju samem je ta potrdila, da je ugodnejše davčne stopnje deležna zato, ker je uvrščena v kategorijo spodbujanih industrij v zahodni in osrednji regiji.

(c) Praktično izvajanje

(235)   Kitajska vlada in družba Chongqing Wanda Steel Strip Co., Ltd, informacij o delovanju in upravljanju tega programa nista predložili. V skladu z okrožnico državnega sveta v zvezi s številnimi politikami za izvajanje razvoja obsežnih zahodnih regij Kitajske je za znižanje običajne 25-odstotne davčne stopnje na ugodnejšo 15-odstotno stopnjo treba pridobiti odobritev ljudskih vlad na provincialni ravni. Znesek odbitka (oprostitve) davka na dohodek je na obrazcu letne napovedi davka na dohodek družbe naveden pod postavko 28 – odbitek davka.

(d) Ugotovitve preiskave

(236)   To shemo je v OP koristil eden od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, družba Chongqing Wanda Steel Strip Co., Ltd. Zaradi nesodelovanja kitajske vlade je težko ugotoviti, kakšen je postopek za vlogo in odobritev, ki ga morajo upoštevati družbe, deležne ugodnosti po tej shemi. Komisija je morala svoje sklepe utemeljiti na predloženih dokumentih, ki so pravna podlaga za to shemo, in od kitajske vlade pojasnil ni mogla pridobiti.

(e) Sklepna ugotovitev

(237)   To shemo je treba obravnavati kot subvencijo v obliki opuščenega prihodka vlade, ki je družbam prejemnicam prinesel ugodnosti v smislu člena 3(1)(a)(ii) in (2) osnovne uredbe.

(238)   Komisija je od kitajske vlade zahtevala, da predloži informacije o merilih za upravičenost do koristi po tej shemi in o uporabi subvencije, da bi lahko ugotovila, v kolikšni meri je dostop do subvencije omejen na določene družbe in ali je subvencija specifična v skladu s členom 4 osnovne uredbe. Kitajska vlada teh informacij ni zagotovila. Komisija je morala zato ob upoštevanju člena 4(5) osnovne uredbe, ki določa, da je treba vsako določitev specifičnosti „jasno utemeljiti“ na podlagi trdnih dokazov, svoje ugotovitve utemeljiti na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 28 osnovne uredbe.

(239)   Ta subvencijska shema je specifična v smislu člena 4(2)(a) in (3) osnovne uredbe, saj je sama zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki dodeljuje subvencije, omejila dostop do te sheme na samo nekatere družbe in industrije, uvrščene med spodbujane, kot je industrija jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, in dodatno še iz nekaterih regij Kitajske. Poleg tega se zdi, da ni objektivnih meril za omejitev upravičenosti in prepričljivih dokazov za utemeljitev sklepa, da je upravičenost samodejna v skladu s členom 4(2)(b) osnovne uredbe. Treba je omeniti, da pomanjkljivo sodelovanje organov kitajske vlade Komisiji ne omogoča, da bi ocenila obstoj takih objektivnih meril.

(240)   V skladu z navedenim bi se lahko za to subvencijo uvedli izravnalni ukrepi.

(f) Izračun zneska subvencije

(241)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene med OP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek davka, ki se plača glede na običajno stopnjo davka od dohodka po odštetju zneska davka, plačanega v skladu z ugodnejšo stopnjo davka od dohodka. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za skupni prihodek sodelujočih proizvajalcev izvoznikov od prodaje v OP, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(242)   Stopnja subvencije, določena za skupino Panhua, znaša 0,03 %.

(243)   Tehtana povprečna stopnja subvencije za sodelujoče družbe, ki niso zajete v vzorcu, je 0,02 %.

(244)   Glede na nizko raven sodelovanja je stopnja subvencije za vse nesodelujoče družbe določena na ravni največje stopnje subvencioniranja za to shemo za subjekt, povezan z eno od vzorčenih sodelujočih družb, tj. 0,04 %.

3.3.5.     Drugi programi v zvezi z davkom od dohodka, o katerih kitajska vlada ni predložila odgovorov ali pa so bili ti nepopolni

(245)   V pritožbi so bili podrobno predstavljeni številni programi domnevnega subvencioniranja v zvezi s proizvajalci izvozniki, ki niso bili zajeti v vzorcu in/ali v preiskavi niso sodelovali. Komisija je v izvornem in dopolnilnih vprašalnikih kitajsko vlado zaprosila, naj predloži informacije o teh programih, ter ji nato dala zadostne možnosti, da o teh programih predloži svoje odgovore. Kitajska vlada je sprejela stališče, da bo predložila samo odgovore o programih domnevnega subvencioniranja v zvezi z dvema vzorčenima proizvajalcema izvoznikoma, in ga branila med celotnim postopkom. Kitajska vlada je predložila informacije in dokaze o samo nekaj programih, ki kažejo, da so se zaključili pred OP in med tem obdobjem niso veljali. Komisija je te dokaze, ki jih je predložila kitajska vlada, upoštevala v svojih ugotovitvah.

(246)   Kitajska vlada o vseh drugih programih ni predložila nobenih informacij ali dokazov. Znatno nesodelovanje v tem postopku je oviralo možnost Komisije, da bi pridobila informacije in dokaze o teh programih, ki so jih v pritožbo vključili proizvajalci izvozniki. Komisija je potrdila, da vzorčeni proizvajalci izvozniki do teh programov niso bili upravičeni ali jih niso uporabljali (pretežno zato, ker so to proizvajalci v zasebni lasti ali zunaj področja uporabe programa ali pa zaradi svoje sorazmerno omejene velikosti). Zato je Komisija v skladu z določbami člena 28(1) osnovne uredbe morala ugotoviti obstoj tega programa in določiti preostalo dajatev v zvezi z vsemi drugimi programi, za katere kitajska vlada informacij ni predložila in ki vzorčenim proizvajalcem izvoznikom niso bili na voljo ali jih niso uporabljali, na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu.

3.3.5.1.  Davčni dobropisi glede prihodka za nakup na domačem trgu proizvedene proizvodne opreme

(a) Opis

(247)   Ta program družbi omogoča, da uveljavi davčne dobropise na nakup na domačem trgu proizvedene opreme, če je projekt skladen z industrijskimi politikami kitajske vlade. Od davčne obveznosti iz preteklega leta, ki se je povečala zaradi nakupa na domačem trgu proizvedene opreme, se lahko odbije davčni dobropis v višini 40 % nakupne cene te opreme.

(b) Pravna podlaga

(248)   Pravno podlago za ta program obsegajo Začasni ukrepi v zvezi z davčnim dobropisom za odbitek davka od dohodka pravnih oseb za naložbe v na domačem trgu proizvedeno opremo za projekte tehnološke prenove z dne 1. julija 1999 ter Obvestilo državne davčne uprave št. 52 o prenehanju izvajanja politike o davčnih odbitkih in oprostitvi plačila davka od dohodka pravnih oseb za naložbe družb v nakup na domačem trgu proizvedene opreme [2008], začetek veljavnosti 1. januar 2008.

(c) Nesodelovanje

(249)   Kitajska vlada je odgovorila, da se je ta program v skladu z omenjenim obvestilom št. 52 zaključil januarja 2008 in da ji ni znano, da bi ga zamenjal drug program. Komisija je kitajsko vlado zaprosila, naj ji predloži ustrezne dodatne informacije, zlasti podrobnosti o časovnici postopne odprave ugodnosti. Kitajska vlada teh informacij ni predložila in je svoj odgovor omejila na dejanske ugodnosti, ki so bile odmerjene vsem proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v katerem se je preprosto sklicevala na izpolnjene vprašalnike vzorčenih proizvajalcev. Komisija je že pojasnila razloge, zaradi katerih je od kitajske vlade zahtevala, da predloži informacije o vseh proizvajalcih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, in ne le o vzorčenih proizvajalcih (glej uvodni izjavi (34) in (35)). Poleg tega kitajska vlada ni predložila informacij o vzorčenih proizvajalcih, saj se je zgolj sklicevala na njihove odgovore. Komisija meni, da ni zadostno predložiti dokaze o zaključku programa, ne da bi se predložili dodatni dokazi o postopni odpravi dejanskih ugodnosti po programu in morebitnih nadomestnih programih. V zvezi s tem programom se davčna ugodnost (tj. davčni dobropis), odmerjena v nekem letu, lahko dejansko uporabi v drugem letu, tako pa se ugodnosti lahko podaljšajo prek svojega obdobja veljavnosti, tudi ko se zadevni program v vmesnem času zaključi. Izkazalo se je, da so se ugodnosti po drugih „zaključenih“ davčnih programih dodeljevale še nekaj let po uradnem datumu zaključka. Pri tem gre lahko tudi za to, da je mogoče neobičajno velike zneske razmejiti čez daljše obdobje. Glede na odsotnost informacij, ki bi jih o tem predložila kitajska vlada, je Komisija svoje ugotovitve v skladu s členom 28 osnovne uredbe utemeljila na informacijah v spisu (v tem primeru na pritožbi).

(d) Ugotovitve preiskave

(250)   Ta program se šteje kot subvencija, saj zagotavlja finančni prispevek v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ta program zagotavlja ugodnosti za prejemnike v znesku, ki je enak davčnemu prihranku v smislu člena 3(2) osnovne uredbe. Ta subvencija je specifična v smislu člena 4(4)(b) osnovne uredbe, saj je davčni prihranek pogojen z uporabo domačega blaga pred uvoženim.

(e) Izračun zneska subvencije

(251)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ker institucije Unije tega programa niso preiskale v protisubvencijskem postopku in ob odsotnosti točne opredelitve kjer koli drugje, je bil sklep organov ZDA najustreznejši vir za informacije, da bi se ocenile ugodnosti za proizvajalce izvoznike. Kadar zneski subvencij temeljijo na ugotovitvah iz drugih preiskav, ta uredba med drugim vedno upošteva, ali je bila zadevna shema kakor koli znatno spremenjena in ali se je znesek subvencije sčasoma zmanjšal. Treba je omeniti, da se znesek ponavljajočih se subvencij običajno ne zmanjša na tak način. Glede na odsotnost takih sprememb ali zmanjšanja zneska subvencije se kot znesek subvencije v tej zadevi uporablja prvotna stopnja subvencije iz zadevne preiskave.

(252)   Stopnja subvencije za to shemo v OP, določena na tak način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,38 %, in je enaka stopnji za to shemo, kakor je bila določena v Memorandumu o sklepu ZDA z dne 17. novembra 2008 o varjenih ceveh krožnega prečnega preseka iz visokokakovostnega ogljičnega jekla (str. 26) (Zvezni register ZDA/zvezek 73, št. 227, str. 70961/24. november 2008). V zvezi s preiskavami organov ZDA je treba omeniti, da je metodologija za izračun zneska ugodnosti po davčnih programih v bistvu enaka tisti, ki jo je uporabila EU[67].

3.3.5.2.  Ugodnejše davčne politike za visokotehnološke družbe in družbe z novo tehnologijo

(a) Opis

(253)   Ta program družbi, ki zaprosi za certifikat visokotehnološke družbe in družbe z novo tehnologijo, omogoča ugodnost na podlagi 15-odstotne stopnje davka od dohodka, ki je nižja od običajne 25-odstotne stopnje. Za ta program so EU, v preiskavi v zvezi s premazanim finim papirjem, in organi ZDA sklenili, da se proti njemu lahko uvedejo izravnalni ukrepi[68].

(b) Pravna podlaga

(254)   Pravna podlaga za ta program so člen 28 zakona LRK o davku od dohodka družb (Odredba št. 63, objavljena 16. marca 2007), Upravni ukrepi za določitev visokotehnoloških družb in družb z novo tehnologijo, ter obvestilo državne davčne uprave o vprašanjih v zvezi s Plačilom davka od dohodka za visokotehnološke družbe in družb z novo tehnologijo (Guo Shui Han [2008] št. 985).

(c) Nesodelovanje

(255)   Kitajska vlada je odgovorila, da tega programa ni koristila nobena vzorčena družba v OP, in se je v zvezi z informacijami glede kakršnih koli ugodnosti, ki so jih morda prejeli na podlagi tega programa, sklicevala na odgovore vzorčenih proizvajalcev. Komisija se na tem mestu sklicuje na zgornje utemeljitve svoje zahteve, da naj kitajska vlada predloži popolne odgovore in se ne omeji na vzorčene izvoznike, kakor so bile obširneje predstavljene zgoraj (uvodni izjavi (34) in (35)). Komisija je svoje ugotovitve o tem programu v skladu s členom 28 osnovne uredbe zato utemeljila na razpoložljivih evidentiranih informacijah (ugotovitev v zvezi s premazanim finim papirjem in iz pritožbe v tej zadevi).

(d) Ugotovitve preiskave

(256)   Ta program se šteje kot subvencija, saj zagotavlja finančni prispevek v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ugodnost za prejemnika je enaka davčnemu prihranku, ki ga je prejemnik pridobil prek tega programa v skladu s členom 3(2) osnovne uredbe. Ta subvencija je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je omejena na samo nekatere družbe in industrije, uvrščene med spodbujane, kot so tiste, ki delujejo na jeklarskem sektorju. Poleg tega ni objektivnih meril za upravičenost do te sheme, ki bi jih oblikovala zakonodaja ali organ, ki odloča o dodelitvi, in upravičenost se ne dodeljuje samodejno na podlagi člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(e) Izračun zneska subvencije

(257)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek celotnega davka, ki se plača glede na običajno stopnjo davka po odštetju zneska, plačanega z znižano preferenčno stopnjo davka. Ob odsotnosti informacij za oceno te ugodnosti in ker so institucije Unije ta program že preiskale v drugem protisubvencijskem postopku v preteklosti, je bil najprimernejši vir informacij, zato da bi se ocenile ugodnosti za proizvajalce izvoznike, ocena tega programa iz Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 452/2011 z dne 6. maja 2011 o uvedbi dokončne protisubvencijske dajatve na uvoz premazanega finega papirja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, po potrebi ustrezno prilagojena, kot je navedeno v uvodni izjavi (252).

(258)   Stopnja subvencije za to shemo v OP, določena tako za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,9 % in je enaka aritmetičnemu povprečju stopenj za ta program, določenih v uredbi iz prejšnje uvodne izjave.

3.3.5.3.  Davčne ugodnosti glede davka od dohodka za družbe z intenzivno rabo naravnih virov („posebne surovine“)

(a) Opis

(259)   Ta davčni program družbam, ki kot glavno surovino uporabljajo katero koli snov, navedeno na kataloškem seznamu ugodnosti v zvezi z davkom od dohodka za družbe z intenzivno rabo naravnih virov, ter ki proizvajajo izdelke, navedene na istem seznamu, na način, ki uresničuje ustrezne nacionalne in industrijske standarde, omogoča, da tako pridobljeni dohodek vključijo v skupni dohodek po znižani stopnji, ki znaša 90 %. Zato lahko družbe pri obračunu davka od dohodka odbijejo 10 % dohodka. Ta oprostitev se odobri za obdobje petih let.

(b) Pravna podlaga

(260)   Pravna podlaga za ta program sta: člen 33 zakona LRK o davku od dohodka družb, člen 99 pravil državnega sveta o izvajanju zakona LRK o davku od dohodka družb in kataloški seznam ugodnosti v zvezi z davkom od dohodka za družbe z intenzivno rabo naravnih virov.

(c) Nesodelovanje

(261)   Kitajska vlada je odgovorila, da tega programa ni uporabila nobena vzorčena družba v OP, in se je v zvezi z informacijami glede kakršnih koli ugodnosti, ki so jih morda prejeli na podlagi tega programa, sklicevala na odgovore vzorčenih proizvajalcev Komisija se na tem mestu sklicuje na zgornje utemeljitve svoje zahteve, da naj kitajska vlada predloži popolne odgovore in se ne omeji na vzorčene izvoznike, kakor so bile obširneje predstavljene zgoraj (uvodni izjavi (34) in (35)). Komisija je svoje ugotovitve o tem programu v skladu s členom 28 osnovne uredbe zato utemeljila na razpoložljivih evidentiranih informacijah (v tem primeru iz pritožbe).

(d) Ugotovitve preiskave

(262)   Ta program se šteje kot subvencija, ker zagotavlja finančni prispevek v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ta shema zagotavlja ugodnosti za prejemnike, ki so enake znesku davčnega prihranka v smislu člena 3(2) osnovne uredbe. Ta subvencija je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je omejena na samo nekatere družbe, ki kot glavno surovino v proizvodnji izdelkov, navedenih na omenjenem kataloškem seznamu davčnih ugodnosti, uporabljajo vire, navedene na tem seznamu.

(e) Izračun zneska subvencije

(263)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek celotnega davka, ki se plača glede na običajno stopnjo davka po odštetju zneska, plačanega z znižano preferenčno stopnjo davka. Ob odsotnosti drugih informacij je Komisija, da bi ocenila to ugodnost, svoje ugotovitve utemeljila na informacijah iz pritožbe. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil tako izračunan znesek subvencije dodeljen za skupni prihodek prejemnikov v OP kot ustrezen imenovalec, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(264)   Stopnja subvencije, določena na naveden način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,01 %.

3.3.5.4.  Davčni dobropisi pri nakupu posebne opreme

(a) Opis

(265)   Ta program družbam omogoča, da za 10 % stroška nakupa posebne opreme, uporabljene za varovanje okolja, prihranek energije in vode ter varstvo v proizvodnji, pobotano zmanjšajo davek od dohodka pravnih oseb, ki ga je treba plačati v letu nakupa. Preostali del 10 % vloženega zneska se lahko prenese na naslednjih pet let.

(b) Pravna podlaga

(266)   Pravna podlaga za ta program sta: člen 34 zakona LRK o davku od dohodka družb in člen 100 pravil državnega sveta o izvajanju zakona LRK o davku od dohodka družb.

(c) Nesodelovanje

(267)   Kitajska vlada je odgovorila, da tega programa ni koristila nobena vzorčena družba v OP, in se je v zvezi z informacijami glede kakršnih koli ugodnosti, ki so jih morda prejeli na podlagi tega programa, sklicevala na odgovore vzorčenih proizvajalcev. Komisija se na tem mestu sklicuje na zgornje utemeljitve svoje zahteve, da naj kitajska vlada predloži popolne odgovore in se ne omeji na vzorčene izvoznike, kakor so bile obširneje predstavljene zgoraj (uvodni izjavi (34) in (35)). Zato je Komisija svoje ugotovitve o tem programu v skladu s členom 28 osnovne uredbe utemeljila na razpoložljivih informacijah.

(d) Ugotovitve preiskave

(268)   Ta program prinaša ugodnosti, saj zagotavlja finančni prispevek v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ta shema prejemnikom zagotavlja ugodnosti, ki so enake znesku davčnega prihranka v smislu člena 3(2) osnovne uredbe.

(269)   V zvezi s specifičnostjo tega programa se šteje, da ni dovolj evidentiranih informacij, da bi Komisija sprejela nadaljnje ugotovitve in nato sprejela dokončno ugotovitev o specifičnosti tega programa. Zato Komisija tega programa ni mogla nadalje obravnavati.

3.3.5.5.  Preferenčne davčne politike za davek na prihodek za družbe v severovzhodni regiji

(a) Opis

(270)   Ta program družbam iz severovzhodne regije (vključno s provincami Liaoning, Jilin in Heilongjiang ter občino Dalian) omogoča, da za davčne namene zmanjšajo amortizacijsko dobo koristnosti osnovnih sredstev za največ 40 %, poleg tega za davčne namene skrajšajo amortizacijsko dobo neopredmetenih dolgoročnih sredstev za največ 40 % in tako pridobijo večji letni odbitek. V skladu z dokumentom, ki sta ga objavila ministrstvo za finance in državna davčna uprava, lahko pravne osebe, ki so zavezanci za plačilo davka od dohodka pravnih oseb, v nekaterih posebnih sektorjih, vključno s sektorjem metalurgije, koristijo tudi druge ugodnosti v zvezi z DDV, davkom na vire in davkom od dohodka pravnih oseb, zlasti v povezavi z nakupom osnovnih sredstev.

(b) Pravna podlaga

(271)   Pravna podlaga za ta program so Ugodnejše politike v zvezi z davkom od dohodka družb za prenovo družb v stari industrijski bazi na severovzhodu (Caishui, št. 153, 20. september 2004), Obvestilo ministrstva za finance in državne davčne uprave o amortizaciji sredstev in obsežnosti izvajanja politike o amortizaciji v stari severovzhodni industrijski bazi (Caishui, št. 17, 2. februar 2005). Kitajska vlada je predložila pravno podlago, ki dokazuje zaključek tega programa s 1. januarjem 2008, tj. Obvestilo ministrstva za finance in državne davčne uprave o številnih politikah ugodnosti v zvezi z davkom od dohodka družb (št. 1 [2008]).

(c) Nesodelovanje

(272)   Čeprav je kitajska vlada predložila navedeno pravno podlago, ki dokazuje zaključek programa, se je v zvezi z informacijami glede kakršnih koli ugodnosti, ki so jih vzorčeni proizvajalci mogoče prejeli na podlagi tega programa, sklicevala le na njihove odgovore. Komisija se na tem mestu sklicuje na zgornje utemeljitve svoje zahteve, da naj kitajska vlada predloži popolne odgovore in se ne omeji na vzorčene izvoznike, kakor so bile obširneje predstavljene zgoraj (uvodni izjavi (34) in (35)). Poleg tega Komisija opozarja, da ker ta program zagotavlja subvencije, vezane na nakup osnovnih sredstev, ki se lahko amortizirajo v obdobju nekaj let, in ker kitajska vlada ni predložila nobenih podrobnosti o postopnem odpravljanju ugodnosti na podlagi tega programa ali o neporavnanih ugodnostih, ki še niso v celoti amortizirane, je sklenila svoje ugotovitve o tem programu utemeljiti na razpoložljivih evidentiranih informacijah (v tem primeru iz pritožbe in ustreznih ugotovitev organov ZDA) v skladu s členom 28 osnovne uredbe.

(d) Ugotovitve preiskave

(273)   Ta program zagotavlja subvencijo v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ugodnost na podlagi člena 3(2) osnovne uredbe je enaka znesku davčnih prihrankov, ki so jih družbe upravičenke ustvarile prek odbitka za pospešeno amortizacije in izdatkov za amortizacijo, vezanih na nakup osnovnih sredstev. Ta subvencija je specifična v smislu člena 4(3) osnovne uredbe, saj je omejena na družbe z določenega geografskega območja, tj. severovzhodne regije.

(e) Izračun zneska subvencije

(274)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje razlika med zneskom davka, ki bi ga bilo treba plačati v OP za zadevna sredstva na podlagi načrta običajne amortizacije, in zneskom, kot je bil dejansko plačan na podlagi pospešene amortizacije. Ker institucije Unije tega programa v protisubvencijskem postopku še niso preiskale in ob odsotnosti točne opredelitve kjer koli drugje, je bil najustreznejši vir za informacije, da bi se ocenile ugodnosti za proizvajalce izvoznike, primerljiv sklep (na podlagi sorodnosti značaja programa[69]) organov ZDA. V uvodni izjavi (252) je navedeno, da kadar zneski subvencij temeljijo na ugotovitvah iz drugih preiskav, ta uredba med drugim vedno upošteva, ali je bila zadevna shema kakor koli znatno spremenjena in ali se je znesek subvencije sčasoma zmanjšal. Treba je omeniti, da se znesek ponavljajočih se subvencij običajno ne zmanjša na tak način. Glede na odsotnost takih sprememb ali zmanjšanja zneska subvencije se kot znesek subvencije v tej zadevi uporablja prvotna stopnja subvencije iz zadevne preiskave.

(275)   Stopnja subvencije za to shemo v OP, določena na tak način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,08 % in je enaka stopnji za shemo „Oprostitve davka od dohodka za vlagatelje v določenih geografskih regijah Liaoninga“, kakor je bila določena v Memorandumu o sklepu ZDA z dne 3. junija 2010 o oblogah za tlake iz žice (str. 25) (Zvezni register ZDA/zvezek 75, št. 111, str. 32902/10. junij 2010). V zvezi s preiskavami organov ZDA je treba omeniti, da je metodologija za izračun zneska ugodnosti po davčnih programih v bistvu enaka tisti, ki jo je uporabila EU[70].           

3.3.5.6.  Oprostitev davka od dohodka za naložbe v domačo tehnološko prenovo

(a) Pravna podlaga

(276)   Pravna podlaga za ta program sta Tehnološka prenova upravljanja davčne revizije davka od dohodka družb za posojila za naložbe v na domačem trgu proizvedeno opremo, ki ga je sprejela državna davčna uprava, št. 13, z dne 17. januarja 2000, ter Obvestilo o razglasitvi in objavi ukrepov za upravljanje ključnih nacionalnih projektov tehnološke prenove.

(b) Ugotovitve preiskave

(277)   Kitajska vlada je odgovorila, da se je ta program zaključil 1. januarja 2008 z Obvestilom državne davčne uprave št. 52 [2008] o prenehanju izvajanja politike znižanja in oprostitve davka od dohodka družb za naložbe družbe v nakup na domačem trgu proizvedene opreme. Ker ta program zagotavlja ponavljajoče se davčne ugodnosti, ki so se zaključile leta 2008, in ker ni nobenih dokazov, da bi se neplačane ugodnosti v OP še vedno amortizirale, je Komisija sklenila, da se proti temu programu ne uvedejo izravnalni ukrepi.

3.3.5.7.  Različni lokalni davčni popusti

(a) Opis

(278)   Pritožba navaja številne davčne popuste, ki so na voljo v številnih provincah (tj. Shandong, občina Chongqing, regija Guangxi Zhuang, osrednje in zahodne regije), v obliki 15-odstotne davčne stopnje za pravne osebe, ki je nižja od običajno uporabljene 25-odstotne stopnje.

(b) Pravna podlaga

(279)   Pritožba navaja, da je pravna podlaga za davčni popust v Shandongu, tj. znižani davek od dohodka na podlagi geografske lege (provinci Zheijang in Shandong): člen 7 zakona LRK o davku od dohodka družb, v katere je vložen tuji kapital, in tujih družb, sprejetega 9. aprila 1991, št. 45.

(c) Nesodelovanje

(280)   Kitajska vlada je izjavila samo, da tega programa ni koristila nobena vzorčena družba v OP, in se je v zvezi z informacijami glede kakršnih koli ugodnosti, ki so jih vzorčene družbe mogoče prejele na podlagi tega programa, sklicevala na njihove odgovore. Poleg utemeljitev, da ima kitajska vlada obveznost predložiti popolne odgovore (glej uvodni izjavi (34) in (35)), Komisija ugotavlja, da je eden od sodelujočih izvoznikov koristil najmanj eno od znižanih davčnih stopenj, navedenih v tem oddelku (glej uvodne izjave (231) in naprej). Zato se Komisija na tem mestu v skladu s členom 28 osnovne uredbe sklicuje na razpoložljive evidentirane informacije (v tem primeru iz pritožbe in ustreznih ugotovitev organov ZDA).

(d) Ugotovitve preiskave

(281)   Ta program prinaša subvencijo v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ta ponavljajoča se ugodnost je enaka znesku davčnega prihranka, ustvarjenega prek nižje stopnje davka od dohodka pravnih oseb v smislu člena 3(2) osnovne uredbe. Ta subvencija je specifična, saj je omejena na družbe z določenih geografskih območij v smislu člena 4(3) osnovne uredbe.

(e) Izračun zneska subvencije

(282)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek celotnega davka, ki se plača glede na običajno stopnjo davka, znižanega za znesek, ki je bil plačan po ugodnejši davčni stopnji. Ker institucije Unije tega programa v protisubvencijskem postopku še niso preiskale in ob odsotnosti točne opredelitve kjer koli drugje, je bil najustreznejši vir za informacije, da bi se ocenile ugodnosti za proizvajalce izvoznike, primerljiv sklep (na podlagi sorodnosti značaja programa) organov ZDA. Kot že navedeno, kadar zneski subvencij temeljijo na ugotovitvah iz drugih preiskav, ta uredba med drugim vedno upošteva, ali je bila zadevna shema kakor koli znatno spremenjena in ali se je znesek subvencije sčasoma zmanjšal. Treba je omeniti, da se znesek ponavljajočih se subvencij običajno ne zmanjša na tak način. Glede na odsotnost takih sprememb ali zmanjšanja zneska subvencije se kot znesek subvencije v tej zadevi uporablja prvotna stopnja subvencije iz zadevne preiskave.

(283)   Stopnja subvencije za to shemo v OP, določena na tak način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,66 %, in je enaka stopnji za shemo „Znižani davki od dohodka na podlagi geografske lege“, kakor je bila določena v Memorandumu o sklepu ZDA z dne 12. junija 2009 o nekaterih napravah za vlečenje za stroji za nego trate in nekaterih delih teh naprav (str. 11) (Zvezni register ZDA/zvezek 74, št. 117, str. 29180/19. junij 2009). V zvezi s preiskavami organov ZDA je treba omeniti, da je metodologija za izračun zneska ugodnosti po davčnih programih v bistvu enaka tisti, ki jo je uporabila EU[71].

3.3.5.8.  Oprostitev od plačila davka od dividend med rezidenčnimi družbami, ki izpolnjujejo pogoje

(a) Opis

(284)   Ta program vsebuje ugodnejšo davčno obravnavo kitajskih rezidenčnih družb, ki imajo deleže v drugih kitajskih rezidenčnih družbah, v obliki oprostitve od davka od dohodka iz nekaterih dividend, premij in drugih naložb v lastniške deleže za rezidenčne matične družbe. Proti temu programu je EU v protisubvencijskem postopku v zvezi s premazanim finim papirjem[72] uvedla izravnalne ukrepe.

(b) Pravna podlaga

(285)   Pravna podlaga so člen 26 zakona LRK o davku od dohodka družb, člen 83 pravil o izvajanju zakona LRK o davku od dohodka družb, Odredba državnega sveta št. 512, objavljena 6. decembra 2007.

(c) Nesodelovanje

(286)   Kitajska vlada je odgovorila, da tega programa ni koristila nobena vzorčena družba v OP, in se je v zvezi z informacijami glede kakršnih koli ugodnosti, ki so jih vzorčene družbe mogoče prejele na podlagi tega programa, sklicevala na njihove odgovore. Komisija se na tem mestu sklicuje na svoje utemeljitve zahteve, da kitajska vlada predloži popolne odgovore (uvodni izjavi (34) in (35)). Zato je Komisija sklenila, da svoje ugotovitve o tem programu v skladu s členom 28 osnovne uredbe utemelji na razpoložljivih evidentiranih informacijah, tj. ugotovitvah, kakor so bile vključene v sklep o premazanem finem papirju.

(d) Ugotovitve preiskave

(287)   Ta program prinaša subvencijo v obliki opuščenega prihodka v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ta ugodnost je enaka znesku davčnega prihranka, ki izvira iz oprostitve plačila davka na dividende, premije in druge naložbe v lastniške deleže, za kitajske rezidenčne družbe v smislu člena 3(2) osnovne uredbe. Ta program je de iure specifičen v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je sama zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki dodeljuje subvencije, omejila dostop do te sheme samo na rezidenčne družbe na Kitajskem, ki prejemajo dohodek od dividend od drugih rezidenčnih družb na Kitajskem, v nasprotju z družbami, ki vlagajo v tuje družbe. Ta program je tudi specifičen v skladu s členom 4(2)(b) osnovne uredbe, saj je rezerviran izključno za pomembne industrije in projekte, ki jih spodbuja država, kot je industrija jekla (glej npr. uvodno izjavo (182)), poleg tega pa ni objektivnih meril za omejitev upravičenosti do tega programa in prepričljivih dokazov za sklep, da je upravičenost samodejna.

(e) Izračun zneska subvencije

(288)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje, da je to znesek celotnega davka, ki se plača z vključitvijo prihodka od dividend od drugih rezidenčnih družb na Kitajskem, po odštetju zneska, ki je bil dejansko plačan z oprostitvijo davka na dividende. Ob odsotnosti informacij za oceno te ugodnosti in ker so institucije Unije ta program že preiskale v drugem protisubvencijskem postopku v preteklosti, je bila najprimernejši vir informacij, da bi se ocenile ugodnosti za proizvajalce izvoznike, ocena tega programa iz preiskave v zvezi s premazanim finim papirjem, po potrebi ustrezno prilagojena, kot je navedeno v uvodni izjavi (252).

(289)   Stopnja subvencije za to shemo v OP, določena na tak način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,77 %, in je enaka aritmetičnemu povprečju stopenj za ta program, določenih v preiskavi v zvezi s premazanim finim papirjem.

3.3.5.9.  Program ugodnejše davčne obravnave za subjekte, v katere se vlaga tuji kapital

(290)   V pritožbi so navedene naslednje sheme ugodnejšega davka od dohodka, ki koristijo subjektom, v katere se vlaga tuji kapital:

– program, po katerem proizvodne družbe, v katere se vlaga tuji kapital, prvi dve leti od ustanovitve ne plačujejo davka, naslednja tri leta pa le po polovični davčni stopnji;

– programi lokalne oprostitve in odloga davka na prihodek za proizvodne družbe, v katere se vlaga tuji kapital;

– davčni dobropis glede prihodka za družbe, v katere se vlaga tuji kapital, za nakup na domačem trgu proizvedene opreme;

– subvencija za davek na prihodek za družbe, v katere se vlaga tuji kapital, na podlagi geografske lege.

(291)   Kitajska vlada je predložila ustrezne pravne podlage, da bi pokazala, da so bili programi, ki zadevajo subjekte, v katere se vlaga tuji kapital, zaključeni s sprejetjem zakona o davku od dohodka pravnih oseb za leto 2008 16. marca 2007 na peti seji desetega nacionalnega ljudskega kongresa Ljudske republike Kitajske, tj.:

– Obvestilo državnega sveta št. 39 [2007]o izvajanju prehodnih politik ugodnosti v zvezi z davkom od dohodka družb in

– Obvestilo državne davčne uprave št. 52 [2008] o prenehanju izvajanja politike znižanja in oprostitve davka od dohodka družb za naložbe družbe v nakup na domačem trgu proizvedene opreme.

(292)   Ti predpisi kažejo, da so bile ugodnosti v zvezi z davkom od dohodka za subjekte, v katere se vlaga tuji kapital, do konca leta 2011 postopoma odpravljene. Kitajska vlada je izjavila tudi, da program za subjekte, v katere se vlaga tuji kapital, ni bil nadomeščen z drugim in da so subjekti, v katere se vlaga tuji kapital, zdaj enako davčno obravnavani kot drugi zavezanci za plačilo davka od dohodka pravnih oseb. Komisija ugotavlja, da se proti tem programom ugodnejšega davka od dohodka za subjekte, v katere se vlaga tuji kapital, še vedno lahko uvedejo izravnalni ukrepi, saj proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, lahko še vedno koristijo ugodnosti, ki za vsaj del OP še niso bile plačane, do konca leta 2011, ter da ni mogoče ovreči možnosti, da od leta 2012 obstaja nadomestni program za subjekte, v katere se vlaga tuji kapital. Ne glede na to je Komisija ob upoštevanju potrebe po zmanjšanju upravnega bremena za vse zadevne stranke in glede na to, da se bliža konec obdobja postopnega odpravljanja ter ob odsotnosti dokazov o morebitnem nadomestnem programu, sklenila, da teh programov ne bo nadalje obravnavala.

3.3.6.               Programi za posredne davke in uvozne tarife

3.3.6.1.  Oprostitve od uvoznih dajatev in DDV za družbe, v katere se vlaga tuji kapital, in za nekatere domače družbe v spodbujanih industrijah, ki uporabljajo uvoženo opremo

(a) Opis

(293)   Ta program zagotavlja oprostitev od plačila DDV in uvoznih dajatev za subjekte, v katere se vlaga tuji kapital, ali domače družbe za uvoz osnovnih delovnih sredstev, ki se uporabljajo v njihovi proizvodnji. Da bi se koristila ta oprostitev, oprema ne sme biti uvrščena na seznam neupravičene opreme in družba, ki zanjo zaprosi, mora pridobiti certifikat projektov, spodbujanih s strani države, ki ga izdajo kitajski organi ali agencija NDRC v skladu z ustrezno naložbeno, davčno in carinsko zakonodajo. Proti temu programu je Unija v protisubvencijskem postopku v zvezi s premazanim finim papirjem uvedla izravnalne ukrepe[73].

(b) Pravna podlaga

(294)   Pravna podlaga za ta program so Okrožnica državnega sveta o prilagoditvi davčnih politik za uvoženo opremo, Guo Fa št. 37/1997, Obvestilo ministrstva za finance, generalne carinske uprave in državne davčne št. 43 [2008], Obvestilo agencije NDRC št. 316 2006 z dne 22. februarja 2006 o pomembnih vprašanjih glede obravnavanja pisnega potrdila o domačih projektih ali projektih, financiranih s tujim kapitalom, katerih razvoj spodbuja država, in kataloški seznam uvoženih izdelkov, ki niso izvzeti iz plačila dajatve, za družbe, v katere se vlaga tuji kapital, ali domače družbe iz leta 2008.

(c) Nesodelovanje

(295)   Kitajska vlada je trdila, da ugodnosti po tem programa niso koristile nobeni vzorčeni družbi v OP, in se je v zvezi z informacijami glede kakršnih koli ugodnosti, ki so jih vzorčene družbe mogoče prejele na podlagi tega programa, sklicevala na njihove odgovore. Komisija se na tem mestu sklicuje na svoje utemeljitve zahteve, da kitajska vlada predloži popolne odgovore (uvodna izjava (34) in naprej), in bo zato svoje ugotovitve o tem programu v skladu s členom 28 osnovne uredbe utemeljila na razpoložljivih informacijah iz spisa, tj. svojih ugotovitvah v postopku v zvezi s premazanim finim papirjem.

(d) Ugotovitve preiskave

(296)   Ta program se šteje kot subvencija v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, saj so subjekti, v katere se vlaga tuji kapital, in druge domače družbe upravičenke izvzeti iz plačila DDV in/ali drugih tarif, ki so sicer zapadle, če niso pridobili ustreznega certifikata agencije NDRC projekta, ki ga spodbuja država. Zato ta program družbam prejemnicam prinaša ugodnosti v smislu člena 3(2) osnovne uredbe. Ta program je specifičen v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je sama zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki dodeljuje subvencije, omejila dostop do te sheme na družbe, ki vlagajo v okviru posebnih poslovnih kategorij, izrecno opredeljenih z zakonom, in ki so pridobile certifikat projektov, spodbujanih s strani države. Poleg tega ni objektivnih meril za omejitev upravičenosti in prepričljivih dokazov za sklep na podlagi člena 4(2)(b) osnovne uredbe, da je upravičenost samodejna.

(e) Izračun zneska subvencije

(297)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek oprostitev plačila DDV in dajatev za uvoženo opremo. Ob odsotnosti informacij za oceno te ugodnosti in ker je EU ta program že preiskala v drugem protisubvencijskem postopku v preteklosti, je bila najprimernejši vir informacij, da bi se ocenile ugodnosti za proizvajalce izvoznike, ocena tega programa iz preiskave v zvezi s premazanim finim papirjem, po potrebi ustrezno prilagojena, kot je navedeno v uvodni izjavi (252).

(298)   Stopnja subvencije za to shemo v OP, določena na tak način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,89 %, ter je enaka aritmetičnemu povprečju stopenj za ta program, določenih v preiskavi v zvezi s premazanim finim papirjem.

3.3.6.2.  Vračila DDV za družbe, v katere se vlaga tuji kapital, za nakup na domačem trgu proizvedene opreme

(a) Opis

(299)   Ta program zagotavlja ugodnosti v obliki povračila DDV za nakup na domačem trgu proizvedene opreme za subjekte, v katere se vlaga tuji kapital. Ta oprema ne sme biti uvrščena v katalog opreme, ki ni izvzeta iz plačila, in vrednost opreme ne sme preseči skupne omejitve naložb subjekta, v katerega se vlaga tuji kapital, v skladu s „poskusnimi upravnimi ukrepi za nakup na domačem trgu proizvedene opreme“. Proti temu programu so EU v protisubvencijskem postopku v zvezi s premazanim finim papirjem[74] in organi ZDA v postopkih o izravnalnih dajatvah v zvezi s premazanim papirjem brez lesovine iz LRK[75] uvedli izravnalne ukrepe.

(b) Pravna podlaga

(300)   Pravna podlaga za ta program sta Okrožnica državne davčne uprave o objavi začasnih ukrepov za upravljanje povračila odmerjenega davka za nakupe na domačem trgu proizvedene opreme za subjekte, v katere se vlaga tuji kapital, št. 171, 199, z dne 20. septembra 1999, in Obvestilo ministrstva za finance in državne davčne uprave št. 176 [2008] o prenehanju izvajanja politike vračila davka družbam, v katere je vložen tuji kapital, za njihove nakupe na domačem trgu proizvedene opreme.

(c) Nesodelovanje

(301)   Kitajska vlada je trdila, da se je ta program zaključil 1. januarja 2009 z navedenim Obvestilom št. 176 [2008]. Komisija je od kitajske vlade zahtevala, da predloži informacije o dejanskem prenehanju ugodnosti, ki so bile dodeljene v daljšem obdobju, saj je ta program vezan na nakup na domačem trgu proizvedenih sredstev. Kitajska vlada se je v zvezi z informacijami glede kakršnih koli ugodnosti, ki so jih vzorčeni proizvajalci mogoče prejeli na podlagi tega programa, zgolj sklicevala na njihove odgovore. Komisija se na tem mestu sklicuje na svoje utemeljitve zahteve, da kitajska vlada predloži popolne odgovore (uvodna izjava (34) in naprej). Komisija ugotavlja tudi, da obvestilo št. 176 določa, da traja prehodno obdobje za nakup upravičenih osnovnih sredstev in predložitev vloge za pridobitev ugodnosti do 30. junija 2009. Ker kitajska vlada ni predložila nobenih informacij o postopnem odpravljanju ugodnosti in ker se take ugodnosti, zaradi vezanosti na osnovna sredstva, lahko dodelijo za daljše obdobje, ki se razteza v OP, je Komisija svoje ugotovitve o tem programu v skladu s členom 28 osnovne uredbe sprejela na podlagi razpoložljivih informacij, tj. ugotovitvah v postopku v zvezi s premazanim finim papirjem.

(d) Ugotovitve preiskave

(302)   Ta program se šteje kot subvencija v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, ki je družbam prejemnicam prinesel ugodnosti v smislu člena 3(2) osnovne uredbe. Ta program je specifičen v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je sama zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki dodeljuje subvencije, omejila dostop do te sheme na samo nekatere družbe (subjekte, v katere se vlaga tuji kapital), za nakup opreme, ki ni izvzeta iz plačila. Nič ne omogoča sklepa, da ta program ni specifičen v skladu s členom 4(2)(b) osnovne uredbe, saj zanj ni objektivnih meril za omejitev upravičenosti in prepričljivih dokazov za sklep, da je upravičenost samodejna. Poleg tega je program tudi specifičen v smislu člena 4(4)(b) osnovne uredbe, saj je subvencija pogojena z uporabo domačega blaga pred uvoženim.

(e) Izračun zneska subvencije

(303)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek povračila DDV za nakup na domačem trgu proizvedene opreme. Ob odsotnosti informacij za oceno te ugodnosti in ker je EU ta program že preiskala v drugem protisubvencijskem postopku v preteklosti, je bila najprimernejši vir informacij, da bi se ocenile ugodnosti za proizvajalce izvoznike, ocena tega programa iz postopka v zvezi s premazanim finim papirjem, po potrebi ustrezno prilagojena, kot je navedeno v uvodni izjavi (252).

(304)   Stopnja subvencije, določena na tak način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,04 %, in je enaka aritmetičnemu povprečju stopenj za ta program, določenih v postopku v zvezi s premazanim finim papirjem.

3.3.6.3.  Odbitek DDV na opredmetena osnovna sredstva v osrednji regiji

(a) Opis

(305)   Za program zajema zavezance za plačilo DDV, katerih glavna dejavnost je v nekaterih navedenih industrijah, vključno z industrijo metalurgije. Ta program določa, da lahko upravičenci, ki so zavezanci za plačilo DDV iz 26 mest starih baz industrije osrednje regije in vlagajo v nekatera osnovna sredstva, znesek DDV, plačan za ta osnovna sredstva, odbijejo od skupnega zneska DDV, ki se plača.

(b) Pravna podlaga

(306)   Pravna podlaga za ta program sta Obvestilo ministrstva za finance in državne davčne uprave št. 75 o začasnih ukrepih za povečanje razpona pobotanja za DDV v osrednji regiji iz leta 2007 in Obvestilo ministrstva za finance in državne davčne uprave št. 170 [2008] o številnih vprašanjih v zvezi z nacionalnim izvajanjem reforme DDV.

(c) Nesodelovanje

(307)   Kitajska vlada je trdila, da se je ta program zaključil 1. januarja 2009 z Obvestilom št. 170 [2008] in se je v zvezi z informacijami glede kakršnih koli ugodnosti, ki so jih vzorčeni proizvajalci mogoče prejeli na podlagi tega programa, zgolj sklicevala na njihove odgovore. Komisija se na tem mestu sklicuje na svoje utemeljitve zahteve, da kitajska vlada predloži popolne odgovore (uvodna izjava (34) in naprej). Komisija je ugotovila, da obvestilo št. 170 v resnici določa, da se ugodnosti glede DDV za družbe iz osrednje regije zaključijo ob koncu leta 2008 in da se lahko prenesejo naprej samo do januarja 2009. Vendar se lahko take ugodnosti, zaradi vezanosti na osnovna sredstva, dodelijo čez daljše obdobje, ki se razteza v OP, poleg tega pa se zdi tudi, da to obvestilo vsebuje nov sistem ugodnejšega DDV za te družbe iz osrednje regije, z začetkom veljavnosti januarja 2009, ki ga sestavlja polovica veljavnih stopenj DDV. Glede na odsotnost pojasnil kitajske vlade o postopnem odpravljanju neplačanih ugodnosti po tem programu ali o podrobnostih v zvezi s katerim koli nadomestnim programom je Komisija v skladu s členom 28 osnovne uredbe svoje ugotovitve utemeljila na informacijah, ki so na voljo v spisu.

(d) Ugotovitve preiskave

(308)   Ta program se šteje kot subvencija v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, ki je družbam prejemnicam prinesel ugodnosti v smislu člena 3(2) osnovne uredbe, ki so enake znesku prihranka DDV zaradi odbitka za nakup osnovnih sredstev. Ta program je specifičen v skladu s členom 4(2)(a) osnovne uredbe, ker zakonodaja omejuje dostop na nekatere družbe, tj. industrije, ki delujejo na navedenih sektorjih. Ta program je tudi specifičen na podlagi člena 4(3) osnovne uredbe, ker je omejen na nekatera določena območja, tj. mesta v starih bazah industrije osrednje regije.

(e) Izračun zneska subvencije

(309)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek prihranka DDV zaradi odbitka za nakup osnovnih sredstev. Ob odsotnosti informacij za oceno te ugodnosti in ker je bil primerljiv program glede DDV že preiskan v tem postopku, je bila ocena iz uvodnih izjav (297) in (298) najprimernejši vir informacij, da bi se ocenile ugodnosti za proizvajalce izvoznike.

(310)   Stopnja subvencije, določena na naveden način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,89 %.

3.3.6.4.  Druge davčne ugodnosti v Ma‘anshanu

(a) Ugotovitve preiskave

(311)   Pritožba navaja različne davčne ugodnosti, ki so jih od leta 2008 do leta 2010 uživali proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, iz Ma‘anshana in Wuhana, vključno z oprostitvijo mestne pristojbine za vzdrževanje in gradnjo ter dodatnih dajatev za sredstva za izobraževanje. Komisija je kitajsko vlado zaprosila, naj predloži informacije o teh davčnih ugodnostih. Kitajska vlada je odgovorila, da zahtevane informacije niso pomembne za preiskavo, ker ni nobeden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz Ma‘anshana. Komisija se na tem mestu sklicuje na svoje pojasnilo, da je od kitajske vlade zahtevala predložitev informacij tudi glede domnevnih subvencij v zvezi z nevzorčenimi družbami (uvodni izjavi (34) in (35)).

(312)   Glede na odsotnost informacij, ki bi jih predložila kitajska vlada, je Komisija sklenila, da je treba davčne ugodnosti, ki so bile na voljo v Ma‘anshanu in Wuhanu, šteti kot subvencijo v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Te ugodnosti v smislu člena 3(2) osnovne uredbe koristijo družbam prejemnicam glede na to, da zagotavljajo davčni prihranek, ki je enak razliki med plačanim davkom in zneskom davka, ki bi se plačal, če tega programa ne bi bilo. Ta program je specifičen v smislu člena 4(3) osnovne uredbe, saj je omejen na družbe s sedežem na nekaterih določenih geografskih območjih ali občinah v Ma‘anshanu.

(b) Izračun zneska subvencije

(313)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ob odsotnosti drugih informacij je Komisija, da bi ocenila to ugodnost, svoje ugotovitve utemeljila na informacijah iz pritožbe. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil tako izračunan znesek subvencije dodeljen za skupni prihodek prejemnikov v OP kot ustrezen imenovalec, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(314)   Stopnja subvencije, določena na naveden način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,08 %.

3.3.7.     Programi nepovratnih sredstev

(315)   Trditev iz pritožbe je bila, da so družbe, ki so proizvajale zadevni izdelek, od leta 2005 do pred kratkim (vključno z letom 2009) prejemale ugodnosti na podlagi številnih programov in podprogramov nepovratnih sredstev. Komisija ni mogla ovreči možnosti, da se plačila po tem programu še opravljajo ali so bila opravljena v enkratnem znesku v povezavi z naložbami v osnovna sredstva; v tem primeru gre še vedno za ugodnosti, ki niso bile popolnoma amortizirane v izbrani 15-letni amortizacijski dobi. Komisija je od kitajske vlade zahtevala, da predloži informacije o teh programih, vendar ta o katerem koli od teh programov ni predložila nobenega smiselnega odgovora. Glede na odsotnost odgovorov, ki bi jih o vseh teh vidikih predložila kitajska vlada, je Komisija svoje ugotovitve v skladu s členom 28 osnovne uredbe utemeljila na najboljših razpoložljivih dokazih.

3.3.7.1.  Program najboljša kitajska znamka na svetu

(a) Pravna podlaga

(316)   Pravna podlaga za ta program, kot je navedeno v pritožbi, so naslednji predpisi:

– Okrožnica o izvajanju vrednotenja izdelkov, ki se priznajo kot najboljša kitajska znamka na svetu, GZJH [2005] št. 95;

– Obvestilo št. 5 komiteja Kitajske za spodbujanje strategije najboljše znamke o objavi seznama izdelkov najboljših kitajskih znamk iz leta 2005;

– Okrožnica o izvajanju programa najboljše kitajske znamke na svetu za leto 2006, ZJZH [2006] št. 11;

– Obvestilo št. 6 komiteja Kitajske za spodbujanje strategije najboljše znamke o objavi seznama izdelkov najboljših kitajskih znamk iz leta 2006;

– Obvestilo št. 6 komiteja Kitajske za spodbujanje strategije najboljše znamke o objavi seznama izdelkov najboljših kitajskih znamk iz leta 2007;

– Okrožnica o izvajanju programa najboljše kitajske znamke na svetu za leto 2008, ZJZH [2008] št. 23;

– Ukrepi za upravljanje kitajskih izdelkov najboljših znamk, ki jih je izdala kitajska vlada.

(b) Upravičenost

(317)   Do ugodnosti po tem programu so upravičeni samo proizvajalci z dodeljeno oznako „najboljša kitajska znamka na svetu“. Pritožba navaja, da je bila ta oznaka dodeljena številnim jeklenim izdelkom, ki jih proizvajajo jeklarske družbe, ki so predmet te preiskave.

(c) Ugotovitve preiskave

(318)   Glede na pomanjkljivo sodelovanje kitajske vlade ugotovitve v skladu s členom 28 osnovne uredbe temeljijo na informacijah iz spisa.

(319)   Ta program zagotavlja finančni prispevek v obliki nepovratnih sredstev, posojil pod pogoji, ugodnejšimi od tržnih, in drugih spodbud, ki se štejejo kot neposreden prenos sredstev, ki prejemnicam prinaša ugodnosti v smislu člena 3(1)(a)(i) in (2) osnovne uredbe.

(320)   Ta subvencija je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj zakonodaja dostop do nje omejuje na samo nekatere družbe, tj. družbe, ki so za svoje izdelke prejele oznako „najboljša kitajska znamka na svetu“. Poleg tega ni objektivnih meril za upravičenost do te sheme, ki bi jih oblikoval organ, ki odloča o dodelitvi, in upravičenost se ne dodeljuje samodejno na podlagi člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(d) Izračun zneska subvencije

(321)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ob odsotnosti točne opredelitve kjer koli drugje so bili primerljivi sklepi organov ZDA najustreznejši vir za informacije, da bi se ocenile ugodnosti za proizvajalce izvoznike. Kot je navedeno zgoraj, kadar zneski subvencij temeljijo na ugotovitvah iz drugih preiskav, ta uredba med drugim vedno upošteva, ali je bila zadevna shema kakor koli znatno spremenjena in ali se je znesek subvencije sčasoma zmanjšal. Treba je omeniti, da se znesek ponavljajočih se subvencij običajno ne zmanjša na tak način. Glede na odsotnost takih sprememb ali zmanjšanja zneska subvencije se kot znesek subvencije v tej zadevi uporablja prvotna stopnja subvencije iz zadevne preiskave.

(322)   Stopnja subvencije za to shemo v OP, določena na tak način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,13 % in je enaka aritmetični sredini stopenj za sorodne programe, kakor so bile določene v Memorandumu o sklepu ZDA z dne 6. aprila 2009 o citrinski kislini in nekaterih citratih (str. 6) (Zvezni register ZDA/zvezek 74, št. 69, str. 16836/13. april 2009), Memorandumu o sklepu ZDA z dne 14. maja 2010 o prednapetih jeklenih pletenicah za betonske elemente (str. 29) (Zvezni register ZDA/zvezek 75, št. 98, str. 28557/21. maj 2010), Memorandumu o sklepu ZDA z dne 28. maja 2010 o nekaterih jeklenih rešetih (str. 18) (Zvezni register ZDA/zvezek 75, št. 109, str. 32362/8. junij 2010), Memorandumu o sklepu ZDA z dne 28. marca 2011 o iztiskanih izdelkih iz aluminija (str. 19) (Zvezni register ZDA/zvezek 76, št. 64, str. 18521/4. april 2011) in Memorandumu o sklepu ZDA z dne 11. oktobra 2011 o večslojnih lesenih talnih oblogah (str. 17) (Zvezni register ZDA/zvezek 76, št. 201, str. 64313/18. oktober 2011). V zvezi s preiskavami organov ZDA je treba omeniti, da je metodologija za izračun zneska ugodnosti po programih nepovratnih sredstev v bistvu enaka tisti, ki jo je uporabila EU[76].

3.3.7.2.  Program znane znamke in njegovi podprogrami (znane znamke Chongqinga, znane znamke province Hubei, znane znamke Ma‘anshana, najboljše znamke province Shandong, znane znamke Wuhana)

(a) Pravna podlaga

(323)   Pravna podlaga za ta program, kot je navedeno v pritožbi v zvezi s podprogramom za Shandong, so naslednji predpisi:

– Obvestilo o tiskanju in razdelitvi politik za spodbujanje in porast zunanjetrgovinskega izvoza v Shandongu za leto 2003, LWJMJCZ, [2003] št. 180;

– Politike za spodbujanje in razvoj zunanje trgovine in gospodarskega sodelovanja v Shandongu za leto 2004, LWJMJCZ, [2003] št. 1037;

– Politike za spodbujanje in razvoj zunanje trgovine in gospodarskega sodelovanja v Shandongu za leto 2005;

– Obvestilo o tiskanju in razdelitvi politik za spodbujanje in porast zunanje trgovine in gospodarskega razvoja v Shandongu za leto 2006, LCQ, [2006] št. 5;

– Posebna dodelitev sredstev iz proračuna sklada za razvoj lastnih izvoznih znamk, Lucaiqizhi, 2008, št. 75.

(b) Upravičenost

(324)   Ta program prinaša ugodnosti za proizvajalce izdelkov z oznako „znane znamke“, namenjenih izvoznim trgom. Pritožba se sklicuje na številne proizvajalce zadevnega izdelka, ki so koristili ugodnosti po tem programu vsaj do leta 2009.

(c) Ugotovitve preiskave

(325)   Trditev iz pritožbe je bila, da je bil ta program zasnovan za spodbujanje domačih naprednih industrij in izvoza izdelkov teh industrij na svetovne trge. Glavni okvir za ta program je določen v centralnemu programu, provincialne in lokalne vlade pa razvijajo lastne programe znanih znamk v skladu s centralnim programom, da bi spodbujale izvoz lokalnih izdelkov. ZDA so o tem programu nepovratnih sredstev sprožile spor v WTO (zadeva DS 387). Poleg tega so organi ZDA v številnih postopkih, na katere se sklicuje pritožba, proti temu programu uvedli izravnalne ukrepe. Tudi Komisija je v zadevi o premazanem finem papirju[77] sklenila, da se proti ugodnosti po tem programu uvedejo izravnalni ukrepi.

(326)   Program „znane znamke“ zagotavlja finančni prispevek v obliki posojil s subvencionirano obrestno mero, financiranja raziskav in razvoja ter dodelitev gotovinskih nepovratnih sredstev za izvažanje. Te spodbude se štejejo kot neposreden prenos sredstev, ki prejemnicam prinaša ugodnosti v smislu člena 3(1)(a)(i) in (2) osnovne uredbe.

(327)   Ta subvencija je specifična na podlagi člena 4(2)(a) osnovne uredbe, ker zakonodaja omejuje dostop do nje na samo tiste družbe, ki so priznane izvoznice izdelkov oznake „znane znamke“. Poleg tega je ta subvencija tudi specifična na podlagi člena 4(2)(b) osnovne uredbe, glede na vidno odsotnost objektivnih meril in pogojev za prijavo za ta program. Tudi ugodnejša obravnava po tem programu je specifična v skladu s členom 4(4)(a) osnovne uredbe, ker so ugodnosti obravnave odvisne od opravljenega izvoza ustreznih izdelkov „znanih znamk“.

(d) Izračun zneska subvencije

(328)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ob odsotnosti točne opredelitve kjer koli drugje so bili primerljivi sklepi organov ZDA (na podlagi sorodnega značaja programa) najustreznejši vir za informacije, s katerimi bi se ocenile ugodnosti za proizvajalce izvoznike. Kot je navedeno zgoraj, kadar zneski subvencij temeljijo na ugotovitvah iz drugih preiskav, ta uredba med drugim vedno upošteva, ali je bila zadevna shema kakor koli znatno spremenjena in ali se je znesek subvencije sčasoma zmanjšal. Treba je omeniti, da se znesek ponavljajočih se subvencij običajno ne zmanjša na tak način. Glede na odsotnost takih sprememb ali zmanjšanja zneska subvencije se kot znesek subvencije v tej zadevi uporablja prvotna stopnja subvencije iz zadevne preiskave.

(329)   Stopnja subvencije za to shemo v OP, določena na tak način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,13 % ter je enaka aritmetični sredini stopenj za sorodne programe, kakor so bile določene v Memorandumu o sklepu ZDA z dne 6. aprila 2009 o citrinski kislini in nekaterih citratih (str. 6) (Zvezni register ZDA/zvezek 74, št. 69, str. 16836/13. april 2009), Memorandumu o sklepu ZDA z dne 14. maja 2010 o prednapetih jeklenih pletenicah za betonske elemente (str. 29) (Zvezni register ZDA/zvezek 75, št. 98, str. 28557/21. maj 2010), Memorandumu o sklepu ZDA z dne 28. maja 2010 o nekaterih jeklenih rešetih (str. 18) (Zvezni register ZDA/zvezek 75, št. 109, str. 32362/8. junij 2010), Memorandumu o sklepu ZDA z dne 28. marca 2011 o iztiskanih izdelkih iz aluminija (str. 19) (Zvezni register ZDA/zvezek 76, št. 64, str. 18521/4. april 2011) in Memorandumu o sklepu ZDA z dne 11. oktobra 2011 o večslojnih lesenih talnih oblogah (str. 17) (Zvezni register ZDA/zvezek 76, št. 201, str. 64313/18. oktober 2011). V zvezi s preiskavami organov ZDA je treba omeniti, da je metodologija za izračun zneska ugodnosti po programih nepovratnih sredstev v bistvu enaka tisti, ki jo je uporabila EU[78].

3.3.7.3.  Državni sklad ključnih tehnoloških projektov

(a) Nesodelovanje kitajske vlade

(330)   Kitajska vlada je v izpolnjenem vprašalniku le izjavila, da se je ta program zaključil leta 2003 in da nobeden od vzorčenih izvoznikov ni prejel ugodnosti po tem programu. Ker kitajska vlada svojega odgovora ni dopolnila z ustreznimi dokazili ali ga nadalje pojasnila, je Komisija ta program v skladu s členom 28 osnovne uredbe analizirala na podlagi razpoložljivih dejstev.

(b) Pravna podlaga

(331)   Pravna podlaga za ta program, kot je navedeno v pritožbi, so naslednji predpisi:

– okrožnice države: Guojingmao Touzi št. 886 iz leta 1999, Guojingmao Touzi št. 122 iz let 1999, Guojingmao Touzi št. 1038 iz leta 1999, Guojingmao Touzi št. 822 iz leta 2000 in

– Ukrepi za upravljanje posebnega sklada nacionalnega dolga za ključne nacionalne projekte tehnološke prenove.

(c) Upravičenost

(332)   Po navedbah iz glavne pravne podlage, vsebovanih v pritožbi, družbe, ki so spodbujane na podlagi tega programa, „morajo biti izbrane pretežno iz velikih družb v državni lasti, ki sodijo med 512 ključnih družb, 120 pilotnih skupin družb in vodilnih družb industrije“. Program je tudi geografsko bolj naklonjen družbam iz starih baz industrije s severovzhodnih, osrednjih in zahodnih območij.

(d) Ugotovitve preiskave

(333)   Glede na pomanjkljivo sodelovanje kitajske vlade se je Komisija opirala na elemente, vključene v pritožbi, in/ali druge vire, omenjene v pritožbi[79].

(334)   Pritožba navaja, da je bil namen programa družbam upravičenkam zagotavljati finančno podporo za spodbujanje: tehnološke prenove v ključnih industrijah, družbah in izdelkih, lažje posodobitve tehnologije, boljše strukture izdelkov, boljše kakovosti, večje ponudbe, večjega domačega povpraševanja, stalnega in zdravega razvoja državnega gospodarstva. Navedba iz pritožbe je bila, da je sklad zagotovil podporo 47 železarskim in jeklarskim družbam pri naložbah v skupnem znesku 75 milijard CNY. Organi ZDA so proti temu programu uvedli izravnalne ukrepe v najmanj dveh postopkih.

(335)   Ta program se šteje kot subvencija, saj zagotavlja finančni prispevek v obliki nepovratnih sredstev za nakup osnovnih sredstev, ki prejemniku prinaša ugodnosti v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ker je subvencija vezana na osnovna sredstva in dodeljena čez daljše obdobje, je bilo na podlagi razpoložljivih dejstev sklenjeno, da ta ugodnost traja v OP.

(336)   Ta subvencija je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je podpora omejena na nekatere velike družbe v državni lasti in velike družbe, v katerih ima država lastniški delež ter ki sodijo med 512 ključnih družb in 120 pilotnih skupin družb. Če projekt cilja na družbe s posebej določenih geografskih območij starih baz industrije s severovzhodnih, osrednjih in zahodnih območij, je tudi specifičen v smislu člena 4(3) osnovne uredbe.

(e) Izračun zneska subvencije

(337)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ob odsotnosti točne opredelitve kjer koli drugje je bil najustreznejši vir za informacije, da bi se ocenile ugodnosti za proizvajalce izvoznike, podoben sklep organov ZDA, tj. Memorandum o sklepu ZDA z dne 10. septembra 2010 o nekaterih standardih, celih vodih in tlačnih ceveh iz ogljičnega in legiranega jekla (str. 19) (Zvezni register ZDA, zvezek 75, št. 182, str. 57444/21. september 2010).

(338)   Stopnja subvencije za to shemo v OP, določena na tak način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,01 % ter je enaka stopnji za sorodno shemo, kakor je bila določena v sklepu ZDA iz prejšnje uvodne izjave.

3.3.7.4.  Programi za povračilo stroškov pravnega svetovanja s področja protidampinga

(a) Nesodelovanje kitajske vlade

(339)   Pritožba se je sklicevala na različne preiskave organov ZDA[80] in Komisije (postopek v zvezi s premazanim finim papirjem), v katerih so bili uvedeni izravnalni ukrepi proti številnim provincialnim programom, v skladu s katerimi je lokalni finančni urad družbam za njihovo udeležbo v protidampinškem postopku povrnil 40 % stroškov pravnega svetovanja. Ker je kitajska vlada sklenila, da na vprašanja o tem programu ne bo odgovarjala in je izjavila le, da vzorčeni izvozniki niso prejeli ugodnosti po tem programu, je Komisija svoje ugotovitve v skladu s členom 28 osnovne uredbe utemeljila na razpoložljivih dokazih v spisu.

(b) Pravna podlaga

(340)   V skladu s pritožbo in sklepom Komisije v postopku v zvezi s premazanim finim papirjem (iz uvodne izjave (193)) so pravna podlaga za ta program:

– Pravila za izvajanje politike podpore udeležencem v protidampinški, protisubvencijski in zaščitni preiskavi.

(c) Upravičenost

(341)   Ta program je na voljo družbam, vključenim v protidampinške preiskave, ki delujejo v skladu z navodili ministrstva za gospodarstvo in provincialnih organov.

(d) Ugotovitve preiskave

(342)   Ta program se šteje kot subvencija, saj zagotavlja finančni prispevek v obliki neposrednega prenosa sredstev v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe za kritje stroškov pravnega svetovanja v protidampinških postopkih in prinaša ugodnosti v smislu člena 3(2) osnovne uredbe. Ta subvencija je specifična na podlagi člena 4(2)(a) in (c) osnovne uredbe, ker je omejena na nekatere družbe, ki so predmet protidampinških postopkov v tujini. Poleg tega je ta program specifičen tudi na podlagi člena 4(3) osnovne uredbe, ker je omejen na nekatere družbe s sedežem na določenih geografskih območjih, ki jih upravljajo zadevni provincialni organi, ki ta program izvajajo.

(e) Izračun zneska subvencije

(343)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ob odsotnosti informacij za oceno te ugodnosti in ker so institucije Unije ta program že preiskale v drugem protisubvencijskem postopku v preteklosti, je bila najprimernejši vir informacij, da bi se ocenile ugodnosti za proizvajalce izvoznike, ocena tega programa iz postopka v zvezi s premazanim finim papirjem, po potrebi ustrezno prilagojena, kot je navedeno v uvodni izjavi (252).

(344)   Stopnja subvencije, določena na tak način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,01 % na podlagi ugotovitev iz postopka v zvezi s premazanim finim papirjem[81].

3.3.8.     Državni nakup blaga za več kot ustrezno nadomestilo

(345)   Pritožba je vsebovala dokaze, da je kitajska vlada prek družb v državni lasti kupila jeklene izdelke, ki so jih proizvedli proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi. Pritožba je navajala, da je kitajska vlada kupila številne jeklene proizvode, vključno z barvano pločevino, vroče valjano pločevino v kolobarjih, hladno valjano pločevino, plošče srednje debeline, pocinkano pločevino in številne druge izdelke. Pritožba je pokazala, da je bila nakupna cena tega blaga za družbe v državni lasti referenčno določena glede na različne sestavine in/ali referenčne vrednosti ter da so bile cene navzgor zamejene ali prilagojene glede na različno blago in to, ali je posel zadeval povezane strani.

(346)   Kitajska vlada se je v odgovoru sklicevala na svoje splošne utemeljitve o družbah v državni lasti, in sicer da ni bilo dokazano, da so družbe v državni lasti, ki so kupile te jeklene izdelke, javni organi v smislu sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih WTO ter da ni mogla zbrati podatkov, specifičnih za vsak posel, v zvezi z neznanimi subjekti. Kitajska vlada je izjavila tudi, da se pritožba ni sklicevala na noben nakup blaga, ki bi vključeval vzorčene izvoznike. Komisija se na tem mestu sklicuje na svoje sklepe, da so družbe, ki kupujejo jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, in druge jeklene izdelke, družbe v državni lasti (uvodne izjave od (49) do (73)), ter na svojo zahtevo, da kitajska vlada predloži informacije tudi o nevzorčenih izvoznikih (glej uvodni izjavi (34) in (35)). Glede na odsotnost dodatnih informacij, ki bi jih o tem programu posredovala kitajska vlada, Komisija v skladu s členom 28 osnovne uredbe utemeljuje svoje ugotovitve na informacijah, na voljo v spisu.

(347)   Proti temu programu se v skladu s členom 3(1)(a)(iii) in členom 6(d) osnovne uredbe lahko uvedejo izravnalni ukrepi v obsegu, do katerega so cene višje od tržnih in je država prek svojih družb v državni lasti, ki so kupile blago, zagotovila ugodnosti za proizvajalce jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi. Treba je upoštevati tudi, da je bila v preiskavi potrjena domneva iz pritožbe o neobstoju zanesljivih cen zasebnikov na trgu zaradi prevladujočega položaja javnega sektorja na jeklarskem trgu, saj imajo družbe v državni lasti prevladujoč delež na jeklarskem trgu na Kitajskem, vsaj v zvezi z vroče valjanim in hladno valjanim jeklom (glej uvodne izjave od (76) do (79)). Ta subvencija je tudi specifična v smislu člena 4(2) osnovne uredbe, saj je omejena samo na izbrane subjekte iz jeklarskega sektorja, v katerih ima delež država. Vendar sta zapletenost teh poslov in pogodb v tej zvezi ter to, da potrebne podrobnosti niso bile evidentirane, Komisiji preprečila sprejeti trden sklep o tem programu. Komisija je zato sklenila, da tega programa nadalje ne presoja.

3.3.9.     Drugi regionalni programi

(a) Nesodelovanje kitajske vlade

(348)   Kitajska vlada je odgovorila, da informacije, ki jih je zahtevala Komisija, niso pomembne za preiskavo, saj noben vzorčeni proizvajalec ni z območij uporabe regionalnih programov, vključenih v tem oddelku. Ker so te informacije pomembne za preiskavo (glej uvodni izjavi (34) in (35)), je Komisija svoj sklep o vseh regionalnih programih iz tega oddelka ob odsotnosti odgovora kitajske vlade v skladu s členom 28 osnovne uredbe utemeljila na razpoložljivih dejstvih iz spisa.

3.3.9.1.  Subvencije, dodeljene v Tianjin Binhai New Area in Tianjin Economic and Technological Development Area

(a) Pravna podlaga

(349)   Pravna podlaga za shemo pospešene amortizacije je Okrožnica ministrstva za finance in državne davčne uprave v zvezi s povezanimi politikami ugodnejše stopnje davka od dohodka družb za podporo razvoja in odprtosti posebne ekonomske cone Binhai New Area v Tianjinu.

(b) Ugotovitve preiskave

(350)   Trditev iz pritožbe je bila, da je cilj programa spodbujati izgradnjo znanstveno-tehnološke infrastrukture v posebni ekonomski coni Binhai New Area v Tianjinu (TBNA) in na območju proste trgovine Economic and Technological Development Area v Tianjinu (TETDA) ter razviti sistem znanstvene in tehnološke prenove in storitvene zmogljivosti. Trditev iz pritožbe je bila, da so bile finančne ugodnosti po tem programu dodeljene na podlagi sklada za znanost in tehnologijo ter programa pospešene amortizacije. Te ugodnosti so bile omejene na družbe s sedežem na območju TBNA, za katerega je krajevno pristojna upravna komisija, vključno z družbami, ki zadevni izdelek proizvajajo/izvažajo. Pritožba se je sklicevala na sklep organov ZDA v postopku o izravnalnih ukrepih v zvezi z nekaterimi standardi, celimi vodi in tlačnimi cevmi iz ogljičnega in legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki so ugotovili, da se proti temu programu lahko uvedejo izravnalni ukrepi[82].

(351)   Glede na nesodelovanje kitajske vlade je Komisija svoj sklep o tem programu v skladu s členom 28 osnovne uredbe utemeljila na najboljših razpoložljivih informacijah iz pritožbe in omenjenega sklepa organov ZDA.

(352)   Ta program družbam prejemnicam prinaša neponavljajoče se ugodnosti v obliki nepovratnih sredstev sklada za znanost in tehnologijo v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe (neposreden prenos sredstev), in kar se tiče pospešene amortizacije, v obliki opuščenega prihodka na podlagi člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe.

(353)   Subvencije na podlagi sklada za znanost in tehnologijo in programa pospešene amortizacije so specifične v smislu člena 4(3) osnovne uredbe, saj so omejene na nekatere družbe z določenih geografskih območij (tj. TBNA in/ali TETDA).

(c) Izračun zneska subvencije

(354)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ob odsotnosti točne opredelitve kjer koli drugje je bil najustreznejši vir za informacije, da bi se ocenile ugodnosti za proizvajalce izvoznike, primerljiv sklep organov ZDA, tj. Memorandum o sklepu ZDA z dne 10. septembra 2010 o nekaterih standardih, celih vodih in tlačnih ceveh iz ogljičnega in legiranega jekla (str. 20 in 21) (Zvezni register ZDA, zvezek 75, št. 182, str. 57444/21. september 2010). V zvezi s preiskavami organov ZDA je treba omeniti, da je metodologija za izračun zneska ugodnosti po davčnih programih in programih nepovratnih sredstev v bistvu enaka tisti, ki jo je uporabila EU[83].

(355)   Skupna stopnja subvencije za to shemo v OP, določena na tak način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,61 %, kar ustreza kumulativni stopnji za zadevne sheme, kakor je bila določena v sklepu iz prejšnje uvodne izjave.

3.3.9.2.  Programi v zvezi s severovzhodno regijo

Program prenove severovzhoda

(a) Pravna podlaga

(356)   Pravna podlaga je Okrožnica ministrstva za finance in državne davčne uprave z dne 14. septembra 2004 o tiskanju in razdelitvi pravil o zadevnih vprašanjih v zvezi s povečanjem razpona odbitka DDV na severovzhodnih območjih.

(b) Ugotovitve preiskave

(357)   Pritožnik je potrdil, da je kitajska vlada program prenove severovzhoda vpeljala leta 2003, da bi prenovila staro bazo industrije v mestu Dalian ter v treh severovzhodnih provincah Liaoningu, Jilinu in Heilongjiangu, ki je tradicionalno središče kitajske industrije jekla. Trditev iz pritožbe je bila, da je kitajska vlada ustanovila posebno banko, Banko za prenovo severovzhoda, ki jo obvladuje državni svet, ki ji je bila zaupana finančna podpora za prenovo starega severovzhodnega vozlišča težke industrije.

(358)   Pritožba se je sklicevala tudi na subvencije, ki jih je po tem programu zagotavljala Kitajska izvozno-uvozna banka („banka ExIm“) prek svoje izpostave v Dalianu, v skupnem znesku 5 milijard CNY za izvozna posojila in druga „posojila z nizkimi stroški“, ki so lokalnim družbam od novembra 2003 prinesla prihranke v znesku 150 milijonov CNY. Trditev iz pritožb je bila tudi, da je bila upravičenost do teh posojil razširjena na družbe, ki niso bile posojilno sposobne, da bi se povečala konkurenčnost družb v državni lasti v slabšem položaju, ki so bile deležne nesorazmernega dostopa do finančnih virov, čeprav so imele največji delež slabih posojil v državi.

(359)   Glede na nesodelovanje kitajske vlade je Komisija svoj sklep o tem programu utemeljila na informacijah iz pritožbe in Memoranduma o sklepu ZDA z dne 17. novembra 2008 o varjenih ceveh krožnega prečnega preseka iz visokokakovostnega ogljičnega jekla (vodi) (strani 21 in 22) (Zvezni register ZDA, zvezek 73, št. 227, str. 70961/24. november 2008), po potrebi ustrezno prilagojen, kot je navedeno v uvodni izjavi (252).

(360)   Ta program družbam prejemnicam prinaša ugodnosti v obliki: (i) nepovratnih sredstev kot subvencioniranih obresti pri izvozu; (ii) vračil DDV za nakup osnovnih sredstev.

(361)   V zvezi s točko (i) o nepovratnih sredstvih kot subvencioniranih obrestih pri izvozu se šteje, da je zagotavljanje subvencij za obresti subvencija v obliki nepovratnih sredstev v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe. Sklep ZDA za ta program uporablja oznako „sklad za razvoj zunanje trgovine“ in ne „program prenove severovzhoda“, kot se nanj tudi sklicuje pritožba. Ta program upravljajo organi province Liaoning (tj. urad za zunanjo trgovino in gospodarsko sodelovanje province Liaoning in oddelek za finance province Liaoning). Do programa so upravičeni projekti, ki vključujejo projekte družb izvoznic, s katerimi želijo izboljšati konkurenčnost izvoznih temeljev in raziskati mednarodne trge. Ker so ta nepovratna sredstva odvisna od opravljenega izvoza, je ta program specifičen v skladu s členom 4(4)(a) osnovne uredbe.

(362)   V zvezi s točko (ii) o vračilih DDV za nakup osnovnih sredstev se vračila štejejo kot subvencija v obliki opuščenega prihodka države v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ta program določa, da zavezanci za plačilo DDV iz nekaterih industrij lahko znesek DDV za nakup osnovnih sredstev odbijejo od zneska DDV za nakup končnih izdelkov. Ta odbitek DDV je omejen na družbe iz severovzhodne regije in je zato regionalno specifičen v smislu člena 4(3) osnovne uredbe.

(c) Izračun zneska subvencije

(363)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ob odsotnosti točne opredelitve kjer koli drugje je bil primerljiv sklep organov ZDA (na podlagi sorodnega značaja programa) najustreznejši vir za informacije, da bi se ocenile ugodnosti za proizvajalce izvoznike.

(364)   Stopnja subvencije za program prenove severovzhoda v OP, določena na tak način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,18 %, kar ustreza kumulativni stopnji za nepovratna sredstva in vračila DDV, prejeta na podlagi programa sklada za razvoj zunanje trgovine, kakor je bila ta stopnja določena v Memorandumu o sklepu ZDA z dne 17. novembra 2008 o varjenih ceveh krožnega prečnega preseka iz visokokakovostnega ogljičnega jekla (vodi) (strani 21 in 22) (Zvezni register ZDA, zvezek 73, št. 227, str. 70961/24. november 2008). V zvezi s preiskavami organov ZDA je treba omeniti, da je metodologija za izračun zneska ugodnosti po sorodnih programih v bistvu enaka tisti, ki jo je uporabila EU[84].

Subvencionirane obresti pri izvozu

(a) Pravna podlaga

(365)   Pravna podlaga so Začasni upravni ukrepi za finančno podporo province Liaoning pri plačilu obresti v zvezi z izdelki visoke tehnologije in izdelki, ki se uporabljajo v proizvodnji opreme, objavljeni 16. decembra 2004.

(b) Ugotovitve preiskave

(366)   Trditev iz pritožbe je bila, da ta program družbam zagotavlja pomoč, da bi se povečal izvoz izdelkov visoke tehnologije, in podpira razvoj družb iz province Liaoning. Ta program upravljajo urad za zunanjo trgovino in gospodarsko sodelovanje province Liaoning, oddelek za finance province Liaoning in gospodarska komisija province Liaoning. Organi ZDA so v navedenem sklepu v zvezi z vodi (glej uvodno izjavo (359)) ugotovili, da se proti temu programu lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(367)   Ta program prinaša ugodnosti v obliki neposrednega prenosa sredstev s strani kitajske vlade, s katerimi se plačajo obresti bančnih posojil v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe. Izvozna posojila pomenijo kratkoročna posojila, ki jih banke in nebančne finančne ustanove zagotavljajo družbam, ki proizvajajo izdelke visoke tehnologije in izdelke, ki se uporabljajo v proizvodnji opreme, zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev za proizvodnjo ter delovanje za čas med vlogo za izvozno deklaracijo za izdelke in med prejetjem plačila za njih. Do teh posojil so upravičene družbe, katerih letna vrednost izvoza mora znašati več kot milijon USD in ki so izvozile izdelke, ki sodijo v obseg „kataloškega seznama izvoza kitajskih izdelkov visoke tehnologije“ ali v obseg izdelkov, ki se uporabljajo v proizvodnji opreme. Ta program je zato specifičen na podlagi člena 4(2) osnovne uredbe, ker je omejen na družbe, ki ustrezajo tem merilom. Ta program je tudi odvisen od izvoza v skladu s členom 4(4)(a) osnovne uredbe. Program je tudi regionalno specifičen v smislu člena 4(3) osnovne uredbe, saj je omejen na družbe z določenega geografskega območja na severovzhodu Kitajske.

(c) Izračun zneska subvencije

(368)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ob odsotnosti točne opredelitve kjer koli drugje je bil primerljiv sklep organov ZDA (na podlagi sorodnega značaja programa) najustreznejši vir za informacije, da bi se ocenile ugodnosti za proizvajalce izvoznike.

(369)   Stopnja subvencije za to shemo v OP, določena na tak način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,43 %, kar ustreza stopnji za shemo subvencioniranih obresti pri izvozu, kakor je bila določena v Memorandumu o sklepu ZDA z dne 17. novembra 2008 o varjenih ceveh krožnega prečnega preseka iz visokokakovostnega ogljičnega jekla (vodi) (str. 23) (Zvezni register ZDA, zvezek 73, št. 227, str. 70961/24. november 2008). V zvezi s preiskavami organov ZDA je treba omeniti, da je metodologija za izračun zneska ugodnosti po sorodnih programih v bistvu enaka tisti, ki jo je uporabila EU[85].

Izvozna posojila

(a) Ugotovitve preiskave

(370)   Pritožba se sklicuje na prejšnji program o subvencioniranih obrestih pri izvozu, do katerega so družbe upravičene le v povezavi z nepoplačanimi „izvoznimi posojili“. Organi ZDA so v sklepu v zvezi z vodi ugotovili, da se tudi proti temu programu lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(371)   Pravna podlaga so „Začasni upravni ukrepi za finančno podporo province Liaoning pri plačilu obresti v zvezi z izdelki visoke tehnologije in izdelki, ki se uporabljajo v proizvodnji opreme“, objavljeni 16. decembra 2004.

(372)   Ta program prinaša ugodnosti v obliki neposrednega prenosa sredstev s strani kitajske vlade v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe. Ta subvencija prinaša ugodnosti na podlagi člena 3(2) in člena 6(b) osnovne uredbe, ki so enake razliki med zneskom, ki so ga prejemniki dejansko plačali, in zneskom, ki bi ga plačali za primerljivo komercialno posojilo, če tega programa ne bi bilo. Ta posojila zagotavlja vlada prek svojih političnih bank in poslovnih bank v državni lasti (glej analizo v uvodnih izjavah od (157) do (180)). Ta izvozna posojila so specifična na podlagi člena 4(4)(a) osnovne uredbe, ker so odvisna od opravljenega izvoza, in tudi člena 4(3) osnovne uredbe, saj so omejena na družbe z določenega geografskega območja na Kitajskem.

(b) Izračun zneska subvencije

(373)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ob odsotnosti točne opredelitve kjer koli drugje je bil primerljiv sklep organov ZDA (na podlagi sorodnega značaja programa) najustreznejši vir za informacije, da bi se ocenile ugodnosti za proizvajalce izvoznike.

(374)   Stopnja subvencije za to shemo v OP, določena na tak način za vse nesodelujoče družbe, znaša 1,05 %, kar ustreza aritmetični sredini za shemo izvoznih posojil, kakor je bila določena v Memorandumu o sklepu ZDA z dne 17. novembra 2008 o varjenih ceveh krožnega prečnega preseka iz visokokakovostnega ogljičnega jekla (vodi) (str. 23) (Zvezni register ZDA, zvezek 73, št. 227, str. 70961/24. november 2008). V zvezi s preiskavami organov ZDA je treba omeniti, da je metodologija za izračun zneska ugodnosti po sorodnih programih v bistvu enaka tisti, ki jo je uporabila EU[86].

Nepovratna sredstva province Liaoning — program Pet točk, ena črta

(a) Ugotovitve preiskave

(375)   Navedba iz pritožbe je bila, da je program „Pet točk, ena črta obalnega pasu“ 21. januarja 2006 uvedla vlada province Liaoning. Vlada province Liaoning zagotavlja subvencije za nekatere družbe s tega območja. Prednost imajo družbe, ustanovljene kot baze proizvodnje za izvoz, s sedežem na petih ključnih območjih. Ugodnejša obravnava vključuje številne ugodnosti, vključno z nižjo 15-odstotno stopnjo davka od dohodka za družbe s potrdilom družb „visoke tehnologije“, oprostitvami davka od dohodka za družbe visoke tehnologije, „v katere se vlaga domači kapital“, prednostjo pri dodelitvi subvencij za obresti, ugodnostmi pri gospodarskem upravljanju in izvzetjem iz plačila vladnih pristojbin. Trditev iz pritožbe je bila, da je Kitajska razvojna banka, ki je politična banka v državni lasti, na podlagi tega programa zagotavljala ugodnejša posojila.

(376)   Organi ZDA so v navedenem sklepu v zvezi z vodi sklenili, da se proti temu programu lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(377)   Pravna podlaga za ta program je „Mnenje [vlade] province Liaoning v zvezi s spodbujanjem razmaha zagona družb na ključnih razvojnih območjih obalnega pasu“. Subvencije za obresti upravljata komisija province Liaoning za razvoj in reforme ter urad za finance province Liaoning, izvzetja iz plačila pristojbin po tem programu pa so v pristojnosti organa za industrijo in trgovino industrijske cone Huludao Beigang.

(378)   Ta program prinaša ugodnosti v obliki neposrednega prenosa sredstev s strani kitajske vlade v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe in/ali prihodka, opuščenega ali neizterjanega v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Te subvencije se štejejo kot ugodnost na podlagi člena 3(2) osnovne uredbe, ki je enaka znesku nepovratnih sredstev in/ali znesku oprostitve od plačila davka/pristojbine. Te subvencije so specifične v smislu člena 4(3) osnovne uredbe, saj so omejene na nekatere družbe z območja, za katerega je krajevno pristojen organ province Liaoning. Prednost pri dodeljevanju teh subvencij imajo družbe, ustanovljene kot baze proizvodnje za izvoz, s sedežem na petih ključnih območjih, zato so te subvencije tudi specifične v skladu s členom 4(4)(a) osnovne uredbe, saj so odvisne od opravljenega izvoza.

(b) Izračun zneska subvencije

(379)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ob odsotnosti točne opredelitve kjer koli drugje je bil primerljiv sklep organov ZDA (na podlagi sorodnega značaja programa) najustreznejši vir za informacije, da bi se ocenile ugodnosti za proizvajalce izvoznike.

(380)   Stopnja subvencije za to shemo v OP, določena na tak način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,30 %, kar ustreza stopnji za to shemo, določeni v Memorandumu o sklepu ZDA z dne 17. novembra 2008 o varjenih ceveh krožnega prečnega preseka iz visokokakovostnega ogljičnega jekla (vodi) (str. 23) (Zvezni register ZDA, zvezek 73, št. 227, str. 70961/24. november 2008). V zvezi s preiskavami organov ZDA je treba omeniti, da je metodologija za izračun zneska ugodnosti po programih nepovratnih sredstev v bistvu enaka tisti, ki jo je uporabila EU[87].

3.3.9.3.  Nepovratna sredstva, dodeljena na podlagi programa province Jiangsu za znanost in tehnologijo

(a) Pravna podlaga

(381)   Pravna podlaga za ta program so Upravni ukrepi o platformi province Jiangsu za javne storitve na področjih znanosti in tehnologije (Sukeji (2006) št. 102, Sucaijiao (2006) št. 22).

(b) Ugotovitve preiskave

(382)   Trditev iz pritožbe je bila, da ta program, med drugim, zagotavlja nepovratna sredstva za nekatere družbe. Kitajska vlada je v svojem izpolnjenem vprašalniku izjavila, da nobena vzorčena družba ni uporabljala ali koristila ugodnosti tega programa. Komisija se na tem mestu sklicuje na svoje utemeljitve, da je od kitajske vlade pričakovala predložitev popolnoma izpolnjenega vprašalnika, tudi o vprašanjih v zvezi z nevzorčenimi družbami (uvodni izjavi (34) in (35)). Poleg tega je Komisija ugotovila, da pritožba kot morebitne upravičence navaja vzorčene družbe in druge nevzorčene proizvajalce jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi z zadevnega območja uporabe. Komisija je svoje ugotovitve v skladu s členom 28 osnovne uredbe zato utemeljila na razpoložljivih evidentiranih dejstvih, zlasti informacijah iz pritožbe in ugotovitvah organov ZDA, ki so proti temu programu v sklepu v zvezi s prednapetimi jeklenimi pletenicami za betonske elemente s poreklom iz Ljudske republike Kitajske uvedli izravnalne ukrepe[88].

(383)   Finančne ugodnosti, dodeljene v obliki nepovratnih sredstev, zagotavljajo prispevek v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe. Te subvencije so specifične v smislu člena 4(2)(c) osnovne uredbe, ker se zdi, da ni objektivnih meril ali pogojev, ki bi urejali upravičenost do ugodnosti po tej shemi (kakor je določeno v členu 4(2)(b) osnovne uredbe), in ker se zdi, na podlagi razpoložljivih dejstev, da oddelek province Jiangsu za znanost in tehnologijo diskrecijsko odloči o dodelitvi takih subvencij na način, ki ni objektiven.

(c) Izračun zneska subvencije

(384)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ob odsotnosti točne opredelitve kjer koli drugje je bil primerljiv sklep organov ZDA (na podlagi sorodnega značaja programa) najustreznejši vir za informacije, da bi se ocenile ugodnosti za proizvajalce izvoznike.

(385)   Stopnja subvencije za to shemo v OP, določena na tak način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,01 %, kar ustreza stopnji za to shemo, določeni v Memorandumu o sklepu ZDA z dne 14. maja 2010 o prednapetih jeklenih pletenicah za betonske elemente (str. 35) (Zvezni register ZDA, zvezek 75, št. 98, str. 28557/21. maj 2010). V zvezi s preiskavami organov ZDA je treba omeniti, da je metodologija za izračun zneska ugodnosti po programih nepovratnih sredstev v bistvu enaka tisti, ki jo je uporabila EU[89].

3.3.9.4.  Nepovratna sredstva, dodeljena na podlagi programa province Hebei za znanost in tehnologijo

(a) Ugotovitve preiskave

(386)   Pritožba se sklicuje na dva primera dodelitve nepovratnih sredstev na podlagi programa province Hebei za znanost in tehnologijo, dodeljenih proizvajalcu jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v letu 2009 v znesku 700 000 CNY in 2 080 000 CNY. Kitajska vlada je v svojem izpolnjenem vprašalniku izjavila, da nobena vzorčena družba ni imela svojega sedeža v provinci Hebei in da zato zahtevane informacije za preiskavo niso bile pomembne. Komisija se na tem mestu sklicuje na svoje utemeljitve, da bi kitajska vlada morala predložiti popolnoma izpolnjen vprašalnik, tudi o vprašanjih v zvezi z nevzorčenimi družbami (uvodni izjavi (34) in (35)). Komisija je svoje ugotovitve v skladu s členom 28 osnovne uredbe zato utemeljila na razpoložljivih evidentiranih informacijah (v tem primeru iz pritožbe).

(387)   Finančne ugodnosti, dodeljene na podlagi tega programa v obliki nepovratnih sredstev, se štejejo kot subvencije, ker zagotavljajo finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe. Ta nepovratna sredstva se štejejo kot ugodnost na podlagi člena 3(2) osnovne uredbe, katerih znesek je enak znesku nepovratnih sredstev. Te subvencije so specifične v skladu s členom 4(3) osnovne uredbe, saj se zagotavljajo samo družbam iz province Hebei.

(b) Izračun zneska subvencije

(388)   Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ob odsotnosti drugih informacij je Komisija, da bi ocenila to ugodnost, svoje ugotovitve utemeljila na informacijah iz pritožbe. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil tako izračunan znesek subvencije dodeljen za skupni prihodek prejemnikov v OP kot ustrezen imenovalec, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(389)   Stopnja subvencije, določena na naveden način za vse nesodelujoče družbe, je zanemarljiva (manj kot 0,01 %).

3.3.10.   Ad hoc subvencije

(a) Ugotovitve preiskave

(390)   Pritožba je navedla številne ad hoc subvencije, ki so bile domnevno dodeljene nekaterim proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, tako družbam v državni in zasebni lasti. Te subvencije so bile v obliki nepovratnih sredstev ali drugih oprostitev od plačila davka oziroma nižjih davkov, med drugim, zato da bi se financirali določeni projekti ali sredstva. Dodeljene so bile v okviru splošne strateške politike za nadgradnjo industrije jekla.

(391)   Komisija je kitajsko vlado zaprosila, da o teh ad hoc subvencijah predloži informacije. Kitajska vlada je odgovorila, da so trditve iz pritožbe temeljile na navedbah iz letnih poročil in da se zdi, da nobena od teh navedb ni zadevala vzorčenih družb. Kitajska vlada je zato sklenila, da ni treba obravnavati trditev o posameznih poslih, ki zadevajo nevzorčene družbe in province. Poleg tega je kitajska vlada ponovila eno od svojih splošnih pripomb o tem, da se sama oznaka nekaterih poslov kot „subvencij“ v letnem poročilu neke družbe ne sme sprejeti kot zadosten dokaz za začetek preiskave o teh poslih, saj se to „ne šteje kot zadosten prima facie dokaz v skladu s členom 11.2 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih Svetovne trgovinske organizacije“.

(392)   Komisija se na tem mestu sklicuje na svoje utemeljitve, v katerih pojasnjuje razlog za obveznost kitajske vlade, da predloži informacije tudi v zvezi z domnevnimi subvencijami, ki zadevajo nevzorčene družbe (uvodni izjavi (34) in (35)). Komisija je svoje ugotovitve o teh ad hoc subvencijah v skladu s členom 28 osnovne uredbe utemeljila na razpoložljivih informacijah iz spisa.

(393)   Ad hoc subvencije, navedene v pritožbi, se štejejo kot subvencija v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe v obliki neposrednega prenosa sredstev v zvezi z nepovratnimi sredstvi in podobnimi prenosi sredstev ter v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe v obliki opuščenega prihodka iz različnih oprostitev davkov ali nižjih davkov in/ali pristojbin, ki so sicer zapadli, na centralni, provincialni ali občinski ravni. Komisija je ugotovila, da letna poročila različnih proizvajalcev jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, ki so jih pripravili sami, za te finančne prispevke uporabljajo izraz „subvencije“. Na prvi pogled se zdi, da so številne od teh subvencij specifične v skladu z zakonom ali dejansko v smislu člena 4(2) osnovne uredbe, ker se zanje šteje, ob nesodelovanju kitajske vlade, da so dodeljene omejenemu številu jeklarskih družb v spodbujanem jeklarskem sektorju, in/ali zaradi načina, kako organ, ki dodeljuje subvencije, diskrecijsko odloči o dodelitvi teh subvencij. Poleg tega se zdi, da so nekatere od teh subvencij tudi specifične na podlagi člena 4(3) osnovne uredbe, saj je bil dostop do subvencij omejen na nekatere družbe z določenih geografskih območij na ozemlju določene province.

(b) Izračun zneska subvencije

(394)   Komisija je skrbno proučila razpoložljive evidentirane informacije o vsaki taki ad hoc subvenciji za različne proizvajalce jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi. Komisija je ugotovila, da nekatere od teh subvencij ne izkrivljajo trgovine in/ali proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, prinašajo sorazmerno majhne zneske. In obratno, obstajajo številne posebne subvencije, za katere se zdi, da proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, prinašajo znatne zneske subvencij. Ob upoštevanju navedenega in informacij iz spisa Komisija meni, da je izravnalno dajatev, ki naj se uporabi, primerno izračunati referenčno glede na navadno povprečje, ki izvira iz programov nepovratnih sredstev in davčnih programov, proti katerim so bili uvedeni izravnalni ukrepi v tem postopku, kljub nesodelovanju kitajske vlade in ustreznih proizvajalcev jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi.

(395)   Stopnja subvencije, določena na naveden način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,5 %.

3.4.        Pripombe strani po končnem razkritju

(396)   Kitajska vlada, en vzorčen proizvajalec izvoznik (Zhejiang Huadong) in pobudnik so predložili pripombe glede končnega razkritja.

3.4.1.     Pripombe kitajske vlade glede končnega razkritja

(397)   Ob upoštevanju številnih in zelo natančnih argumentov, ki jih je predložila kitajska vlada, in dejstva, da bi bilo neizvedljivo (tudi zaradi prisotnosti nekaterih zaupnih informacij) vse vključiti v to uredbo, je Komisija kitajski vladi dvostransko pisno obrazložila pravne elemente in dejstva, pri čemer je poudarila zavrnitev teh trditev.

3.4.1.1.  Postopkovna vprašanja

(398)   Zdi se, da je kitajska vlada je v več svojih argumentih za začetek preiskave upoštevala poročilo odbora GOES[90], naj nadzoruje interpretacijo nekaterih določb Sporazuma SIU in osnovne uredbe EU: Navaja na primer „odstranitev“ s strani odbora GOES[91]. Komisija je upoštevala ugotovitve odbora pri tem in soglaša z njegovimi številnimi sklepi, vendar te ugotovitve ne spremenijo ustreznega meddržavnega sporazuma ali pravnega jezika, zlasti členov 11.2 in 11.3 Sporazuma o subvencijah STO ali členov 9(2) in (3) osnovne uredbe o izravnalni dajatvi, ki so ustrezni in zavezujoči za Komisijo v vseh protisubvencijskih postopkih.

(399)   Kitajska vlada je trdila, da Komisija krši člen 11.2 Sporazuma SIU, ker je sprožila to raziskavo na podlagi pritožbe, ki ni vsebovala nobenega dokaza o „obstoju, stopnji in učinku katere koli (/vsake) domnevne subvencije“, in zato je Komisija kršila svojo obveznost ugotavljanja točnosti in ustreznosti dokazov v skladu s členom 11.3. To trditev je bilo treba zavrniti. Sklicevanje kitajske vlade na „obstoj, stopnjo in učinek“ subvencije je navedek iz člena 11.1 Sporazuma SIU ter opisuje namen preiskave. Po mnenju Komisije to ni povezano s členom 11.2 Sporazuma SIU, ki zahteva, da pritožnik zagotovi „zadostne dokaze o obstoju subvencije in, če je mogoče, njen znesek“ ter da pritožnik vključi „take informacije, ki so „v razumni meri“ na voljo pritožniku“. Komisija je analizirala dokaze, ki jih je predložil pritožnik, in bili so tehtni, kot je jasno razvidno iz različice, ki je na voljo zainteresiranim stranem pritožnika za pregled. Službe Komisije so sprožitev preiskave predlagale, šele ko so ustrezno analizirale točnost in ustreznost dokazov, za katere menijo, da so zadostni dokazi prima facie.

(400)   Kitajska vlada je predlagala, naj se posamezen element (finančni prispevki, ugodnosti in specifičnost) vsake subvencijske sheme določi posamično. Komisija se strinja s kitajsko vlado, da je treba domnevne subvencije preiskati posamično. Vendar ne gre za to, da je treba dokaze, predložene v zvezi s posameznim elementom vsakega subvencijskega programa, preiskati ločeno. Dokazi o obstoju specifičnosti enega programa bi lahko bili na primer zelo pomembni za ugotavljanje specifičnosti v zvezi z drugim programom, kar je med drugim odvisno od tega, koliko informacij o zadevnih programih je javno dostopnih ter v kolikšnem obsegu so programi tesno povezani in temeljijo na isti zakonodaji.

(401)   Kitajska vlada je trdila, da morajo obstajati dokazi o (nad stopnjo de minimis) znesku subvencije v OP za vsak program ter da morajo obstajati zadostni dokazi o sedanjem subvencioniranju za vsako subvencijo, in ne o „potencialnih“ ali „verjetnih“ ugodnostih. Na tej točki se Komisija ne strinja s kitajsko vlado, ker v osnovni uredbi ali Sporazumu o subvencijah in izravnalnih ukrepih Svetovne trgovinske organizacije (SIU STO) ni nobene zahteve za prikaz, da so subvencije za določen program nad stopnjo de minimis. Povsem nesporno je, da mora subvencija prinašati ugodnosti v OP, da se zanjo uvedejo izravnalni ukrepi, in da bi si pritožniki morali prizadevati za zagotovitev dokazov o tem. Vendar člen 11.2 Sporazuma SIU zahteva „zadostne dokaze“ o subvencioniranju na podlagi informacij, ki so „v razumni meri“ na voljo pritožniku. Ker veliko informacij o ugodnostih subvencij (npr. davčne oprostitve, nepovratna sredstva, zagotavljanje blaga) ni javno dostopnih, je pogosto nemogoče, da bi pritožniki z gotovostjo ugotovili, ali je subvencija proizvajalcem zadevnega izdelka prinesla ugodnosti. V takih primerih mora pritožnik zagotoviti najboljše razpoložljive dokaze, ki na primer pokažejo, da so proizvajalci zadevnega izdelka upravičeni do subvencije in da je program še vedno veljaven ali zagotavlja ugodnosti. Vrsta zahtevanih dokazov bo odvisna od dejstev zadevnega primera in tega, koliko informacij je v razumni meri na voljo pritožniku.

(402)   Kitajska vlada je trdila, da obvestilo o začetku krši člen 22.2 (iii) Sporazuma SIU, kar je utemeljila s tem, da preprostega ponavljanja imen, dodeljenih različnim programom, ni mogoče šteti za sestavne dele „opisa“ zadevnega obvestila. Komisija meni, da je bil opis subvencijskih praks, ki jih je treba preiskati, z navedbo zadevnih shem v obvestilu o začetku ustrezen, zato obvestilo ne krši člena 22.2 (iii) Sporazuma SIU.

(403)   Kitajska vlada je trdila, da je Komisija neupravičeno začela številne subvencijske programe, ker je na pritožbo gledala „holistično“ ali „v celoti“, namesto da bi pregledala vsak program; kitajska vlada je tudi izjavila, da ugotovitve drugih preiskovalnih organov glede različnih programov same po sebi niso zadosten dokaz za začetek. Kot je navedeno zgoraj (uvodna izjava (400), so službe Komisije pregledale vsak program. V kolikšnem obsegu lahko ugotovitve drugih organov glede določenega programa pomenijo zadosten dokaz za začetek, je odvisno od primera do primera, in delno temelji na tem, katere druge informacije so v razumni meri na voljo pritožniku.

(404)   Kitajska vlada (s citiranjem predložitve ZDA v primeru GOES[92]) je trdila, da bi se lahko „spodbujan“ položaj proizvajalcev jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, uporabil kot „popoln način“ za prikaz specifičnosti. To ne predstavlja dejanskega stanja. Zakonodaja, ki proizvajalce jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, uvršča med „spodbujane“[93] (in posledice tega), ne pomeni (kot je predložila kitajska vlada) „splošnih informacij o vladni politiki brez vsake neposredne povezave z zadevnim programom“. Ker taka zakonodaja izrecno omejuje dostop do programov nekaterim družbam (ali daje preferenčne ugodnosti), je jasno, da je zelo neposredno povezana z zadevnim programom.

(405)   Kitajska vlada je trdila, da morajo obstajati dokazi o sedanjih ugodnostih iz subvencijskih programov in da dejstvo, da so se za programe v drugih primerih izvedli izravnalni ukrepi, ni zadostno, ker se take ugotovitve nanašajo na drugačen OP. Povsem nesporno je, da mora subvencija prinašati ugodnosti v OP, da se zanjo uvedejo izravnalni ukrepi, in da bi si pritožniki morali prizadevati za zagotovitev dokazov o tem. Vendar so lahko za namene začetka dokazi o uporabi programa v razumno nedavnem obdobju zelo pomembni, če na primer ni javno dostopnih informacij, da je bil program prekinjen ali spremenjen. Sklicevanje kitajske vlade na odbor GOES[94] (v odstavku 7.72 poročila odbora) ni prepričljivo, ker se to nanaša na okoliščine, ko je „jasno“, da v sedanjem obdobju ni subvencioniranja, kar pa tukaj ne drži.

(406)   Kitajska vlada je trdila, da morajo obstajati dokazi, da so nekateri proizvajalci zadevnega izdelka dejansko prejeli ugodnost iz programa, preden se izvede začetek. Te trditve ni bilo mogoče sprejeti. V osnovni uredbi ali členu 11.2 Sporazuma SIU ni nobene zahteve za „zadostne dokaze o obstoju subvencije …“ ali za izrecne dokaze o dejanskem koriščenju določenih proizvajalcev. Ker veliko informacij o ugodnostih subvencij (npr. davčne oprostitve, nepovratna sredstva, zagotavljanje blaga) ni javno dostopnih, je pogosto nemogoče, da bi pritožniki z gotovostjo ugotovili, ali je subvencija proizvajalcem zadevnega izdelka prinesla ugodnosti. V takih primerih mora pritožnik zagotoviti najboljše razpoložljive dokaze, ki na primer pokažejo, da so proizvajalci zadevnega izdelka upravičeni do subvencije in da je program še vedno veljaven ali zagotavlja ugodnosti. Vrsta zahtevanih dokazov bo odvisna od dejstev zadevnega primera in tega, koliko informacij je v razumni meri na voljo pritožniku. Določitev take zahteve za pritožnike bi učinkovala tako, da bi spodbujala nepregledne sisteme na račun preglednejših sistemov, pri čemer bi se dodelila enaka vrsta subvencije.

(407)   Kitajska vlada je trdila, da ji Komisija ni zagotovila „razumnega obdobja“ za predložitev potrebnih informacij v skladu s členom 12.7 Sporazuma SIU. Kitajska vlada je tudi trdila, da ji Komisija ni dala „zadostne možnosti“, da v pisni obliki predstavi vse ustrezne dokaze, ki zadevajo preiskavo v skladu s členom 12.1 Sporazuma SIU. Ti argumenti se zavrnejo, saj je Komisija kitajski vladi zagotovila razumno obdobje in zadostno možnost, da predloži ustrezne informacije v skladu z ustreznimi določbami STO in osnovne uredbe. Komisija poudarja, da je izjemno velikodušno podaljšala rok za izpolnitev prvotnega vprašalnika, pri čemer je skupno obdobje za odgovor s 37 dni podaljšala na skoraj 2 meseca. Če se upošteva tudi postopek dopolnitve, je kitajska vlada od začetka imela več kot 3 mesece časa, da zagotovi zahtevane informacije. Kitajski vladi je bila tudi ponujena možnost, da do preveritvenega obiska zagotovi manjkajoče informacije. Komisija tudi pojasnjuje, da je treba „razumno obdobje“ razumeti v proceduralnem okviru, pri čemer osnovna protisubvencijska uredba Komisiji predpisuje, da preiskavo zaključi v obdobju 13 mesecev. Odobritev še daljših rokov, kot je želela kitajska vlada, bi vsekakor negativno vplivala na možnost, da Komisija kar najhitreje in v skladu z ustreznimi pravnimi roki nadaljuje delo.

(408)   Po mnenju kitajske vlade je Komisija njeno prošnjo za pomoč Komisije pri izpolnjevanju vprašalnika, zavrnila. To ni v skladu z realnostjo, saj je bila prošnja kitajske vlade za pomoč tako splošna in nedoločena (tj. zajemala je vsako vprašanje iz vprašalnika in prilog), da je Komisija kitajski vladi lahko ponudila le pomoč v zvezi z določenimi težavami, s katerimi se je srečala pri odgovorih, in ne za posamezna vprašanja. Kitajska vlada se je odločila, da te ponudbe pomoči ne bo sprejela. Komisija tudi poudarja, da člen 12.11 Sporazuma SIU navaja, da mora biti pomoč, za katero se zaprosi, „izvedljiva“, kar ne velja za splošne in nedoločene prošnje, ki pomenijo preveliko breme za preiskovalni organ, zlasti kadar je vprašalnik dovolj razumljiv. Komisija poudarja, da je kitajska vlada zelo izkušena v zvezi s protisubvencijskimi raziskavami in uporablja storitve zunanjih odvetnikov.

(409)   Kitajska vlada je v zvezi s subvencijskimi programi, ki jih vsebuje pritožba in jih niso uporabili vzorčeni izvozniki, trdila, da zaradi razdrobljenosti industrije jekla ne bi mogla zagotoviti zahtevanih informacij za vse te programe v času, ki ga je določila Komisija. Kitajska vlada je tudi trdila, da je šele proti koncu postopka razumela Komisijo glede potencialnih posledic nezmožnosti zagotoviti zahtevane informacije o teh programih, če so zadevale nevzorčene družbe. Komisija že na začetku opaža neskladnost v stališču kitajske vlade, ki trdi, da ni imela dovolj časa za zagotovitev odgovorov do določenega roka, kar se zdi v nasprotju z njeno namerno odločitvijo, da ne bo predložila odgovorov za vse programe, ki jih ne uporabljajo vzorčeni izvozniki, ker domnevno ni razumela namena zahteve Komisije in posledic, če se zagotovitev zahtevanih informacij zavrne. Kot je navedeno zgoraj (uvodna izjava (407)) je Komisija kitajski vladi vseeno večkrat odobrila podaljšanje roka, da bi ta imela možnost predložiti zahtevane informacije o vseh programih. Torej je bilo skupno določenega časa (tj. več kot 3 mesece ob upoštevanju postopka dopolnitve) več kot dovolj za zagotovitev zahtevanih informacij. Kitajska vlada v svojih pripombah izrecno priznava svoje stališče, da se od nje ne bi smela zahtevati preložitev informacij o teh drugih programih, kar potrjuje tudi dejstvo, da ni poskušala predložiti niti delnega ali nepopolnega odgovora ter s tem pokazati pripravljenost na sodelovanje, temveč preprosto ni predložila nobenih informacij v zvezi s tem.

(410)   Komisija prav tako ne more sprejeti trditve kitajske vlade, da ni razumela posledic, če se zahtevane informacije o programih, ki jih ne uporabljajo vzorčeni izvozniki, ne zagotovijo. V bistvu je Komisija te posledice večkrat pojasnila, odkar se je začel postopek. Natančneje, posledice nesodelovanja so izrecno navedene v obvestilu o začetku in na naslovnici vprašalnika s sklicevanjem na ustrezne določbe osnovne uredbe. Komisija je tudi obsežno odgovorila glede namena vzorčenja in zakaj mora kitajska vlada dati zahtevane informacije, glede na visoko raven nesodelovanja, in mogočih pregledov zahtev za posamezno obravnavo v njenih pismih z dne 19. marca, 11. aprila, 4 maja (pismo o pomanjkljivostih), 7. junija (pismo o predpreveritvenem obisku) in 14. avgusta 2012. Zato ni mogoče, da se kitajska vlada ni zavedala ali ni razumela posledic svojega nesodelovanja pri teh programih, ki jih ne uporabljajo vzorčeni proizvajalci izvozniki. Zdi se, da je kitajska vlada v bistvu prezrla zahtevo, da mora kot koncedent domnevnih subvencijskih shem sodelovati in zagotoviti informacije o vseh subvencijskih shemah, ki so domnevno na voljo za izdelek, ki je predmet preiskave.

(411)   Kitajska vlada je prav tako predložila več argumentov glede preveritvenega postopka in samega preveritvenega obiska. Kitajska vlada je ugovarjala, da iz predpreveritvenega pisma Komisije ni mogla razbrati obsega preveritve ustreznih informacij, in se pritožuje nad domnevno zavrnitvijo Komisije, da zagotovi natančnejšo zasnovo za preveritev. Kitajska vlada je dodala, da je imela pravico do vsaj delnega „zožanja“ mogočega obsega preveritve (npr. z vnaprej napisanim seznamom vseh vprašanj, ki jih bodo postavili uradniki Komisije)[95], za katero je menila, da ne more biti izčrpna glede na kratkotrajnost obiska. Komisija ta zadnji argument kitajske vlade zavrača, ker niti v Sporazumu SIU STO niti v osnovni protisubvencijski zakonodaji EU ni pravne podlage, ki bi omogočala domnevno pravico do take zožitve obsega obiska. Prav tako se nobena odločitev s strani STO ne more niti približno interpretirati, kot da navaja možnost obstoja take upravičenosti. V zvezi z drugimi argumenti kitajske vlade Komisija ugotavlja, da je 7. junija 2012 poslala podrobno predpreveritveno pismo, v katerem je jasno navedla (i) predlagan urnik, o katerem je bilo pred tem sprejeto neuradno soglasje s kitajsko vlado; (ii) namen preveritvenega obiska; (iii) obseg, vsebino in predmet obiska in (iv) možnost uporabe razpoložljivih dejstev za programe, ki jih ne uporabljajo vzorčeni proizvajalci izvozniki (glej zgoraj). Da bi zmanjšala potrebo po navzočnosti ustreznih uradnikov kitajske vlade, je tudi navedla datume za obravnavo posameznega programa. Komisija si je v duhu polnega sodelovanja še bolj prizadevala, da bi upoštevala zahteve kitajske vlade po podrobnejših informacijah o preveritvenih obiskih, saj se je v zelo kratkem času srečala s predstavniki kitajske vlade, da bi zagotovila zahtevana pojasnila o podrobnostih preveritvenih obiskov. Komisija je po tem srečanju pisno odgovorila na dodatne zahteve kitajske vlade po pojasnilih in si je s kitajsko vlado izmenjala veliko elektronskih sporočil. Komisija je torej storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi zagotovila uspešen preveritveni obisk, vendar se zdi, da je kitajska vlada vsa ta prizadevanja kljub temu prezrla.

3.4.1.2.  Zagotavljanje vroče in hladno valjanega jekla (VVJ in HVJ) za manj kot ustrezno nadomestilo

(412)   Kitajska vlada je trdila, da bi morala Komisija sprejeti odločitev o pragu glede obstoja javnega organa, preden je v Prilogi B vprašalnika za kitajsko vlado zahtevala informacije, specifične za posamezen posel. Te trditve ni bilo mogoče sprejeti, ker bi bila razdelitev preiskave na dva dela na ta način nepraktična, saj bi tako morala Komisija predložiti dve ločeni zahtevi po informacijah in opraviti dva ločena preveritvena obiska Kitajske. Poleg posledic glede virov bi to v praksi skoraj onemogočilo dokončanje preiskave v rokih. Vsekakor so lahko vsi dokazi skupaj (vključno s podatki, specifičnimi za vsak posel, o cenah in količinah) pomembni za določitev javnega organa.

(413)   Kitajska vlada je trdila, da se zaradi tega, ker ni predložila odgovorov v Prilogi B, namenjene družbam v državni lasti, ki proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, zagotavljajo VVJ in HVJ, ne bi smel uporabiti člen 28 osnovne uredbe in da Komisija zaradi uporabe razpoložljivih dejstev krši člen 12.7 Sporazuma SIU. Kitajska vlada je tudi trdila, da je Komisija zahtevala izpolnitev Priloge B od več družb, ne glede na preiskavo. To trditev je treba zavrniti. Komisija je Prilogo B oblikovala na način, da se preverijo domnevanja v pritožbi, in to je storila v skladu z ugotovitvami pritožbenega organa STO v DS379, ki navajajo nekatere smernice za določitev javnega organa. Trditev kitajske vlade, da „Priloga B velja zgolj za družbe v državni lasti“, ni v skladu z realnostjo. Komisija je najprej res pozvala vse proizvajalce VVJ/HVJ, naj izpolnijo Prilogo B, vendar je po izpolnitvi vprašalnika kitajske vlade to zahtevala le za zadevne družbe v državni lasti, da bi kitajsko vlado spodbudila k izpolnjevanju Priloge B[96]. Kljub tem prizadevanjem Komisije kitajska vlada in zadevne družbe v državni lasti Priloge B niso izpolnile, čeprav je jasno (zlasti iz pritožbe), da ta preiskava zadeva družbe v državni lasti, ki proizvajalcem izvoznikom jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, zagotavljajo VVJ in HVJ.

(414)   Ob upoštevanju zgoraj navedenega Komisija ni imela druge možnosti, kot uporabiti člen 28(1) osnovne uredbe, kar je storila popolnoma v skladu s členom 12.7 Sporazuma SIU.

(415)   Kitajska vlada je trdila, da na podlagi razpoložljivih dejstev, ki jih je uporabila Komisija, ni mogoče sklepati, da so citirane „smernice“ za industrijo jekla pravno zavezujoče. Glavni dokument za načrtovanje industrije jekla, na podlagi katerega je Komisija utemeljila svoje ugotovitve glede obstoja javnega organa, je Odredba agencije NDRC št. 35 – Razvojne politike za industrijo železa in jekla. Komisija je postavila neposredno vprašanje glede pravnega statusa odredb agencije NDRC in potrjeno je bilo, da so odredbe v kitajski zakonodaji pravno obvezujoče, ker spadajo v eno od štirih kategorij zakonodaje na Kitajskem. Zato je ta trditev v nasprotju z ustreznimi informacijami o dokumentu.

(416)   Kitajska vlada je trdila, da ugotovitev Komisije o izkrivljanju trga v sektorju jekla ni pomembna za določitev javnega organa proizvajalcev VVJ/HVJ in da bi se določitev javnega organa morala izvesti izrecno za subjekte, ki zagotavljajo VVJ/HVJ dvema vzorčenima skupinama proizvajalcev izvoznikov, in ne le na splošno za družbe v državni lasti na Kitajskem, ki proizvajajo VVJ/HVJ. Če Komisija nima informacij o teh subjektih, po mnenju kitajske vlade ne more izvesti določitve, saj bi sicer sprejela nedovoljen negativen sklep. Komisija se s to trditvijo ne strinja. Če obstaja izkrivljanje trga, je to v analizi pomemben dejavnik, čeprav ni določujoč. Ugotovitev „javnega organa“ s strani Komisije v okviru tega postopka zadeva vse proizvajalce VVJ/HVJ, ki so v celoti ali delno družbe v državni lasti, ker je bila utemeljena na dokazih v zvezi z obsežnimi političnimi dejavniki in dejavniki na ravni industrije ter ni bila določitev, specifična za družbo. Subjekti v državni lasti, ki zagotavljajo VVJ/HVJ dvema vzorčenima skupinama proizvajalcev izvoznikov, so jasno zajeti v ugotovitvi javnega organa in zato se ni zdelo potrebno izvesti posebne določitve, omejene le nanje. V nobenem primeru kitajska vlada v odzivu na vprašalnik Komisije ni zagotovila informacij, ki bi omogočile tako določitev, specifično za družbo.            Argument kitajske vlade, da Komisija ne more izvesti določitve brez „dejanskih dejstev“ o zadevnih specifičnih družbah v državni lasti, bi pomenil, da bi kitajska vlada dejansko imela ugodnosti od nesodelovanja (ker je zavrnila zagotovitev „dejstev“) in bi tako pridobila „ugodnejši“ rezultat, kot če bi sodelovala, kar je v nasprotju z negativnim sklepom.

(417)   Kitajska vlada je ugovarjala, da jo je Komisija o analizah „zaupanja nalog in ukazovanja“ obvestila šele na stopnji končnega razkritja, zaradi česar so bile kršene njene pravice do obrambe. Vendar Komisija ni mogla vedeti, da bo do tega sklepa prišla na zgodnejši stopnji preiskave. Ta ugotovitev temelji na vseh zbranih informacijah in podatkih v celotnem postopku in je bila razkrita takoj, ko je bila izvedena končna določitev, tj. takrat, ko je bilo izvedeno končno razkritje. V pritožbi je predložena domneva o subvencijah, povezanih z vladnim zagotavljanjem blaga prek družb v državni lasti. Preiskava je pokazala, da zadevna vladna politika, ki je najprej zadevala družbe v državni lasti, je veljala tudi za zasebne subjekte, kar je pripeljalo do sklepa o zaupanju nalog in ukazovanju s strani vlade.

(418)   Kitajska vlada je trdila, da dejstva, o katerih je razpravljala Komisija, nikakor ne upravičujejo sklepa, da lahko država vsakemu zasebnemu subjektu v sektorju jekla zaupa naloge ali mu ukazuje, da zagotovi subvencije z izravnalnimi ukrepi. To trditev je bilo treba zavrniti. Komisija je v svojih analizah glede zaupanja nalog in ukazovanja navedla številne dokumente o vladnih načrtih in politikah ter citirala odseke iz teh dokumentov, ki so pokazali neposredno povezavo med vlado in ravnanjem zasebnih jeklarskih družb, pri čemer je to ugotovitev podprla s primeri dejanj teh zasebnih subjektov.

(419)   Kitajska vlada je trdila, da Komisija pri opravljanju analize glede zaupanja nalog in ukazovanja ni razlikovala med posledicami vladnega dejanja in namero vladnega dejanja. Ta trditev je prav tako zavrnjena. Komisija je ugotovila, da obstaja vladna politika, ki podpira industrijo jekla in zagotavlja VVJ/HVJ prek javnih organov (družbe v državni lasti) po cenah, ki so nižje od tržnih. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je ta politika (s prevlado družb v državni lasti in odvračanjem izvoza VVJ/HVJ) učinkovito prisilila zasebne proizvajalce k zagotavljanju domače industrije jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, po enakih cenah, nižjih od tržnih, kot družbe v državni lasti. Dejansko obstajajo dokazi, da so cene zasebnih dobaviteljev eksplicitno povezane s cenami družb v državni lasti. Komisija je tako ugotovila, da je eden od ciljev politike zaupanje nalog in ukazovanje javnim organom, tako da bodo izvajali enake prakse kot družbe v državni lasti. To je klasičen primer vlade, ki sama in prek družb v državni lasti „izvaja svoja pooblastila“ nad zasebnimi dobavitelji. Politika ima vse potrebne elemente za zaupanje nalog in ukazovanje, tj. „ukrep vlade“, „naslovljen na določeno stran“, „katerega cilj je določena naloga ali dolžnost“. Kot prikaz vladnih namer nekatere določbe Odredbe št. 35 predvidevajo kazen za družbe, ki ne ravnajo v skladu s politikami, ki so v njih opisane. To kaže, da kitajska vlada namerava voditi celotno industrijo jekla v določeno smer, in družbe, ki ne bodo sledile tej nameri, bodo občutile posledice.

(420)   Kitajska vlada je tudi trdila, da Komisija ni ugotovila, da kitajska vlada vodi politiko za zagotavljanje VVJ in HVJ sektorju jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, ter da Komisija ni predložila sklepa v zvezi s tem. To trditev je bilo treba zavrniti. Kot je prikazano v analizi v uvodnih izjavah od (49) do (72), so družbe v državni lasti, ki proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, zagotavljajo VVJ/HVJ, javni organi, podaljšana roka kitajske vlade, in jasno je, da proizvajalcem izvoznikom jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, zagotavljajo VVJ/HVJ. Ugotovljeno je bilo tudi, da cene teh sestavin ne odražajo tržnih vrednosti. Zato se sklene, da kitajska vlada prek teh družb v državni lasti izvaja politiko zagotavljanja poceni VVJ in HVJ.

(421)   Kitajska vlada je trdila, da je Komisija napačno sklepala, da na splošno obstaja sprevržen nadzor sektorja jekla s strani vlade in da industrija jekla sledi določenim smernicam, pri čemer pa ni sklepala, da je cilj te politike zagotavljanje jekla sektorju jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, po cenah, nižjih od tržnih. To trditev je bilo treba zavrniti. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (419), je Komisija ugotovila, da vladna politika vključuje namero ukazovanja zasebnim dobaviteljem, da bodo tako kakor družbe v državni lasti zagotavljali cene, ki so nižje od tržnih.

(422)   Kitajska vlada je trdila, da Komisija ni ugotovila, da obstaja posebna namera kitajske vlade za zagotovitev dejanskega zadevnega finančnega prispevka v primeru zagotavljanja VVJ in HVJ, kot določa poročilo pritožbenega organa, zadeva ZDA – Preiskava o izravnalni dajatvi za DRAMS iz Koreje[97]. To trditev je bilo treba zavrniti. Zadevni vladni ukrepi temeljijo na vladni politiki, ki ima namero ukazovanja zasebnim dobaviteljem, da bodo tako kakor družbe v državni lasti zagotavljali cene, ki so nižje od tržnih. To ni „posledica“ ali „stranski produkt“ vladnega posredovanja, temveč njen namen. Jasno je, da v tem primeru zasebni dobavitelji VVJ/HVJ nimajo „proste izbire“ na trgu, ker je trg izkrivljen zaradi prevlade družb v državni lasti in ker se odvrača od izvoza VVJ/HVJ.

(423)   Kitajska vlada trdi, da Komisija ne more navesti nobenih ugotovitev o dejanskih zasebnih organih, ki so vzorčenim družbam zagotovili VVJ/HVJ. To trditev je bilo treba zavrniti. Kot v primeru javnih organov je Komisija v celotnem sektorju izvedla določitev zaupanja nalog in ukazovanja, ki velja za vse zasebne dobavitelje. Ker se zadevna vladna politika uporablja za vse take subjekte, ni potrebe po določitvi, ki je specifična za družbo.

(424)   Kitajska vlada je trdila, da je Komisija zavrnila njene dokaze glede deleža kitajske proizvodnje VVJ in HVJ, ki izvira iz družb v državni lasti. Razpredelnica, ki jo je v zvezi s tem navedla kitajska vlada, se ne more šteti za dokaz. Kitajska vlada pred preveritvijo in med njo ni želela zagotoviti vira podatkov za to razpredelnico, ki se zato ne more šteti za zanesljivo informacijo. Komisija je zato uporabila informacije iz Knjige svetovnih jeklarskih zmogljivosti, ki jo svetovna industrija jekla na splošno sprejema.

(425)   Kitajska vlada je trdila, da Komisija ni pojasnila, zakaj se svetovne tržne cene VVJ in HVJ štejejo za najustreznejše referenčne cene, in je navedla odločitev pritožbenega organa v zadevi ZDA – mehki stavbni les IV glede zunanje referenčne vrednosti, ki „se mora nanašati na prevladujoče tržne pogoje v državi, v kateri se dobava opravi, ali biti z njimi povezana, ter mora odražati ceno, kakovost, razpoložljivost, tržljivost, prevoz in druge pogoje za nakup ali prodajo“. Kitajska vlada tudi trdi, da „vladna prevlada“ ne more omogočiti sprostitve te sodne prakse, ker sploh ne bi bila na voljo, če bi obstajala možnost uporabe zunanje referenčne vrednosti. Kitajska vlada trdi, da Komisija ne izpolnjuje zahtev člena 14 Sporazuma SIU. Komisija se s to trditvijo ne strinja. Po ugotovitvah Komisije in kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od (49) do (97), so prevladujoči tržni pogoji na Kitajskem izkrivljeni. Ker se jeklo po vsem svetu proizvaja s podobnimi postopki in se po vsem svetu trži, je najbolj smiselna zunanja referenčna vrednost svetovna cena, saj če bi bila Kitajska v normalnem, neizkrivljenem tržnem položaju, bi se cene verjetno uskladile s svetovnimi. Kitajska vlada je predložila zelo malo informacij o trgu jekla na Kitajskem, čeprav je Komisija to izrecno zahtevala. Kitajska prav tako ni predlagala nobene druge referenčne vrednosti, razen notranjo, ki ni bila ustrezna zaradi ugotovljenih tržnih izkrivljanj.       Kitajska vlada je trdila, da Komisija ugotovitve o specifičnosti glede na zagotavljanje VVJ/HVJ za manj kot ustrezno nadomestilo ni osnovala na ničemer drugem kot tavtološki trditvi pritožnikov v pritožbi, in to ni dovolj za izpolnitev zahtev Sporazuma SIU. To trditev je bilo treba zavrniti. VVJ in HVJ se kot sestavina uporabljata le v omejenem številu družb, ker družbe v veliko sektorjih teh proizvodov ne potrebujejo. Tudi kitajska vlada je v svojem izpolnjenem vprašalniku potrdila, da VVJ in HVJ uporablja le omejeno število industrij. Kitajska vlada temu dejstvu v pripombah h končnemu razkritju ne oporeka. Zato je potrjeno, da je ta subvencija specifična v smislu člena 4(2)(c) osnovne uredbe, ki je reprodukcija člena 2.1.(c) Sporazuma SIU.

3.4.1.3.  Preferenčna posojila in obrestne mere za industrijo jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi

(426)   Kitajska vlada je trdila, da bankam ni treba upoštevati industrijskih smernic, da jim vlada ne narekuje posameznih poslovnih odločitev in da vlada ne prevladuje nad bančnim sektorjem. Te trditve ni mogoče sprejeti. Člena 24 in 25 Odredbe št. 35 dodeljevanje posojil omejujeta samo na tiste družbe, ki ravnajo skladno z nacionalnimi razvojnimi politikami za industrijo železa in jekla, torej je trditev kitajske vlade, da jim ni treba upoštevati industrijskih politik, v nasprotju s tem dokazom. Jasno je, da te določbe omejujejo, katere družbe lahko banke financirajo in katere ne. Prav tako se ne sme upoštevati trditev, da vlada ne prevladuje nad bančnim sektorjem. V zvezi s tem je ugotovljeno, da je kitajska vlada zagotovila le zelo omejene informacije o lastniški strukturi v bančnem sektorju, pri čemer je trdila, da teh informacij nima, čeprav morajo v skladu s členom 24 zakona o poslovnem bančništvu vse banke predložiti te informacije Komisiji bančnih regulatorjev Kitajske, državni agenciji s pooblastilom državnega sveta. Druge informacije o citiranih dokumentih v tej uredbi so pripeljale do sklepa, da nad bančnim sektorjem na Kitajskem dejansko prevladuje vlada (glej uvodne izjave od (166) do (169)). Poleg virov, navedenih v tej uredbi, Poročilo Mednarodnega denarnega sklada o posameznih državah št. 11/321 za Kitajsko iz novembra 2011 navaja, da je država tudi neposredno in posredno vključena v finančni sektor, ter priporoča, naj se vloga in odgovornost države v finančnem sektorju preusmerita stran od uporabe bančnega sistema za uresničevanje širokih ciljev politike vlade ter omogočita sprejemanje odločitev glede posojil na podlagi poslovnih ciljev[98], [99].

(427)   Kitajska vlada je trdila, da samo zato, ker ni izpolnila zahtev Priloge A svojega vprašalnika, uporaba razpoložljivih dejstev še ni bila veljavna, ker Komisija ne bi smela kitajski vladi naložiti odgovornosti, da zagotovi notranje občutljive podatke, specifične za posamezen posel, v zvezi z bankami, med katerimi jih veliko ni bilo na noben način v lasti vlade. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (426), je kitajska vlada imela dostop do vsaj nekaterih zahtevanih informacij, vendar ni želela zagotoviti odgovorov na vprašanja v Prilogi A. V zvezi s tem je ugotovljeno tudi, da Komisija, ker ji kitajska vlada ni želela zagotoviti podatkov o lastništvu, za veliko bank ni vedela, ali so v državni lasti ali ne.

(428)   V zvezi z nekaterimi okrožnicami Ljudske banke Kitajske (LBK) kitajska vlada trdi, da so javno dostopni povzetki vsebin ustreznih okrožnic skupaj s pričevanji uradnikov LBK ustrezno nadomestilo dejanskih okrožnic LBK, pri čemer se ne bi smela uporabiti nobena razpoložljiva dejstva, ker jih kitajska vlada ni zagotovila. Kitajska vlada je tudi trdila, da je Komisija zavrnila informacije, predložene v dobri veri, tj. pričevanje uradnika LBK skupaj s povzetkom zadevnih okrožnic, in je navedla člen 28 osnovne uredbe, ki določa, da se lahko zanemarijo le informacije, ki so napačne ali zavajajoče. Poleg tega je kitajska vlada trdila, da Komisija svojih ugotovitev ni utemeljila na dejanskih dejstvih ali predloženih informacijah, temveč je kitajski vladi naložila dolžnost dokazati, da stanje, ki se je preiskalo v okviru primera premazanega finega papirja, ne obstaja več. Glede na trditve kitajske vlade v tem primeru ugotovitve v zvezi s premazanim finim papirjem niti niso v nasprotju z informacijami, ki jih je predložila kitajska vlada, ker so v celoti temeljile na informacijah iz drugega obdobja.     Kar zadeva povzetke in spletno mesto LBK ter pričevanje uradnika LBK, teh informacij ni bilo mogoče preveriti brez izvirnih dokumentov, tj. okrožnic. Komisija ne razume, zakaj kitajska vlada na eni strani meni, da je to zaupna interna dokumentacija, po drugi strani pa je povzetek vsebine domnevno objavljen na spletnem mestu LBK. Ugotovitve v zvezi s premazanim finim papirjem so v tem primeru zelo pomembne. Dejstvo, da so informacije izvirale iz drugega obdobja, ni tako zelo pomembno, ker dejstva v spisu (vključno s pritožbo) kažejo, da se zadevne prakse od takrat niso spremenile. V zvezi z domnevo kitajske vlade, da Komisija poskuša prevaliti dokazno breme, je ugotovljeno, da so ugotovitve v zvezi s premazanim finim papirjem del upoštevanih skupnih dokazov, ampak da jih kitajski vladi ni treba „ovreči“. Sodelovanje v takih preiskavah je dvostranski proces in vsaka stran lahko predloži dokaze ali argumente, ki izpodbijajo dokaze v spisu druge strani.

(429)   Kitajska vlada trdi, da Komisija ni ugotovila, da referenčne vrednosti kitajske vlade odražajo netržno izkrivljanje (s čimer priznava, da obrestne mere na kitajskem trgu na splošno odražajo ustrezno nadomestilo) in da omejitev obrestnih mer za poslovna posojila zgolj navzdol proizvajalcem izvoznikom, ki uporabljajo taka posojila, prej škoduje kot koristi. Če LBK ne bi določila najnižje meje, bi bile lahko te mere še precej nižje. Ta utemeljitev je napačna. Dejstvo, da kitajska vlada (LBK) določa referenčne stopnje, na splošno osnovi kaže samovoljno netržno vedenje. To potrjuje tudi Poročilo Mednarodnega denarnega sklada o posameznih državah št. 11/321[100] za Kitajsko iz novembra 2011, ki navaja regulacijo obresti.

(430)   Kitajska vlada je trdila, da Komisija ni ocenila kreditne sposobnosti dejanskih preiskovanih strani, kot je to storila v primeru premazanega finega papirja. V odgovoru kreditna sposobnost vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni bila ocenjena, ker nanjo vedno vplivajo industrijske politike ter podpora in posredovanje države. To bi bilo nesmiselno, saj je bilo ugotovljeno, da je finančni sistem na Kitajskem izkrivljen. V primeru premazanega finega papirja take ocene kreditne sposobnosti ni bilo.

(431)   Kitajska vlada tudi ugovarja določitvi bonitetne ocene BB, ker je domnevno „zgolj kaznovalna“ in „razlogi Komisije za tako izbiro nikakor niso bili razkriti na način, ki bi omogočal nadzor“. Po mnenju kitajske vlade mora Komisija, če ugotovi, da bi to razmerje bilo kitajska referenčna vrednost plus premija za tveganje BB, pojasniti svoje sklepanje v zvezi s tem in na podlagi, specifični za proizvajalce in posojila. To trditev je bilo treba zavrniti. Glede na izkrivljanja in odsotnost ustrezne ocene kreditne sposobnosti ali tveganja proizvajalcev jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s strani bank upnic, Komisija ni mogla pridobiti bonitetne ocene (če jo sploh imajo) posameznih proizvajalcev izvoznikov po nominalni vrednosti. Bonitetna ocena BB v tem primeru ni neugodna za proizvajalce izvoznike, ker je najboljša neinvesticijska ocena na trgu.

3.4.1.4.  Zagotavljanje pravic do uporabe zemljišč za manj kot ustrezno nadomestilo

(432)   Kitajska vlada je trdila, da je Komisija priznala pomen njenih trditev v zvezi z zagotavljanjem pravic do uporabe zemljišč glede na konkurenco, ki bi pomenile odpravo potrebe po zunanji referenčni vrednosti. Kitajska vlada je tudi trdila, da se v pojasnilu vzrokov za zavrnitev trditev kitajske vlade Komisija osredotoča le na dokaze kitajske vlade, namesto na dejansko razpoložljiva dejstva. Kitajska vlada zahteva, da Komisija razkrije dejansko podlago za svojo ugotovitev, da lokalni organi poljubno določajo cene, tj. da ne upoštevajo ponudbe in povpraševanja za industrijska zemljišča.          Razumevanje tega vprašanja s strani kitajske vlade ni pravilno. Komisija ni ugotovila, da se pravice do uporabe zemljišč zagotavljajo glede na konkurenco. Komisija je ugotovila, da je bilo predmet razpisnih ali dražbenih postopkov le šest od trinajstih poslov s pravicami do uporabe zemljišč. Kar zadeva teh šest poslov, predloženi dokazi kažejo, da razpisi niso bili konkurenčni, saj je bila le ena ponudba, ceno pa so določili organi. Komisija ni razumela zahtev kitajske vlade po razkritju uporabljenih razpoložljivih dejstev v zvezi z odsotnostjo trga za pravice do uporabe zemljišč, saj niso bila uporabljena nobena razpoložljiva dejstva za zavrnitev trditev kitajske vlade v tej zadevi, in v zvezi s tem so na podlagi predloženih informacij kitajska vlada in proizvajalci izvozniki opravili analizo. Dejanska podlaga za ugotovitev, da se cene določajo poljubno, je navedena v uvodnih izjavah od (114) do (116); gre za informacije o dejanskih transakcijah, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki, sistem vrednotenja mestnih zemljišč in Odredba št. 35.

(433)   Kitajska vlada meni, da Komisija ni določila specifičnosti v skladu s členoma 2.1 in 2.2 Sporazuma SIU, niti ni ustrezno utemeljila svojih določitev specifičnosti na podlagi pozitivnih dokazov, kot zahteva člen 2.4 Sporazuma SIU. Poleg tega tudi ni utemeljila, zakaj bi bilo treba znesek ugodnosti utemeljiti na zunanjih referenčnih vrednostih, in izbrane referenčne vrednosti ni oblikovala v skladu s členom 14(d) Sporazuma SIU. Te trditve je bilo treba zavrniti. Komisija je ugotovila specifičnost na podlagi dejstva, da so vse družbe, ki ne ravnajo v skladu z državno določenimi industrijskimi politikami, izključene iz zagotavljanja pravic do uporabe zemljišč, da cene pogosto poljubno določijo organi ter da so vladne prakse nejasne in nepregledne. Potreba po zunanji referenčni vrednosti je bila pojasnjena in utemeljena v uvodnih izjavah (109), (118), (120) in (121) zgoraj. Ker je bilo ugotovljeno, da je trg pravic do uporabe zemljišč na Kitajskem izkrivljen, ni bilo mogoče uporabiti referenčne vrednosti znotraj države, kot je predlagala kitajska vlada. Komisija se ne strinja s trditvijo, da referenčna vrednost ni bila oblikovana v skladu s členom 14(d) Sporazuma SIU. Tajvanska referenčna vrednost se šteje za najboljši približek, ki je na voljo Komisiji, in je v skladu s priporočili poročila PO v DS 379.

(434)   Kitajska vlada trdi, da je predlagala, naj se vsaka mogoča referenčna vrednost oblikuje znotraj države in temelji na cenah, ki jih plačujejo „nefavorizirane“ kitajske industrije; po mnenju kitajske vlade je edini razlog nerazlikovanje od samega začetka in bi zato znesek subvencije upravičeno bil ničeln. Komisija se s to trditvijo ne strinja in kitajska vlada ni nikoli zagotovila informacij o cenah pravic do uporabe zemljišč za „nefavorizirane“ industrije, ki bi se teoretično lahko uporabile za oblikovanje referenčne vrednosti.

(435)   Kitajska vlada poleg tega trdi, da pritožnik ni navedel prikaza ali dokazov, da so bile pravice do uporabe zemljišč odobrene kateri koli omejeni podmnožici družb, in da EU ni prišla do ključne ugotovitve, da je zagotavljanje pravic do uporabe zemljišč omejeno na določene/spodbujane družbe. Komisija je ugotovitev, da je zagotavljanje pravic do uporabe zemljišč omejeno na družbe, ki ravnajo v skladu z industrijskimi politikami, ki jih določa kitajska vlada, navedla v Odredbi agencije NDRC št. 35 (uvodna izjava (116)).

(436)   Kitajska vlada je trdila, da Komisija ni izvedla natančne preiskave z namenom poiskati referenčno vrednost, ki se nanaša na položaj na Kitajskem, in da Komisija ni storila vsega, kar je bilo v njeni moči, da bi identificirala referenčno vrednost, ki je približno enaka pogojem na neizkrivljenem trgu, ali, če je to storila, ni pojasnila, kako. To trditev je bilo treba zavrniti. Komisija je vsekakor podrobno obravnavala različne kazalnike ter primerjala Tajvan z LRK kot celoto in tudi s posameznimi zadevnimi kitajskimi provincami. Po teh analizah Komisija meni, da je Tajvan[101] ustrezna referenčna vrednost zaradi vseh informacij v spisu tj. (i) stopnje gospodarskega razvoja in gospodarske strukture, ki prevladuje na Tajvanu ter v zadevnih kitajskih provincah in mestu[102], kjer imajo sodelujoči proizvajalci izvozniki sedež; (ii) fizične bližine teh dveh kitajskih provinc in Tajvana; (iii) visoke ravni infrastrukture, ki jo imajo Tajvan in ti dve kitajski provinci; (iv) močnih gospodarskih vezi in čezmejne trgovine med Tajvanom in LRK; (v) podobne gostote naseljenosti v zadevnih kitajskih provincah in na Tajvanu; (vi) podobnosti med vrsto zemljišč in transakcij, uporabljenih za oblikovanje ustrezne referenčne vrednosti na Tajvanu, s tistimi v LRK; ter (vii) skupnih demografskih, jezikovnih in kulturnih značilnosti Tajvana in LRK. Treba je tudi dodati, da se provinci Jiangsu in Zhejiang skupaj z mestom Chongqing štejejo za najpomembnejše proizvodne province v LRK. Čeprav BDP na prebivalca na Tajvanu in v teh kitajskih provincah ter mestu Chongqing ni enak, pa BDP v teh kitajskih provincah in mestu Chongqing v zadnjih letih hitro narašča, tj. dohitevajo Tajvan.          Poleg tega najnovejši podatki kažejo, da imajo LRK kot celota, zadevni provinci in mesto Chongqing precej višjo stopnjo rasti BDP v primerjavi s Tajvanom[103], tj. zelo hitro zmanjšujejo zaostanek. Ob tem je treba tudi opozoriti, da natančna primerjava med BDP v netržnem gospodarstvu (LRK) in BDP uveljavljenega tržnega gospodarstva (Tajvan) ni odločilen dejavnik, saj je glede BDP običajno, da netržno gospodarstvo zaostaja za delujočim tržnim gospodarstvom. Poleg tega lahko na ponudbo in povpraševanje po industrijskih zemljiščih vplivajo številni drugi dejavniki, npr. pravila glede načrtovanja in okoljska politika. Pravo vprašanje je, kakšni bi bili „prevladujoči tržni pogoji“ glede pravic do uporabe zemljišč v LRK, če bi bilo gospodarstvo delujoče in tržno, ter bi bili na podlagi vseh dokazov zelo podobni tistim na Tajvanu.

(437)   Kitajska vlada tudi trdi, da je Komisija v svojih izračunih uporabila amortizacijsko dobo 50 let, pri čemer vse ustrezne pogodbe o pravicah do uporabe zemljišč niso temeljile na 50-letnih pogojih. To ni bilo pravilno. V tej preiskavi so vse pravice do uporabe zemljišč, proti zagotavljanju katerih so bili uvedeni izravnalni ukrepi, temeljile na 50-letnih pogojih.

3.4.1.5.  Program, ki vključuje preskrbo z električno energijo za manj kot ustrezno nadomestilo

(438)   Kitajska vlada je trdila, da je sklep glede specifičnosti „popolnoma nerealen“, saj razpon gospodarske dejavnosti, ki plačuje nekaznovane obrestne mere, obsega veliko večino kitajskega gospodarska. Kitajska vlada je izrazila pomisleke glede ugotovitve Komisije o „regionalni“ specifičnosti in zlasti glede njenega sklepa, da je ta subvencija na voljo le na geografskih območjih, kjer deluje proizvajalec izvoznik. Po mnenju kitajske vlade kazen velja za vse na vseh geografskih območjih, kjer delujejo vsi proizvajalci izvozniki, zato regionalna specifičnost ne obstaja. Te trditve je bilo treba zavrniti. Komisija ugotavlja, da kitajska vlada svoje pripombe verjetno utemeljuje izrecno na sistemu oblikovanja različnih cen za kategorije „spodbujanih“, „omejenih“, „prepovedanih“ in „dovoljenih“ družb v skladu s sklepom št. 40. Komisija je svoje ugotovitve utemeljila na posebnem sistemu oblikovanja cen električne energije, ki je na voljo na širšem območju občine Chongqing, kjer ima eden od vzorčenih sodelujočih izvoznikov proizvodni obrat. Ta izvoznik ima ugodnosti zaradi nižje cene električne energije, ki velja posebej in samo za podmnožico družb iz določenega sektorja (in sicer za proizvajalce železove zlitine v elektroobločnih pečeh in družbe, ki proizvajajo gnojila) v isti kategoriji velikih industrijskih uporabnikov. Zato Komisija sklepa, da je nižja cena električne energije, veljavna le za to zelo omejeno podmnožico družb, ki pripadajo le posebnim upravičenim sektorjem, de iure specifična.         Glede „regionalne“ specifičnosti uvodna izjava (149) ne navaja nobenega sistema kaznovanja, kot v pripombah namiguje kitajska vlada. V tej uvodni izjavi je pojasnjeno, da je ta ugodna cena električne energije za omejeno podmnožico družb, vključno z zadevnim proizvajalcem izdelka, omejena na opredeljeno geografsko območje (tj. širšo občino Chongqing), ki je del obsežnih zahodnih regij Kitajske, spodbujanih v skladu z zakonodajo, navedeno v isti uvodni izjavi in dodatno pojasnjeno v uvodni izjavi (233). Uvodna izjava (149) dodatno pojasnjuje, da ta zakonodaja navaja oblikovanje cen električne energije kot eno od pripomočkov za doseganje glavnega cilja politike, ki se uporablja za spodbujanje razvoja te regije. Ugotovitev Komisije, da je ta subvencija prav tako regionalno specifična, se tako potrdi.

(439)   Kitajska vlada je izrazila pomisleke glede sklepov v uvodni izjavi (146) v zvezi s specifičnostjo na podlagi sistema oblikovanja različnih cen za kategorije „spodbujanih“, „omejenih“, „prepovedanih“ in „dovoljenih“ družb. Kitajska vlada pojasnjuje, da razlika v ceni, ki se plača za električno energijo, med posebej nespodbujanim projektom in vsemi drugimi, deluje kot kazen ali dajatev, da se odvračajo določeni projekti, in ne kot „popust“ za spodbujane projekte Kitajska vlada sklepa, da mora Komisija ugotoviti, kakšno nadomestilo bi se štelo za ustrezno, in v tem primeru je Komisija predvidevala, da bi bilo ustrezno nadomestilo kazenska cena. To trditev je bilo treba zavrniti. Kot je natančno pojasnjeno zgoraj, ugotovitev Komisije o finančnem prispevku zadeva nižjo ceno električne energije, do katere je upravičena ta družba v okviru omejene podmnožice družb v kategoriji industrijskih uporabnikov večjega obsega. Argumenti kitajske vlade v zvezi z ugotovitvami Komisije torej niso ustrezni.

3.4.1.6.  Za druge programe dohodka in davka, ki jih vzorčeni proizvajalci ne uporabljajo, so se sprejeli izravnalni ukrepi zaradi „preostale cene“

(440)   Kitajska vlada je trdila, da Komisija ni dosledno uporabljala ustreznih predpisov STO glede vzorčenja, ki ga vsebuje Protidampinški sporazum STO (tj. členi 6.10, 9.2 in 9.3), ker bi vzorčenje omejilo obseg preiskave. Ta argument je bil povezan s členom 19.4 Sporazuma SIU STO, ki omejuje znesek izravnalne dajatve na znesek subvencije, „ki so bile ugotovljene“. Kitajska vlada je sklenila, da če po mnenju Komisije obseg subvencioniranja ne bi bil v zadostni meri zajet v izbranem vzorcu, bi bila rešitev vzorčenje več družb. Na začetku Komisija ugotavlja, da ima analogija med vzorčenjem v protidampinških in protisubvencijskih preiskavah določene omejitve, ker v preiskavah izravnalnih dajatev (v primerjavi s protidampinškimi preiskavami) ni splošnega pravila, da vsak izvoznik prejme posamezno dajatev, in tako imenovani agregatni primeri so izrecno dovoljeni. Poleg tega je v nasprotju s protidampinškimi primeri vlada v primeru izravnalnih dajatev nujen udeleženec in anketiranec, s čimer je implicitno zajeta v vsak „primer“ zaradi določitve izravnalne dajatve. Povedano drugače, vladni ukrepi so kot koncedent domnevnega subvencioniranja vedno zajeti v preiskavo izravnalnih dajatev, ne glede na uporabo vzorca proizvajalcev izvoznikov.

(441)   Kar zadeva pripombo kitajske vlade v zvezi z „vzorčenjem več družb“, Komisija opozarja, da je v tem primeru uporabila točno to. Zaradi umika od sodelovanja s strani enega od izvoznikov, ki je prvotno pristal na sodelovanje, je Komisija sklenila v vzorec vključiti drugega izvoznika. Vendar je ta družba kmalu po tem, ko je bila obveščena o vključenosti v vzorec, sporočila Komisiji, da ne namerava več sodelovati v preiskavi. Komisija je bila zato prisiljena omejiti vzorec na dva preostala izvoznika iz prvotnega vzorčenja, ki nista prekinila sodelovanja, da bi preprečila nadaljnjo zakasnitev, ki bi ogrozila hitro dokončanje preiskave v predpisanih pravnih rokih. Komisija poudarja, da ta neuspel poskus spodkopavanja zgolj z vedenjem izvoznikov natančno kaže, da je ta trditev kitajske vlade neutemeljena in da ne obravnava problema družb, ki se sploh ne javijo za vzorčenje ali ki se umaknejo, če so izbrane za vzorčenje.

(442)   V zvezi z uporabo razpoložljivih dejstev je kitajska vlada navedla člen 12.7 Sporazuma SIU in citirala sodno prakso WTO, v skladu s katero se lahko evidentirana dejstva uporabijo le za nadomestitev manjkajočih informacij in da nesodelovanje ne upravičuje določitev, ki niso utemeljene na dejstvih. Komisija ne razume logike te trditve, ker je v svoji določitvi evidentirana dejstva uporabila na način, kot ga predpisujeta določba STO in osnovna uredba ter popolnoma v skladu z ustrezno sodno prakso STO. Kot je kitajska vlada tudi potrdila, so ugotovitve v zvezi s premazanim finim papirjem in v različnih sklepih Ministrstva za trgovino Združenih držav najboljša dejstva, ki so na voljo Komisiji, in se uporabljajo prav namesto informacijske vrzeli zaradi nesodelovanja kitajske vlade.          Kitajska vlada je tudi izrazila pomisleke glede uporabe teh dejstev, ker ne odražajo subvencioniranja v sedanjosti in niso specifično povezana z zadevnim izdelkom. Komisija v zvezi s tem poudarja, da večina teh subvencijskih programov zadeva neponavljajoče se subvencije (npr. nepovratna sredstva, davčne ugodnosti, povezane z naložbami v sredstva), ki se običajno amortizirajo v obdobju nekaj let, in zato njihove ugodnosti trajajo še dolgo, v tem primeru tudi dlje od OP. V primerih ponavljajočih se subvencij ni dokazov, da so se ti programi spremenili, odkar se je začela zadevna preiskava. Kar zadeva povezavo med temi programi in zadevnim izdelkom, Komisija opozarja, da vsi ti programi vključujejo sektor jekla (niso specifični za izdelek) ali veljajo v regiji, kjer imajo izvozniki jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, svoje tovarne. Ker v spisu ni dokazov o nasprotnem, je po mnenju Komisije razumno sklepati, da ugodnosti teh programov še vedno odražajo najboljše nadomestilo za sedanje subvencioniranje za proizvajalce zadevnega izdelka. Poudarjeno je, da je imela kitajska vlada zadostne možnosti za predložitev dokazov o nasprotnem za vse te programe, vendar jih namerno ni predložila, zato je Komisija morala uporabiti razpoložljiva evidentirana dejstva, kot je predpisano v osnovni uredbi in Sporazumu SIU STO.

3.4.1.7.  Programi lastniškega kapitala

(443)   Kitajska vlada je trdila, da vsi ti programi (neplačane dividende, zamenjave terjatev za lastniški delež in infuzije lastniškega kapitala) niso bili zasnovani v skladu z zahtevami členov 11.2 in 11.3 Sporazuma SIU.          To trditev je bilo treba zavrniti. Kot je bilo že pojasnjeno v razdelku z odgovorom na pripombe kitajske vlade glede zasnove (uvodne izjave od (399) do (406)), so službe Komisije analizirale dokaze, ki jih je predložil pritožnik, in bili so tehtni, kot je jasno razvidno iz različice, ki je na voljo zainteresiranim stranem pritožnika za pregled. Službe Komisije so sprožitev preiskave o specifičnih shemah predlagale, šele ko so ustrezno analizirale točnost in ustreznost dokazov, za katere menijo, da so zadostni na podlagi prima facie.

(444)   Po mnenju kitajske vlade so programi lastniškega kapitala edinstvene ad hoc subvencije v obsegu svojega obstoja, ker veljajo le za enega določenega prejemnika in niso v skladu z nobeno določeno zakonodajo, in ker „Komisija ve, da družbe, za katere velja preostala dajatev, dejansko niso prejele in tudi niso mogla prejeti“ teh subvencij „zaradi njihove ad hoc narave“, se te ne bi smele izravnati. Poleg tega je kitajska vlada trdila, da morajo določitve na podlagi razpoložljivih dejstev temeljiti na dejanskih dejstvih. Zato je izravnavanje ad hoc subvencij za družbe, za katere se ne domneva, da so jih že prejele, kršitev člena 12.7 Sporazuma SIU.  Poudarjeno je, da kitajska vlada ni odgovorila na niti eno vprašanje v zvezi s temi shemami v vprašalniku ali pismu o pomanjkljivostih. Zato izjava kitajske vlade, da „Komisija ve, da družbe, za katere velja preostala dajatev, dejansko niso prejele in tudi niso mogle prejeti“ teh subvencij „zaradi njihove ad hoc narave“, ni v skladu s stvarnostjo. Nasprotno, pritožnik je naštel številne družbe, ki imajo ugodnosti od teh shem lastniškega kapitala, pri čemer ni predvidel, da bo ta seznam izčrpen. Ker kitajska vlada ni zagotovila nobenih informacij o naravi ali upravičenosti teh shem, Komisija nima druge možnosti, kot da uporabi razpoložljiva dejstva.

3.4.2.     Pripombe družbe Zhejiang Huadong

3.4.2.1.  Zagotavljanje pravic do uporabe zemljišč za manj kot ustrezno nadomestilo

(445)   Družba Zhejiang Huadong je trdila, da je Komisiji zagotovila vse ustrezne zakonodaje, ki veljajo za mehaniko in določanje vrednosti prodaje pravic do uporabe zemljišč na Kitajskem, ter je s sklicevanjem na določbe o dodeljevanju pravic do uporabe državnih stavbnih zemljišč prek razpisa za oddajo ponudb, dražbe in ponudbe pokazala, da trg nepremičnin na Kitajskem dobro deluje ter so plačane kvote in cene javno dostopne. Poleg tega je trdila, da je sedanji trg nepremičnin na Kitajskem skupaj z izčrpnimi uradnimi statističnimi podatki o razpoložljivih cenah pravic do uporabe zemljišč najboljši dokaz za oceno cene pravic do uporabe zemljišč v času, ko jih je zadevni proizvajalec izvoznik kupil.            To trditev je bilo treba zavrniti. Komisija pojasnjuje ugotovitve v zvezi s pravicami do uporabe zemljišč družbe Zhejiang Huadong v uvodni izjavi (115). Tem ugotovitvam v pripombah h končnemu razkritju ni oporekala. Obravnavani dokazi kažejo, da je trg pravic do uporabe zemljišč na Kitajskem izkrivljen, saj ponudbe, ki jih je na licu mesta preiskovala Komisija, niso bile konkurenčne, cene pa so poljubno določali organi. Dejanska podlaga za ugotovitev, da se cene določajo poljubno, je navedena v uvodnih izjavah od (114) do (116); gre za informacije o dejanskih transakcijah, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki, sistem vrednotenja mestnih zemljišč in Odredba agencije NDRC št. 35.

(446)   Družba Zhejiang Huadong je trdila, da bi se morale v skladu s členom 14(d) Sporazuma SIU STO ustrezne referenčne cene najprej nanašati na prevladujoče tržne pogoje v državi, kjer se dobava opravi, ali biti z njimi povezane, če pa takih pogojev ni, bi se morale vse zunanje referenčne vrednosti ustrezno prilagoditi, da se prepreči izravnava primerjalnih prednosti. Poleg tega je trdila, da bi član STO uvoznik na podlagi odstavka 15(b) protokola o pristopu Kitajske k STO, če prevladujoči pogoji na Kitajskem ne morejo predstavljati ustreznih referenčnih vrednosti, moral te prevladujoče pogoje prilagoditi, kadar bi bilo to izvedljivo, preden bi se usmeril na uporabo pogojev, ki prevladujejo zunaj Kitajske. Komisija se sicer strinja z večino pravne teorije, na katero se opira ta trditev, vendar je tudi ugotovila, da na Kitajskem ni delujočega trga za zemljišča, zato se je za cene zemljišč uporabila zunanja referenčna vrednost. Razlog, da je bila potrebna zunanja referenčna vrednost, je pojasnjen in upravičen v uvodnih izjavah (109), (118), (120) in (121). Ker je bilo ugotovljeno, da je trg pravic do uporabe zemljišč na Kitajskem izkrivljen, ni bilo mogoče uporabiti referenčne vrednosti znotraj države, kot je predlagala družba Zhejiang Huadong, poleg tega ni nobene podlage za utemeljitev te referenčne vrednosti. Poleg tega iz predloženih informacij v zvezi z referenčno vrednostjo, ki jo je predlagala družba Zhejiang Huadong (Xiaoshan province Zhejiang) ni jasno in preverljivo, ali so predlagane informacije o ceni omejene na cene pravic do uporabe zemljišč domnevno „nefavoriziranih“ industrij.

(447)   Zhejiang Huadong je trdila, da izbira Tajvana za referenčno vrednost ni smiselna in objektivna zaradi naslednjih razlogov: 1) Provinca Zhejiang ni bila regija z visoko razvitim BDP, kot je bil Tajvan v času, ko so se kupile pravice do uporabe zemljišč, 2) Komisija je dejanske cene zemljišč v Tajvanu izbrala na podlagi ponudb za prodajo industrijskega zemljišča in ne na podlagi dejanskih cen za najemne pravice za industrijsko uporabo, ki je podobna pravici do uporabe zemljišč, dodeljeni družbi Zhejiang Huadong.            To trditev je treba zavrniti. V zvezi s točko 1), kot je navedeno v uvodni izjavi (436), je Komisija podrobno obravnavala različne kazalnike ter primerjala Tajvan z LRK kot celoto in tudi s posameznimi zadevnimi kitajskimi provincami. Komisija po teh analizah meni, da je Tajvan ustrezna referenčna vrednost v skladu z osnovno uredbo in predpisi STO. V zvezi s točko 2) je poudarjeno, da je Komisija uporabila najboljše informacije, ki so ji bile v razumni meri na voljo.

(448)   Družba Zhejiang Huadong je opozorila na aritmetično napako v izračunu stopenj inflacije v prilagoditvi za inflacijo referenčne vrednosti. Komisija je upoštevala to trditev in pregledala zadevni izračun.

(449)   Družba Zhejiang Huadong je trdila, da njena pridobitev pravic do uporabe zemljišč ni na noben način specifična, saj se v skladu z zakonodajo vse družbe na Kitajskem obravnavajo enako. Družba Zhejiang Huadong je trdila, da Komisija ni ustrezno obravnavala vprašanja specifičnosti in da v končnem razkritju ni bilo nobene obrazložitve, kako naj bi cena, ki jo je plačala družba Zhejiang Huadong, prinesla ugodnosti.          To trditev je bilo treba zavrniti. Komisija je o specifičnosti ugotovila na podlagi dejstva, da so vse družbe, ki ne ravnajo v skladu z državno določenimi industrijskimi politikami, izključene iz zagotavljanja pravic do uporabe zemljišč, da cene pogosto poljubno določijo organi ter da so vladne prakse nejasne in nepregledne. Komisija je ugotovitev, da je zagotavljanje pravic do uporabe zemljišč omejeno na družbe, ki ravnajo v skladu z industrijskimi politikami, določenimi s strani kitajske vlade, navedla v Odredbi agencije NDRC št. 35 (uvodna izjava (116)).

3.4.2.2.  Zagotavljanje hladno valjanega jekla (HVJ) za manj kot ustrezno nadomestilo

(450)   Družba Zhejiang Huadong je trdila, da bi Komisija pri oblikovanju referenčne vrednosti zaradi racionalnosti in objektivnosti ter doslednosti morala podatke o ceni jekla pridobiti iz istega vira (tj. jeklarski dnevnik Steel Business Bulletin (SBB)) za vse regije, zastopane v košarici referenčne vrednosti. Prav tako je trdila, da SBB zagotavlja različne trge za cene HVJ, ki jih ni izbrala Komisija, ter predlagala, da se dodata Mehika in Argentina, ki predstavljata državi z nastajajočim trgom jekla na ameriški celini. To trditev je bilo treba zavrniti, saj je Komisija pri oblikovanju referenčne vrednosti uporabila podatke o ceni, ki čim natančneje odražajo dejanske razmere na trgu v vsaki državi ali regiji. Kar zadeva cene v Evropi (večinoma držav EU), je Komisija menila, da so bili v jeklarskem dnevniku MEPS na voljo natančnejši podatki o oblikovanju cen. Če bi imela podatke MEPS tudi za druge izbrane države, bi jih uporabila. Glede vključitve cen v Mehiki in Argentini je poudarjeno, da sta ti državi sorazmerno majhna trga v primerjavi s Kitajsko in drugimi državami/regijami v košarici referenčne vrednosti, ki jo uporablja Komisija.            Komisija je po popravku oblikovanih referenčnih cen za VVJ in HVJ pregledala svoj izračun stopnje subvencije za to shemo. Popravek je zadeval cene jekla za Brazilijo, uporabljene v oblikovanju referenčne vrednosti, pri čemer so izračuni, razkriti stranem, po pomoti vključevali davke.

(451)   Družba Zhejiang Huadong je tudi trdila, da sklep Komisije o specifičnosti nima podlage (ni pozitivnih dokazov) in je neutemeljen, zato se proti domnevni subvenciji z zagotavljanjem HVJ za manj kot ustrezno nadomestilo ne uvedejo izravnalni ukrepi. Družba Zhejiang Huadong je izjavila, da ugodnost, če obstaja, zagotavljanja VVJ in HVJ za manj kot ustrezno nadomestilo ni omejena na določene družbe ali sektorje, temveč brez izjeme velja za vse potencialne kupce in potrošnike iz vseh gospodarskih sektorjev.      To trditev je bilo treba zavrniti. Kitajska vlada je predložila enako pripombo in Komisija jo obravnava v uvodni izjavi (415). „Potencialni“ kupci so po definiciji omejeni na določene družbe.

3.4.3.     Pripombe pritožnika

3.4.3.1.  Zagotavljanje vode in elektrike za manj kot ustrezno nadomestilo

(452)   Pritožnik je trdil, da bi zaradi izkrivljanj in državnega vplivanja na kitajske trge vode in elektrike Komisija morala uporabiti mednarodne referenčne vrednosti ter izračunati ugodnosti za te sheme v skladu s členom 6(d)(ii) osnovne uredbe. To trditev je bilo treba zavrniti. V tem konkretnem primeru evidentirani dokazi niso zadostovali, da bi Komisija lahko ugotovila, ali je izkrivljenost trga vode in elektrike tako velika, da bi upravičila uporabo zunanje referenčne vrednosti.

3.4.3.2.  Nekateri davčni programi za subjekte, v katere se vlaga tuji kapital

(453)   Glede na nesodelovanje kitajske vlade in dejstvo, da bi kitajska vlada morala zagotoviti dokaze, da se proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v OP niso odobrile nobene ugodnosti za te programe, je pritožnik trdil, da bi Komisija morala količinsko opredeliti znesek subvencije za dva davčna programa, namenjena subjektom, v katere se vlaga tuji kapital, tj. davčni dobropis za odbitek davka od dohodka za nakup na domačem trgu proizvedene opreme in program, po katerem proizvodne družbe, v katere se vlaga tuji kapital, prvi dve leti od ustanovitve ne plačujejo davka, naslednja tri leta pa le po polovični davčni stopnji.         To trditev je bilo treba zavrniti. Kot je bilo že pojasnjeno v uvodni izjavi (282), je Komisija z namenom zmanjšati upravno breme za vse zadevne strani in ob upoštevanju konkretnega položaja pred zaključkom teh shem, sklenila, da proti njim ne bo uvedla izravnalnih ukrepov.

3.5.        Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi

(454)   Zneski subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, določen v skladu z določbami osnovne uredbe, izraženi ad valorem, za preiskane družbe so navedeni v spodnji razpredelnici:

Proizvajalec izvoznik || DOKONČNA STOPNJA SUBVENCIJE

SKUPINA HUADONG || 23,8 %

SKUPINA PANHUA || 29,7 %

UNION STEEL CHINA || 26,8 %

NEVZORČENE SODELUJOČE DRUŽBE || 26,8 %

VSE OSTALE DRUŽBE || 44,7 %

(455)   V skladu s členom 15(3) osnovne uredbe je skupna stopnja subvencije za sodelujoče družbe, ki niso zajete v vzorcu, 26,8 % in je izračunana na podlagi skupnega tehtanega povprečja stopnje subvencije, določene za sodelujoče družbe v vzorcu.

(456)   V zvezi z vsemi drugimi izvozniki iz Ljudske republike Kitajske je Komisija najprej ugotovila raven sodelovanja. Primerjava med podatki Eurostata o uvozu in obsegom izvoza zadevnega izdelka v Unijo, ki so ga za obdobje preiskave navedle sodelujoče družbe, je pokazala, da je bilo sodelovanje proizvajalcev izvoznikov iz Ljudske republike Kitajske nizko, tj. 58-odstotno. Glede na nizko raven sodelovanja je skupna stopnja subvencije za vse nesodelujoče družbe določena na ravni stopenj subvencij skupaj, kot so bile določene za vse preiskane sheme za vse nesodelujoče družbe, tj. 44,7 %.

4.           ŠKODA

4.1.        Proizvodnja Unije in industrija Unije

(457)   Za določitev celotne proizvodnje Unije so se uporabile vse razpoložljive informacije o proizvajalcih Unije, vključno z informacijami iz pritožbe, podatki, ki so jih sporočili proizvajalci Unije pred začetkom preiskave in po njem in preverjenimi izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju.

(458)   V OP je jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, proizvajalo 22 proizvajalcev Unije. Na podlagi navedenega iz prejšnje uvodne izjave je bilo ocenjeno, da je celotna proizvodnja Unije v OP znašala približno 4 018 310 ton. Proizvajalci Unije, ki predstavljajo celotno proizvodnjo Unije, pomenijo industrijo Unije v smislu člena 9(1) osnovne uredbe in bodo v nadaljnjem besedilu imenovani „industrija Unije“.

4.2.        Določitev zadevnega trga Unije

(459)   Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da je bil precejšen del vzorčene proizvodnje proizvajalcev Unije namenjen za lastno uporabo, tj. pogosto enostavno prenesene (brez računa) in/ali dostavljene po transfernih cenah znotraj iste družbe ali skupine družb, in sicer za nadaljnjo predelavo.

(460)   Za ugotovitev, ali je industrija Unije utrpela škodo, ter določitev potrošnje in različnih gospodarskih kazalnikov, povezanih s stanjem industrije Unije, je bilo preučeno, ali in v kakšni meri je treba pri analizi upoštevati nadaljnjo uporabo proizvodnje podobnega izdelka industrije Unije.

(461)   Da bi lahko čim bolj celovito prikazali razmere industrije Unije, so bili podatki pridobljeni in analizirani za celotno dejavnost jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, pozneje pa se je ugotavljalo, ali so izdelki namenjeni za lastno porabo ali za prosti trg.

(462)   V zvezi z obsegom prodaje in prodajnimi cenami na trgu Unije ter tržnim deležem je bilo ugotovljeno, da se je treba za smiselno analizo in oceno teh kazalnikov osredotočiti na položaj, ki prevladuje na prostem trgu.

(463)   Vendar je bilo druge gospodarske kazalnike mogoče smiselno proučiti samo s sklicevanjem na celotno dejavnost ter tako vključiti lastno porabo in prodajo. Proizvodnja, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, naložbe, zaloge, zaposlitev, produktivnost, plače in sposobnost zbiranja kapitala so odvisne od celotne dejavnosti, ne glede na to, ali je proizvodnja namenjena lastni porabi ali prodaji na prostem trgu.

4.3.        Potrošnja Unije

(464)   Industrija Unije podobni izdelek prodaja nepovezanim strankam in povezanim družbam oziroma ga na slednje prenaša za nadaljnjo predelavo, npr. v storitvenih centrih za jeklo.

(465)   K izračunu očitne potrošnje jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v Uniji so institucije dodale skupni obseg uvoza jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v Unijo, kot je o njem poročal Eurostat, ter obseg prodaje in lastne uporabe podobnega izdelka v Uniji, ki ga proizvaja industrija Unije, kot je navedeno v pritožbi in kot je bilo preverjeno med preveritvenimi obiski za vzorčene proizvajalce Unije.

(466)   Vendar podatki Eurostata o uvozu temeljijo na celovitih oznakah KN in očitno je, da pri delu uvoza izdelkov s temi oznakami KN ne gre za uvoz zadevnega izdelka.

(467)   Na tej podlagi se je celotna potrošnja Unije razvijala tako:

|| 2008 || 2009 || 2010 || OP

Potrošnja (v tonah) || 5 197 716 || 3 879 380 || 4 548 528 || 4 811 310

Indeks (2008 = 100) || 100 || 75 || 88 || 93

(468)   V obravnavanem obdobju se je skupna potrošnja na trgu EU zmanjšala za 7 %. Med letoma 2008 in 2009 se je zaradi svetovnih negativnih učinkov gospodarske krize zmanjšala za približno 25 %, zlasti v gradbeni industriji. Po tem je potrošnja začela ponovno rasti in se od leta 2009 do OP v celoti povečala za 24 %, vendar je bila še vedno pod začetno ravnjo iz leta 2008.

4.4.        Uvoz iz zadevne države in tržni delež

(469)   Uvoz iz LRK v Unijo se je v obravnavanem obdobju razvijal tako:

|| 2008 || 2009 || 2010 || OP

Obseg uvoza iz LRK (v tonah) || 472 988 || 150 497 || 464 582 || 702 452

Indeks (2008 = 100) || 100 || 32 || 98 || 149

Tržni delež || 9,1 % || 3,9 % || 10,2 % || 14,6 %

Indeks (2008 = 100) || 100 || 43 || 112 || 160

Vir: Eurostat

(470)   Ne glede na upad potrošnje se je obseg uvoza iz LRK znatno povečal, in sicer za 49 % v obravnavanem obdobju. Zaradi negativnih učinkov gospodarske krize se je obseg uvoza iz LRK v letu 2009 močno zmanjšal. Vendar se je uvoz iz LRK zelo hitro popravil, tako da se je od leta 2009 do OP povečal za vrtoglavih 367 %.

(471)   Podobno se je tržni delež navedenega uvoza povečal za 60 % v obravnavanem obdobju. Čeprav se je od leta 2008 do leta 2009 zmanjšal za več kot polovico, je od leta 2009 do OP izjemno naraščal in se povečal za 275 %.

4.4.1.     Cene uvoza in nelojalno nižanje cen

Uvoz iz LRK || 2008 || 2009 || 2010 || OP

Povprečna cena v EUR/tono || 875 || 728 || 768 || 801

Indeks (2008 = 100) || 100 || 83 || 88 || 91

Vir: Eurostat

(472)   Povprečna uvozna cena iz LRK se je v obravnavanem obdobju znižala za 9 %. Med letoma 2008 in 2009 se je znatno znižala za 17 %, nato se je med letoma 2009 in 2010 povečala za pet odstotnih točk, v OP pa za nadaljnje tri odstotne točke.

(473)   V celem obravnavanem obdobju so bile uvozne cene iz LRK vseskozi nižje od prodajnih cen industrije Unije. Zgornja razpredelnica prikazuje, da leta 2009 na višku gospodarske krize celo znižanje cen za 17 % ni moglo pomagati kitajskemu uvozu, da bi ohranil tržni delež v času nenadnega zmanjševanja potrošnje in znatnega upočasnjevanja gospodarstva, stalno nelojalno nižanje cen v naslednjih letih pa pojasnjuje stalno izrazito povečanje tržnega deleža uvoza iz LRK med letom 2009 in OP.

(474)   Za ugotovitev nelojalnega nižanja prodajnih cen v OP so se tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za uvožene vrste izdelka sodelujočih kitajskih proizvajalcev, zaračunanimi prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določenimi na podlagi CIF z ustreznimi prilagoditvami za stroške po uvozu.

(475)   Stroški po uvozu, navedeni v zgornji uvodni izjavi, so se izračunali na podlagi preverjenih podatkov dveh nepovezanih uvoznikov zadevnega izdelka.

(476)   Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovine in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave, izražen kot odstotek prihodka od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v OP, je pokazal, da je tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov znašala do 20,2 %.

(477)   Po razkritju je en proizvajalec izvoznik zahteval dodatne informacije o izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen, kjer se vrsta izdelka, ki jo je industrija Unije uvozila iz LRK, in vrsta izdelka, ki jo je prodala na trgu Unije, ne ujemata v celoti. Prav tako so bile zahtevane informacije, ali je bila opravljena prilagoditev fizičnih razlik, če ni bil najden izdelek, ki bi se popolnoma ujemal.

(478)   Kadar se vrsta izvoženega izdelka in vrsta izdelka, ki ga je prodala industrija Unije, nista popolnoma ujemali, je Komisija primerjala vrsto izvoženega izdelka z najbolj podobno vrsto izdelka, ki ga je prodala industrija Unije. V teh primerih je bila opravljena primerjava z zelo podobnimi vrstami izdelki, med katerimi je bila edina razlika debelina podlage.

(479)   Kadar je obstajalo več zelo podobnih vrst izdelka, je Komisija izvožene vrste izdelkov primerjala s cenejšo vrsto izdelka, ki se prodaja na trgu Unije, ne glede na to, ali je ta cenejša vrsta izdelka imela debelejšo ali tanjšo podlago. Zato se prilagoditev fizičnih razlik ni zdela potrebna.

5.           GOSPODARSKI POLOŽAJ INDUSTRIJE UNIJE

5.1.        Uvodne opombe

(480)   Institucije so v skladu s členom 8(4) osnovne uredbe proučile vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(481)   Podatki, ki jih je predložil pritožnik za vse proizvajalce jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v Uniji ter ki so se navzkrižno preverjali z drugimi razpoložljivimi viri in preverjenimi podatki vzorčenih proizvajalcev Unije, so bili uporabljeni za določitev makroekonomskih kazalnikov, kot so proizvodnja industrije Unije, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, lastna prodaja, zaposlenost in produktivnost.

(482)   Predloženi in preverjeni podatki šestih vzorčenih proizvajalcev EU so bili uporabljeni z namenom, da se vzpostavijo mikroekonomski kazalniki, kot so prodajna cena na enoto, proizvodni stroški na enoto, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala, zaloge in stroški dela.

5.2.        Podatki, ki se nanašajo na celotno industrijo Unije

5.2.1.     Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(483)   Za določitev celotne proizvodnje Unije so se uporabile vse razpoložljive informacije o industriji Unije, vključno z informacijami iz pritožbe, podatki, ki so jih sporočili proizvajalci Unije pred začetkom preiskave in po njem in preverjenimi izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju.

|| 2008 || 2009 || 2010 || OP

Obseg proizvodnje (v tonah) || 4 447 780 || 3 514 965 || 3 992 209 || 4 018 310

Indeks (2008 = 100) || 100 || 79 || 90 || 90

Proizvodna zmogljivost (v tonah) || 6 007 536 || 6 128 301 || 6 099 587 || 5 923 311

Indeks (2008 = 100) || 100 || 102 || 102 || 99

Izkoriščenost zmogljivosti || 74 % || 57 % || 65 % || 68 %

Indeks (2008 = 100) || 100 || 77 || 88 || 92

Vir: Pritožba, izpolnjeni vprašalniki

(484)   Zgornja razpredelnica prikazuje, da se je proizvodnja v obravnavanem obdobju zmanjšala, in sicer za 10 %. V skladu z zmanjšanim povpraševanjem je proizvodnja leta 2009 strmo padla, leta 2010 pa je delno okrevala. Čeprav se je potrošnja v OP povečala, je obseg proizvodnje ostal pretežno na enaki ravni kot leta 2010.

(485)   Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju ostala stabilna. Izkoriščenost zmogljivosti je sledila gibanju proizvodnje in se je zmanjšala za 8 % v obravnavanem obdobju.

5.2.2.     Obseg prodaje, tržni delež in rast

|| 2008 || 2009 || 2010 || OP

Obseg prodaje (v tonah) || 2 951 468 || 2 280 304 || 2 643 923 || 2 592 540

Indeks (2008 = 100) || 100 || 77 || 90 || 88

Tržni delež (v tonah) || 56,8 % || 58,8 % || 58,1 % || 53,9 %

Indeks (2008 = 100) || 100 || 104 || 102 || 95

Vir: Pritožba, izpolnjeni vprašalniki

(486)   Leta 2009 se je obseg prodaje industrije Unije nepovezanim strankam močno zmanjšal, in sicer za 23 %. Leta 2010 se je obseg prodaje povečal za 13 odstotnih točk, nato se je v OP zmanjšal za dve odstotni točki.

(487)   Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 2,9 %. Po začetnem povečanju tržnega deleža industrije Unije leta 2009 se je njen delež leta 2010 in v OP zmanjšal, zaradi česar je bil njen tržni delež v OP za pet odstotnih točk manjši kot leta 2009. To se je zgodilo ob več kot 24-odstotnem povečanju potrošnje od leta 2009 do konca OP. Industrija Unije tako ni uspela izkoristiti naraščajoče potrošnje in ponovno pridobiti obsega prodaje in nekaj izgubljenega tržnega deleža.

(488)   Medtem ko se je potrošnja Unije zmanjšala za 7 % v obravnavanem obdobju in se je obseg prodaje industrije Unije nepovezanim strankam zmanjšal za 12 %, se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za 2,9 odstotne točke, in sicer s 56,8 % leta 2008 na 53,9 % v OP.

5.2.3.     Zaposlenost in produktivnost

|| 2008 || 2009 || 2010 || OP

Zaposlenost (v ekvivalentu polnega delovnega časa) || 7 088 || 6 470 || 6 097 || 6 046

Indeks (2008 = 100) || 100 || 91 || 86 || 85

Produktivnost (ton/FTE) || 627 || 543 || 655 || 665

Indeks (2008 = 100) || 100 || 87 || 104 || 106

Vir: Pritožba, izpolnjeni vprašalniki, Eurofer

(489)   Zaposlenost v industriji Unije se je postopoma zniževala. Skupno število zaposlenih v industriji, ki se meri v ekvivalentu polnega delovnega časa (FTE), se je v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 15 % in doseglo najnižjo raven v OP. Vendar se je produktivnost v obravnavanem obdobju povečala za 6 %, kar kaže, da si je industrija prizadevala racionalizirati svoje proizvodne stroške.

5.2.4.     Lastna uporaba in lastna prodaja

|| 2008 || 2009 || 2010 || OP

Lastna uporaba in lastna prodaja (v tonah) || 1 135 987 || 914 412 || 986 386 || 970 757

Indeks (2008 = 100) || 100 || 80 || 87 || 85

Tržni delež (%) || 22 % || 24 % || 22 % || 20 %

Indeks (2008 = 100) || 100 || 108 || 99 || 92

Vir: Pritožba in preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev

(490)   Kot je navedeno v uvodni izjavi (459), obstaja za jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, v EU pomemben trg, za katerega je značilna nadaljnja uporaba jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s strani industrije Unije.

(491)   Ugotovljeno je bilo, da sta bili lastna uporaba in lastna prodaja namenjeni nadaljnjemu preoblikovanju družb samih ali njihovih povezanih družb, ki se ukvarjajo predvsem s posli z gradbenim materialom, tj. da so končni uporabniki jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi.

(492)   Na podlagi navedenega je bilo ugotovljeno, da sta lastna uporaba in lastna prodaja industrije Unije predstavljali 24 % celotnega obsega proizvodnje v OP. V obravnavanem obdobju sta se lastna uporaba in s tem povezani obseg prodaje zmanjšala za 15 %, tržni delež pa se je zmanjšal za 8 %.

(493)   V preiskavi je bilo ugotovljeno, da ni bistvene razlike med lastno uporabo in lastno prodajo v smislu končne uporabe izdelka. O lastni uporabi so poročale družbe, pri katerih je nadaljnji proizvodni proces potekal v okviru istega pravnega subjekta, lastna prodaja pa je prodaja drugim povezanim pravnim subjektom s predložitvijo računa. Poleg tega je bila metoda oblikovanja cen za lastno uporabo in za prodajo povezanim strankam podobna, tj. poštena vrednost (metoda „cost plus“) izdelka se je zaračunala povezanim družbam in tudi notranjim enotam vzorčenih družb za nadaljnji proizvodni proces.

(494)   Zato je bila v obravnavanem obdobju povprečna vrednost na tono stabilna in je bila v OP za 3 % nižja od prodajne cene za nepovezane stranke vzorčenih proizvajalcev Unije. Ta cenovna razlika se ni štela kot pomembna in gibanje cene lastne prodaje sledi gibanju cene za nepovezane stranke.

|| 2008 || 2009 || 2010 || OP

Lastna uporaba in lastna prodaja (EUR/tono) || 962 || 802 || 901 || 965

Indeks (2008 = 100) || 100 || 83 || 94 || 100

Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev

(495)   Ker je bila večina lastne prodaje in lastne uporabe namenjena nadaljnji proizvodnji v poslih z gradbenim materialom proizvajalcev Unije, sta bili navedena prodaja in lastna uporaba posredno izpostavljeni tudi konkurenci drugih akterjev na trgu, vključno s subvencioniranim uvozom iz LRK. Domače povpraševanje po nadaljnjem proizvodnem procesu je bilo odvisno od možnosti za prodajo izdelkov na koncu proizvodne verige na prostem trgu, na katerega subvencionirani uvoz jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, ni vplival. Zato je mogoče skleniti, da je zmanjšanje obsega in tržnega deleža v obravnavanem obdobju posledica konkurence subvencioniranega uvoza iz LRK.

5.3.        Podatki, ki se nanašajo na vzorčene proizvajalce Unije

5.3.1.     Povprečne prodajne cene na enoto v Uniji in proizvodni stroški

|| 2008 || 2009 || 2010 || OP

Cena na enoto v EU za nepovezane stranke (EUR/tono) || 1 023 || 805 || 911 || 994

Indeks (2008 =100) || 100 || 79 || 89 || 97

Proizvodni stroški na enoto (EUR/tono) || 925 || 884 || 893 || 978

Indeks (2008 =100) || 100 || 95 || 97 || 106

Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev

(496)   Povprečna prodajna cena vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v EU se je v obravnavanem obdobju znižala za 3 %. Največje znižanje je bilo ob zmanjšani potrošnji leta 2009, in sicer za 21 %, v obdobju od leta 2009 do OP pa so cene ob naraščajoči potrošnji in obsegu prodaje okrevale za 23 %, vendar niso dosegle ravni iz leta 2008.

(497)   Hkrati so se v obravnavanem obdobju povprečni stroški za proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka povečali za 6 % zaradi povečanja stroškov surovin.

(498)   Po znižanju cene na enoto za 21 % leta 2009 za nepovezane stranke je cena na enoto začela rasti. Leta 2010 in v OP so se za industrijo Unije v primerjavi z letom 2009 povečali stroški in da bi jih ta pokrila, je lahko le rahlo dvignila cene, in sicer za ravno toliko, da se je dobičkonosnost leta 2010 in v OP ohranila na isti nizki ravni. Vendar je to povzročilo dodatno izgubo tržnega deleža, saj so cene kitajskega uvoza ves čas nelojalno zniževale cene industrije Unije.

5.3.2.     Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

|| 2008 || 2009 || 2010 || OP

Dobičkonosnost prodaje v EU nepovezanim strankam (% prihodka od prodaje) || 6,7 % || –9,3 % || 2,8 % || 2,6 %

Indeks (2008 = 100) || 100 || –138 || 41 || 39

Denarni tok (EUR) || 328 190 880 || 211 298 356 || 152 030 083 || 204 650 414

Indeks (2008 = 100) || 100 || 64 || 46 || 62

Naložbe (EUR) || 55 717 957 || 4 537 128 || 12 530 132 || 15 302 264

Indeks (2008 = 100) || 100 || 8 || 22 || 27

Donosnost naložb || 13,8 % || –13,9 % || 5,9 % || 6 %

Indeks (2008 = 100) || 100 || –101 || 43 || 44

Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev

(499)   Dobičkonosnost industrije Unije je bila določena tako, da se je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim potrošnikom izrazil kot odstotek prihodkov od te prodaje. Leta 2009 se je dobičkonosnost industrije Unije močno zmanjšala, kar je povzročilo 9,3-odstotno izgubo. Od leta 2010 je začela okrevati, vendar zaradi povečanja proizvodnih stroškov ni mogla doseči ravni, ki velja za zdravo in vzdržno za industrijo (6,7 %). V celotnem obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost zmanjšala za 61 %.

(500)   Gibanje denarnega toka je v določeni meri sledilo negativnemu gibanju dobičkonosnosti. Najnižjo raven je dosegla leta 2010. Podobno se je za 56 % zmanjšala tudi donosnost naložb, in sicer s 13,8 % leta 2008 na 6 % v OP.

(501)   Razvoj dobičkonosnosti, denarnih tokov in donosnosti naložb v obravnavanem obdobju je zmanjšal zmožnost industrije Unije za naložbe v svoje dejavnosti in oslabil njen razvoj. Industriji Unije so v začetku obravnavanega obdobja uspele znatne naložbe, vendar so se nato leta 2009 naložbe močno zmanjšale in se v celotnem obravnavanem obdobju zmanjšale za 73 %.

(502)   Glede na značaj industrije Unije, ki jo do neke mere sestavljajo velike multinacionalne integrirane jeklarske družbe, slabo finančno poslovanje sektorja jeklenih izdelkov, prevlečeni z organskimi premazi, ni vplivalo na zmožnost teh družb, da zbirajo kapital.

5.3.3.     Zaloge

|| 2008 || 2009 || 2010 || OP

Končne zaloge (v tonah) || 116 852 || 97 533 || 124 848 || 130 593

Indeks (2008 = 100) || 100 || 83 || 107 || 112

Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev

(503)   Za šest vzorčenih proizvajalcev Unije so zaloge predstavljale približno 8 % obsega proizvodnje v OP. Raven končnih zalog se je v obravnavanem obdobju povečala za 12 %. Čeprav je treba opozoriti, da zaloge niso pomemben kazalnik za industrijo, saj proizvodnja v glavnem poteka po naročilu, so se zaloge najbolj povečale od leta 2009 do OP, kar je sovpadalo z nenadnim povečanjem subvencioniranega uvoza iz LRK.

5.3.4.     Zaposlenost, plače in produktivnost

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR, vzorčeni proizvajalci EU) || 60 959 || 57 892 || 58 637 || 62 347

Indeks (2008 = 100) || 100 || 95 || 96 || 102

(504)   Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju povečali za samo 2 %, kar je manj od stopnje inflacije. Preiskava je pokazala, da so vzorčeni proizvajalci močno zmanjšali stroške, zlasti splošne in administrativne, ter si tako prizadevali biti učinkovitejši.

5.3.5.     Učinki preteklega dampinga ali subvencioniranja

(505)   Ker je to prvi protisubvencijski postopek v zvezi z zadevnim izdelkom, ni na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga ali subvencioniranja.

5.4.        Višina dejanske stopnje subvencioniranja

(506)   Vse stopnje, določene in opredeljene zgoraj v oddelku o subvenciji, so znatno nad stopnjo de minimis. Glede na obseg in cene subvencioniranega uvoza iz LRK vpliv dejanske stopnje subvencioniranja na trg EU ne more biti zanemarljiv.

5.5.        Sklep o škodi

(507)   Preiskava je pokazala, da so se vsi kazalniki škode (razen produktivnosti) poslabšali ali se niso razvijali v skladu s potrošnjo v obravnavanem obdobju.

(508)   V obravnavanem obdobju se je ob zmanjšani potrošnji obseg uvoza iz LRK znatno povečeval. Hkrati se je obseg prodaje industrije Unije skupaj zmanjšal za 12 %, njen tržni delež pa je padel s 56,8 % leta 2008 na 53,9 % v OP. Čeprav se je potrošnja od leta 2009 do OP izboljšala za 24 %, se je po letu gospodarske krize, ki je vplivala na povpraševanje, tržni delež industrije Unije zmanjševal. Ob znatnem povečanju subvencioniranega uvoza iz LRK na trg EU industrija Unije ni mogla ponovno pridobiti izgubljenega tržnega deleža. Subvencionirani uvoz po nizkih cenah je v obravnavanem obdobju naraščal in nenehno nelojalno zniževal prodajne cene industrije Unije.

(509)   Poleg tega so bili resno prizadeti kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo industrije Unije, kot sta denarni tok in dobičkonosnost. To pomeni, da je bila oslabljena tudi zmožnost industrije Unije za zbiranje kapitala in naložbe.

(510)   Glede na navedeno je bilo sklenjeno, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 8(5) osnovne uredbe.

6.           VZROČNA ZVEZA

6.1.        Uvod

(511)   V skladu s členom 8(5) in (6) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali je subvencionirani uvoz s poreklom iz LRK povzročil industriji Unije tako škodo, da jo je mogoče opredeliti kot znatno. Poleg subvencioniranega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko hkrati povzročili škodo industriji Unije, zato da se morebitna škoda zaradi navedenih drugih dejavnikov ne bi pripisala subvencioniranemu uvozu.

6.2.        Učinek subvencioniranega uvoza

(512)   Preiskava je pokazala, da se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 7 %, obseg subvencioniranega uvoza iz LRK pa se je povečal za približno 49 %, prav tako njegov tržni delež, in sicer za 60 % – z 9,1 % leta 2008 na 14,6 % v OP. Hkrati se je obseg prodaje industrije Unije nepovezanim strankam zmanjšal za 12 %, tržni delež navedene prodaje pa se je zmanjšal za 2,9 %, in sicer s 56,8 % leta 2008 na 53,9 % v OP.

(513)   Medtem ko je uvoz iz LRK tudi prizadela gospodarska kriza in se je zmanjšal za 68 % od leta 2008 do leta 2009, se je od leta 2009 do OP zelo hitro okrepil in se na koncu OP povečal za 367 %, čeprav se je v tem obdobju potrošnja Unije povečala za samo 24 %. Z znižanjem cene na enoto za 9 % v primerjavi z letom 2008 in nelojalnim nižanjem cen industrije Unije za 20,2 % v OP se je tržni delež kitajskega uvoza od leta 2008 do OP povečal za 60 %, in sicer do 14,6 %.

(514)   Hkrati se je od leta 2008 do OP obseg prodaje proizvajalcev Unije nepovezanim strankam na splošno zmanjšal za 12 %. V času okrevanja trga, od leta 2009 do OP, je lahko industrija Unije povečala svoj obseg prodaje nepovezanim strankam za samo 13 %, vendar je izgubila tržni delež za 8 %, zaradi česar je imela le v omejenem obsegu koristi od povečanja potrošnje. Od okrevanja potrošnje je imel največ koristi kitajski uvoz, ki je druge akterje na trgu pustil daleč za sabo.

(515)   Povprečne cene uvoza iz LRK so v obravnavanem obdobju padle za 9 %. Čeprav se po ostrem padcu leta 2009 spet višajo, so od leta 2009 do OP ostale pod ravnmi, ki jih je zaračunavala industrija Unije. Cena na enoto za nepovezane stranke v EU se je zmanjšala za samo 3 %, kar kaže na določeno odpornost na cenovne pritiske, ki jih povzroča kitajski uvoz. Vendar pa so se te cene očitno vzdrževale na račun manjšega obsega prodaje in zmanjšane dobičkonosnosti te prodaje, ki se je zmanjšala za 61 %, in sicer s 6,7 % leta 2008 na 2,6 % v OP.

(516)   Na podlagi navedenega je bilo sklenjeno, da je imela nenadna rast subvencioniranega uvoza iz LRK po cenah, ki so stalno nelojalno nižale cene industrije Unije, odločilno vlogo pri znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, kar je industriji Unije preprečilo, da bi v celoti izkoristila okrevanje potrošnje Unije.

6.3.        Učinek drugih dejavnikov

6.3.1.     Uvoz iz tretjih držav

Država || || 2008 || 2009 || 2010 || OP

Južna Koreja || Obseg (v tonah) || 228 123 || 226 568 || 173 935 || 237 164

|| Indeks (2008 = 100) || 100 || 99 || 76 || 104

|| Tržni delež (%) || 4,4 % || 5,8 % || 3,8 % || 4,9 %

|| Indeks (2008 = 100) || 100 || 133 || 87 || 112

|| Povprečna cena || 901 || 727 || 846 || 903

|| Indeks (2008 = 100) || 100 || 81 || 94 || 100

Indija || Obseg (v tonah) || 159 999 || 149 138 || 155 384 || 141 391

|| Indeks (2008 = 100) || 100 || 93 || 97 || 88

|| Tržni delež (%) || 3.1% || 3,8 % || 3,4 % || 2,9 %

|| Indeks (2008 = 100) || 100 || 125 || 111 || 95

|| Povprečna cena || 932 || 667 || 773 || 824

|| Indeks (2008 = 100) || 100 || 72 || 83 || 88

Druge države || Obseg (v tonah) || 249 151 || 158 461 || 124 319 || 167 007

|| Indeks (2008 = 100) || 100 || 64 || 50 || 67

|| Tržni delež (%) || 4,8 % || 4,1 % || 2,7 % || 3,5 %

|| Indeks (2008 = 100) || 100 || 85 || 57 || 72

|| Povprečna cena || 951 || 809 || 924 || 955

|| Indeks (2008 = 100) || 100 || 85 || 97 || 100

Skupno vse tretje države, razen LRK || Obseg (v tonah) || 637 274 || 534 167 || 453 637 || 545 562

|| Indeks (2008 = 100) || 100 || 84 || 71 || 86

|| Tržni delež (%) || 12,3 % || 13,8 % || 10,0 % || 11,3 %

|| Indeks (2008 = 100) || 100 || 112 || 81 || 92

|| Povprečna cena || 929 || 735 || 842 || 898

|| Indeks (2008 = 100) || 100 || 79 || 91 || 97

Vir: Eurostat

(517)   Medtem ko je uvoz iz LRK v OP predstavljal 56 % vsega uvoza v EU, sta bila druga pomembna vira uvoza iz Republike Indije („Indija“) (11 %) in Južne Koreje (19 %). Za razliko od uvoza iz LRK se je uvoz iz Indije v obravnavanem obdobju kljub močnemu znižanju povprečne cene za 12 % na splošno zmanjšal za 12 % in izgubil tržni delež za 5 %. Uvoz iz Južne Koreje se je povečal za samo 4 %, pri čemer je povprečna cena ostala na isti ravni kot leta 2008. Tržni delež uvoza iz Indije je v OP znašal 2,9 %, medtem ko je bil delež uvoza iz Južne Koreje 4,9 %.

(518)   Drug uvoz, ki znaša 14 % skupnega uvoza, se je zmanjšal za 33 %, njegova povprečna cena pa je ostala na isti ravni kot leta 2008.

(519)   Čeprav je bila povprečna cena celotnega drugega uvoza nižja od ravni cen industrije Unije, je bil učinek tega uvoza, če je obstajal, lahko samo neznaten. Prvič, Komisija ni prejela nobenega dokaza, da so bile pri uvozu iz drugih virov prisotne nepravične trgovinske prakse. Drugič, v nasprotju s kitajskim uvozom, je bila splošna raven cene od glavnih virov drugega uvoza precej stabilna v celotnem obravnavanem obdobju, kar torej kaže, da industrija Unije lahko uspešno tekmuje na tržnih segmentih z navedenim uvozom. Tretjič, uvoz iz drugih držav se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšal ter je še vedno na nizki ravni, in sicer skupaj in ločeno za glavne države izvoznice. Poleg tega zmanjšani tržni delež drugega uvoza potrjuje, da navedeni uvoz ni mogel povzročiti škode industriji Unije.

6.3.2.     Izvoz industrije Unije

|| 2008 || 2009 || 2010 || OP

Izvoz, Eurostat (v tonah) || 669 790 || 612 204 || 580 477 || 605 760

Indeks (2008 = 100) || 100 || 91 || 87 || 90

Povprečna cena (EUR/tono) || 1 068 || 937 || 995 || 1 092

Indeks (2008 = 100) || 100 || 88 || 93 || 102

Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije || 53 542 || 46 516 || 48 102 || 46 228

Indeks (2008 = 100) || 100 || 87 || 90 || 86

Povprečna prodajna cena (EUR/tono) || 1 086 || 826 || 984 || 1 132

Indeks (2008 = 100) || 100 || 76 || 91 || 104

Vir: Eurostat in preverjeni izpolnjeni vprašalniki

(520)   Po podatkih Eurostata se je v obravnavanem obdobju celotni izvoz jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, industrije Unije v tretje države zmanjšal za 10 %. Vendar je bila povprečna cena razmeroma visoka in se je v obravnavanem obdobju povečala za 2 %. Izvoz je obsegal 15 % celotne proizvodnje EU ter je tako pomagal industriji Unije doseči ekonomijo obsega in zmanjšati skupne stroške proizvodnje. Zato se lahko sklene, da izvozna dejavnost industrije Unije ni mogla biti morebitni vzrok za znatno škodo.

(521)   To splošno sliko kažejo razmere pri izvozu nepovezanim strankam v tretjih državah s strani vzorčenih proizvajalcev Unije. V obravnavanem obdobju se je izvoz zmanjšal za 14 %, vendar je bila tudi tu izvozna cena na enoto stalno višja od cene v EU (v povprečju za 2 % do 14 %, odvisno od leta).

6.3.3.     Uvoz pritožnikov iz LRK

(522)   Med preiskavo in po končnem razkritju se je trdilo, da so bili pritožniki (prek povezanih družb) sami vključeni v uvažanje zadevnega izdelka iz LRK in da je navedeni uvoz domnevno obsegal od 20 % do 40 % celotnega uvoza iz LRK. Vendar niso bili predloženi nobeni dokazi v podporo tej trditvi. Po proučitvi teh trditev prek proučitve preverjenih podatkov vzorčenih proizvajalcev Unije je bilo ugotovljeno, da so proizvajalci Unije v OP uvozili samo približno 10 000 ton, kar je bilo večinoma v skladu s podatki iz pritožbe. Ugotovljeno je bilo, da so približno podobno količino, ki ni bila razkrita v skladu s členom 29 osnovne uredbe, uvozile povezane družbe vzorčenih proizvajalcev Unije. Ta uvoz je skupaj obsegal samo približno od 2 % do 3 % skupnega uvoza iz LRK. Zato ni mogoče skleniti, da so pritožniki uvažali iz LRK take količine in po takem vzorcu, da bi ogrozili svoj status proizvajalcev Unije v skladu s členom 9(1)(a) osnovne uredbe ali da bi sami sebi povzročili škodo. Ta utemeljitev se zato zavrne.

6.3.4.     Lastna uporaba in lastna prodaja

(523)   Nekatere zainteresirane strani so trdile, da je škoda industriji Unije nastala zaradi njenega sodelovanja v nadaljnji proizvodnji gradbenega materiala (npr. sendvič plošč, trapeznih pločevin itd.) bodisi neposredno bodisi prek povezanih družb v skupinah. Še posebej so trdile, da je dala industrija Unije jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, na voljo svoji lastni nadaljnji proizvodnji po nižjih cenah kot nepovezanim družbam, s čimer jih je „subvencionirala“ znotraj skupine in jim omogočila, da so nelojalno nižale cene svojih konkurentov v segmentu nadaljnje proizvodnje.

(524)   Kot je prikazano zgoraj, je bila v OP povprečna vrednost lastne uporabe in lastne prodaje na tono za samo 3 % nižja od prodajne cene nepovezanim strankam. Preiskava je pokazala, da sta bili lastna uporaba in lastna prodaja najverjetneje sami posredno prizadeti zaradi nelojalne konkurence subvencioniranega uvoza. Če bi imela nadaljnja proizvodnja proizvajalcev Unije res kakršne koli koristi, kakor je bilo zatrjevano, bi se to odrazilo v primerjavi cen lastne prodaje in nepovezanih prodajnih cen. Ta utemeljitev se zato zavrne.

(525)   Po končnem razkritju je CISA ponovno trdila, da je dala industrija Unije jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, na voljo svoji povezani nadaljnji proizvodnji po „subvencionirani“ ceni, s čimer je nelojalno nižala cene svojih konkurentov v segmentu nadaljnje proizvodnje. Vendar se niso zagotovili nobeni dokazi, na podlagi katerih bi se spremenil sklep Komisije v uvodni izjavi (524), tj. da je bila razlika med povezanimi in nepovezanimi prodajnimi cenami majhna (2 %) ter da to ni bil primer škode, ki jo povzročili sami.

(526)   CISA je tudi spodbijala podatke o stroških proizvodnje jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, in ceno teh izdelkov za povezane strani. Glede na prodajno ceno vroče pocinkanih galvaniziranih tuljav, surovine v proizvodnji jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, naj domnevna cena proizvodnje teh izdelkov v preiskovalnem obdobju ne bi presegla 900 EUR/tono.

(527)   Prvič, ni bilo jasno, v kolikšnem obsegu so bili vsi stroški, kot so prodajni, splošni, upravni in finančni, vključeni v skupne stroške, ki jih je navedla CISA. Drugič, Komisija je preverila stroške proizvodnje jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, pri vseh vzorčenih proizvajalcih Unije ter z zadovoljstvom ugotavlja, da so bili v celotne stroške proizvodnje vključeni stroški surovin, obdelave, premaza ter prodajni, splošni, upravni in finančni stroški itd.

(528)   CISA je nato trdila, da prodaja jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, povezanim stranem prinaša izgubo in s tem povzroča škodo industriji Unije. To temelji na primerjavi med skupnimi stroški proizvodnje (978 EUR/tono) in povprečno ceno povezane prodaje (965 EUR/tono).

(529)   Ker bi preprosta matematična primerjava dejansko pokazala, da povezana prodaja prinaša izgubo, bi to pomenilo, da bi industrija Unije ustvarila raven prodajnih, splošnih in upravnih stroškov ter drugih režijskih stroškov prodaje, bi bila enaka za lastno prodajo in za nepovezano prodajo. Kot je navedeno v uvodni izjavi (493), se je prodaja povezanim stranem izvedla na podlagi „dodatka na stroške“, zato je industrija Unije s to prodajo pokrila stroške.

6.3.5.     Gospodarska kriza

(530)   Gospodarska kriza in njen učinek na gradbeništvo vsaj delno pojasnita zmanjšanje povpraševanja in cenovne pritiske v obravnavanem obdobju. Kot je navedeno zgoraj, se je potrošnja leta 2009 zmanjšala za 25 %. Vendar je od leta 2010 trg začel okrevati in od leta 2009 do konca OP se je potrošnja povečala za 24 %.

(531)   Vendar je bila v analizi škode in vzročnosti razčlenitev trga za leto 2009 ločena od naknadnega okrevanja od leta 2009 do OP. Iz analize škode in vzročnosti je jasno razvidno, da je uvoz iz LRK popolnoma izkoristil povečanje potrošnje in poleg tega stalno nelojalno nižal cene industrije Unije, zaradi česar je potencial enakih možnosti za vse akterje, da si opomorejo od upada, spremenil v nenehen boj za preživetje.

(532)   Po izteku roka za pripombe h končnemu razkritju je ena zainteresirana stran opozorila na napovedano zaprtje obrata v Belgiji ter da višja sila povzroča težave drugim obratom v Belgiji pri normalni proizvodnji in odpremi. Zainteresirana stran je trdila, da to kaže na pomanjkanje zanesljivosti oskrbe z jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi, v EU ter da bi zato morali omogočiti uvoznikom in uporabnikom, da neovirano dobavljajo svoje jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, iz EU in Kitajske.

(533)   Te trditve se zavrnejo. Ker je izkoriščenost zmogljivosti v EU nizka, težava ni v oskrbi, saj ima industrija Unije ustrezne razpoložljive zmogljivosti. V vsakem primeru obrat, ki se bo zaprl v Belgiji, ni proizvajal jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi. Zanesljivost oskrbe je seveda pomembna, vendar na tem mestu predlagane dajatve niso namenjene ustavitvi dobave jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, iz Kitajske, vendar zgolj zaščiti trga EU pred dampinškim uvozom.

6.3.6.     Strukturna presežna zmogljivost

(534)   Nekatere zainteresirane strani so trdile, da vzrok za škodo, povzročeno industriji Unije, ki so večinoma vertikalno integrirani proizvajalci jekla, ni bil uvoz iz LRK, ampak da je to posledica strukturnih težav jeklarske industrije EU, na primer presežnih zmogljivosti. Trdile so tudi, da je konsolidacija jeklarske industrije, ki je potekala pred obravnavanim obdobjem, povzročila presežne zmogljivosti in da je vsa nastala škoda posledica preveč proizvodnih obratov.

(535)   Gre za to, da je proizvodnja jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, kapitalsko intenzivna industrija z razmeroma visokimi fiksnimi stroški. Vendar konsolidacija jeklarske industrije, ki se je odvijala pred začetkom obravnavanega obdobja, ni povzročila presežne zmogljivosti. Po manjšem povečanju obstoječe zmogljivosti leta 2009 je industrija svoje zmogljivosti leta 2010 in ponovno v OP zmanjšala. Obstoječe zmogljivosti med OP so bile nižje od skupne potrošnje Unije ter če bi povpraševanje v OP okrevalo do ravni iz leta 2008 in če bi bila industrija Unije sposobna izkoristiti to povečano povpraševanje, bi izkoriščenost zmogljivosti znašala približno 74 %.

(536)   Negativni učinek presežne zmogljivosti je mogoče samo v minimalnem obsegu pripisati proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v EU. Prvič, preiskava je pokazala, da je industrija Unije očitno sprejela ukrepe za ohranjanje svoje učinkovitosti, saj se je produktivnost celotne industrije povečala za 6 %. Drugič, nadaljnje naložbe v proizvodne linije in prožnost pri njihovi uporabi za proizvodnjo drugih izdelkov so pomagale doseči ekonomijo obsega in zmanjšati fiksne stroške. Tako so se z zmanjšanjem izkoriščenosti zmogljivosti vzorčenih družb za 18 % v obravnavanem obdobju povprečni stroški proizvodnje povečali za samo 6 %, vključno s povečanjem stroškov surovin. Zato ni mogoče sklepati, da bi presežna zmogljivost pretrgala vzročno zvezo. Ta utemeljitev se zato zavrne.

6.4.        Sklep o vzročni zvezi

(537)   Dokazano je bilo, da sta se obseg in tržni delež subvencioniranega uvoza iz LRK v obravnavanem obdobju, zlasti od leta 2009 do OP, bistveno povečala. Ugotovljeno je bilo tudi, da je ta uvoz nenehno nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije na trgu Unije, zlasti pa v OP.

(538)   Povečanje obsega in tržnega deleža poceni subvencioniranega uvoza iz LRK je sovpadalo z negativnim razvojem gospodarskega položaja industrije Unije. Ta položaj se je poslabšal v OP, ko industrija Unije kljub okrevanju potrošnje ni mogla pridobiti svojega izgubljenega tržnega deleža in dobičkonosnosti. Drugi finančni kazalniki, kot je donosnost naložb, so obtičali na ravni iz leta 2010, zaposlenost pa je dosegla najnižjo stopnjo.

(539)   Preiskava drugih znanih dejavnikov, ki bi lahko škodovali industriji Unije, je pokazala, da ti dejavniki niso takšni, da bi prekinili vzročno zvezo, vzpostavljeno med subvencioniranim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(540)   Na podlagi zgornje analize, pri kateri so bili vsi znani dejavniki, ki vplivajo na položaj industrije Unije, ustrezno ločeni od škodljivih učinkov subvencioniranega izvoza, je bilo sklenjeno, da je subvencionirani uvoz iz LRK povzročil industriji Unije znatno škodo v smislu člena 8(6) osnovne uredbe.

7.           INTERES UNIJE

7.1.        Uvodne opombe

(541)   V skladu s členom 31 osnovne uredbe so institucije Unije proučile, ali so kljub zgornjim ugotovitvam obstajali nujni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje izravnalnih ukrepov ni v interesu Unije. Analiza interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih vpletenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov zadevnega izdelka.

7.2.        Interes industrije Unije

(542)   Industrijo Unije kot celoto sestavlja 22 znanih proizvajalcev, ki predstavljajo vso proizvodnjo jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v Uniji. Proizvajalci so v različnih državah članicah Unije in neposredno zaposlujejo več kot 5 400 ljudi v zvezi s podobnim izdelkom.

(543)   Nobeden od proizvajalcev ni nasprotoval začetku preiskave. Kot je prikazano zgoraj z makroekonomskimi kazalniki, se je položaj celotne industrije EU poslabšal, subvencionirani uvoz pa je nanj vplival negativno.

(544)   Industrija Unije je zaradi subvencioniranega uvoza iz LRK utrpela znatno škodo. Vsi kazalniki škode so v obravnavanem obdobju zabeležili negativno gibanje. Zelo prizadeti so bili zlasti kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo proizvajalcev Unije, kot sta dobičkonosnost in donosnost naložb. Brez ukrepov se zdi, da je nadaljnje poslabšanje gospodarskega položaja industrije Unije zelo verjetno.

(545)   Pričakovati je, da bo uvedba izravnalnih dajatev ponovno vzpostavila pravične razmere za trgovanje na trgu Unije, kar bo industriji Unije omogočilo uskladitev cen jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, da bodo ustrezale stroškom različnih sestavnih delov in tržnim razmeram. Pričakuje se lahko tudi, da bo uvedba izravnalnih ukrepov industriji Unije omogočila povrnitev vsaj dela tržnega deleža, ki ga je izgubila v obravnavanem obdobju, kar bi pozitivno vplivalo na dobičkonosnost in njen celoten finančni položaj.

(546)   Če se ukrepi ne uvedejo, je pričakovati nadaljnje izgube tržnega deleža, dobičkonosnost industrije Unije pa bi se poslabšala. To dolgoročno ne bi bilo vzdržno. Prav tako je verjetno, da bodo nekateri posamezni proizvajalci morali zapreti svoje proizvodne obrate, saj so imeli v obravnavanem obdobju izgube. Glede na nastale izgube in visoko stopnjo naložb v proizvodnjo na začetku obravnavanega obdobja je mogoče pričakovati, da večina proizvajalcev Unije brez uvedbe ukrepov ne bo mogla povrniti svojih naložb.

(547)   Zato je bilo sklenjeno, da bi bila uvedba izravnalnih dajatev v interesu industrije Unije.

7.3.        Interes uporabnikov in uvoznikov

(548)   Kot je navedeno v uvodni izjavi (14), se je javilo pet uvoznikov, vendar sta le dva izpolnila vprašalnik. Od približno 100 uporabnikov, navedenih v pritožbi, jih je svoje zanimanje za postopek izrazilo 19. Nato je deset družb predložilo izpolnjene vprašalnike.

(549)   Najbolj dejavni uporabniki in uvozniki so predložili skupna pisna stališča, med preiskavo pa je bilo organiziranih več zaslišanj. Njihovi glavni argumenti v zvezi z uvedbo ukrepov so analizirani v nadaljevanju.

(550)   Po končnem razkritju so izvozniki in druge zainteresirane strani predložili pripombe. Vendar se poleg spodnjih niso zagotovili nobeni novi elementi.

7.3.1.     Konkurenca na trgu EU

(551)   Uporabniki in uvozniki so zatrjevali, da trg EU z jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi, ni dovolj konkurenčen ter da je potreben uvoz iz LRK, da družbe, ki uvažajo in uporabljajo jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, dobijo več pogajalske moči. Trdili so tudi, da je bila industrija Unije vpletena v oligopolne ureditve za nadzor trga. Proizvajalci Unije so konkurirali na istih trgih in pogosto prodajali istim strankam ali medsebojnim gradbenim družbam. Ker niso bili predloženi nobeni dokazi, razen nepreverjenih pritožb o težavah pri pogajanjih o ceni, in ker razen petih skupin proizvajalcev Unije, ki so se pritožili, 11 drugih proizvajalcev jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, posluje v EU, med katerimi so nekateri proizvajalci zelo veliki, ter glede na raznolikost drugih virov uvoza so bile te trditve zavrnjene.

7.3.2.     Pomanjkanje dobave

(552)   Uporabniki in uvozniki so zatrjevali tudi, da bi uvedba ukrepov za kitajski uvoz ustvarila pomanjkanje jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, na trgu EU. Vendar glede na zgoraj opisano veliko raznolikost virov dobave in prosto proizvodno zmogljivost industrije Unije ni verjetno, da bi prišlo do takega pomanjkanja. Ta utemeljitev se zato zavrne.

7.3.3.     Sklep o interesu uporabnikov in uvoznikov

(553)   Deset sodelujočih uporabnikov je predstavljalo 7 % skupnega uvoza iz LRK v OP. Preiskava je pokazala, da imajo vsi uporabniki različne vire dobave. V povprečju so nakupi iz LRK obsegali približno 15 % njihovih celotnih nakupov jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, poleg tega je bilo ugotovljeno, da so bili vir največjega obsega proizvajalci EU (73 %), uvoz teh izdelkov iz drugih tretjih držav pa je obsegal 12 %. Ker je zadevni izdelek zelo standardiziran, je pomen zavezanosti strank precej relativen in tako uporabniki kot uvozniki lahko precej enostavno spremenijo vire dobave, kar zadeva kakovost izdelka.

(554)   Preiskava je pokazala, da so imeli vsi sodelujoči uporabniki, razen enega, dobiček v sektorju, ki uporablja zadevni izdelek, in njihova dobičkonosnost v OP se je gibala od 1 % do 13 %, odvisno od družbe. Dobičkonosnost navedenih družb ni bila bistveno odvisna od uvoza zadevnega izdelka iz LRK.

(555)   Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov uporabnikov je bil ocenjen verjetni učinek predlaganih ukrepov. Zato tudi če predpostavimo, da v malo verjetnem najslabšem primeru sodelujoči uporabniki ne bi mogli prenesti povišanja cen in bi bili zavezani, da uvažajo iz LRK enake količine kot v OP, bi bil učinek dajatve povečanje njihovih proizvodnih stroškov za od 1 % do 5 % ter zmanjšanje dobičkonosnosti za od 1 do 2,8 odstotne točke za večino uvoza in za približno štiri odstotne točke za uvoz po preostali dajatvi. Vendar je verjetneje, da bo učinek znatno manjši od navedenega. Uvoz iz LRK obsega razmeroma majhen del poslovanja uporabnikov in je mogoče pričakovati, da se bo povečanje stroškov zaradi izravnalnih ukrepov razmeroma zlahka preneslo naprej. Poleg tega se glede na to, da so poleg številnih proizvajalcev EU tudi drugi znatni viri uvoza, za katere ukrepi ne veljajo, na primer Indija in Južna Koreja, pričakuje, da bodo cene na trgu po uvedbi ukrepov upoštevale tudi te dejavnike.

(556)   Sodelujoča uvoznika sta v OP predstavljala približno 6 % celotnega uvoza iz LRK, pri čemer se točna količina ni smela razkriti v skladu s členom 29 osnovne uredbe. Podobno kot uporabniki so tudi uvozniki imeli različne vire dobave poleg LRK. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da bi ukrepi lahko bolj vplivali na dobičkonosnost uvoznikov kot uporabnikov, če bi ohranili vzorec uvoza, ki so ga izvajali v OP. Vendar so v praksi uvozniki in trgovci običajno celo prožnejši od uporabnikov in se bodo verjetno prej obrnili na alternativne vire dobave.

(557)   Del koristi od kitajskega uvoza za uporabnika in uvoznika je dejansko nastal ter bil omogočen zaradi diskriminacije na podlagi nepoštenih cen, ki jo izvajajo kitajski izvozniki, in ne zaradi naravne konkurenčne prednosti. Zato bo ponovna vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev na trgu EU z odpravo izkrivljanja trgovine, ki izvira iz subvencioniranega uvoza, dejansko omogočila, da se na trg z jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi, povrneta zdrava tržnogospodarska dinamika in gibanje cen, hkrati pa se ne postavijo v slabši položaj drugi akterji (uporabniki, proizvajalci, končni potrošniki), ki niso sposobni takoj koristiti ugodnosti subvencioniranega uvoza.

7.4.        Sklep o interesu Unije

(558)   Glede na navedeno je bilo sklenjeno, da na podlagi razpoložljivih informacij v zvezi z interesom Unije ni utemeljenih razlogov proti uvedbi ukrepov na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK.

8.           DOKONČNI IZRAVNALNI UKREPI

8.1.        Stopnja odprave škode

(559)   Glede na sklepe o subvencioniranju, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije je treba uvesti izravnalne ukrepe, da se tako prepreči, da bi subvencionirani uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(560)   Za določitev ravni teh ukrepov so bile upoštevane ugotovljene stopnje subvencij in višina dajatve, potrebna za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(561)   Pri izračunu višine dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega subvencioniranja, je bilo ugotovljeno, da morajo vsi ukrepi industriji Unije omogočiti, da pokrije svoje proizvodne stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v panogi lahko ustvarila v običajnih konkurenčnih razmerah, tj. brez subvencioniranega uvoza, od prodaje podobnega izdelka v Uniji. Šteje se, da bi moral dobiček, ki bi ga bilo mogoče doseči brez subvencioniranega uvoza, temeljiti na letu 2008, ko je bil kitajski uvoz manj prisoten na trgu Unije. Zato se šteje, da se lahko stopnja dobička, ki znaša 6,7 % prihodka od prodaje, obravnava kot ustrezna minimalna stopnja, ki jo lahko industrija Unije po pričakovanju doseže brez škodljivega subvencioniranja.

(562)   Na podlagi tega je bila izračunana neškodljiva cena za industrijo Unije za podobni izdelek. Neškodljiva cena je bila dobljena s prištetjem navedene 6,7-odstotne stopnje dobička stroškom proizvodnje.

(563)   Potrebno povišanje cen je bilo nato določeno s primerjavo med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v LRK, ustrezno prilagojeno za stroške uvoza in carine z neškodljivo ceno industrije Unije na trgu Unije v OP. Razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek povprečne uvozne vrednosti CIF za primerjane vrste.

(564)   Po končnem razkritju so zainteresirane strani oporekale ciljnemu dobičku industrije Unije v višini 6,7 % in oklicu leta 2008 za reprezentativno leto za dobičkonosnost. Vendar se zdi, da njihova trditev, da je na dobiček industrije Unije leta 2008 vplivala finančna kriza, zaradi česar je bilo to leto izjemno, pomeni, da je bil realizirani dobiček leta 2008 nižji od dobička, ki bi ga industrija pričakovala za običajno leto. Ta trditev se zavrne, saj ni predloženih dokazov, kakšen bi bil dobiček industrije Unije leta 2008, če ne bi bilo finančne krize.

(565)   Zainteresirane strani so poudarile tudi dejstvo, da je bil obseg uvoza iz LRK najnižji leta 2009, in ne leta 2008. Vendar glede na to, da industrije Unije leta 2009 ni imela dobička, podatkov za to leto ni mogoče uporabiti za določanje ciljnega dobička industrije Unije.

(566)   CISA je tudi domnevala, da se dobiček nepovezanih kupcev leta 2008 ne more uporabiti kot ciljni dobiček, ker je bila v tem letu razlika v cenah med povezano in nepovezano prodajo najvišja. Ta trditev je bila zavrnjena, saj ta razlika v cenah ni pomembna za izračun dobička od prodaje nepovezanim stranem.

(567)   CISA je nato predlagala, naj se ciljni dobiček za prodajo jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, nepovezanim stranem v Uniji določi na podlagi povprečnega skupnega dobička večnacionalne korporacije ArcelorMittal v letih 2010 in 2011. To je bilo zavrnjeno, ker ne predstavlja zanesljivega vira dobička od jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v Uniji brez dampinškega uvoza, saj je jasno, da dobiček celotne svetovne skupine ArcelorMittal ni reprezentativen v razmerju do dobička od prodaje jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v Uniji.

(568)   Ena zainteresirana stran je izpodbijala metodologijo Komisije za izračun stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen. Vendar je to izpodbijanje temeljilo na napačni domnevi, da je Komisija stopnjo nelojalnega nižanja ciljnih cen izračunala tako, da je od tržne cene odštela povprečni dobiček industrije Unije v OP (2,6 %), da bi določila „prag dobička“ (tj. ceno, ki bi imela ničelni dobiček), in je nato k temu „pragu dobička“ dodala ciljni dobiček.

(569)   Komisija je stopnjo nelojalnega nižanja ciljnih cen izračunala tako, da je stroškom proizvodnje posamezne vrste izdelka dodala ciljni dobiček. Metodologija, ki jo je navedla ta zainteresirana stran, je napačna, saj vse družbe, katerih podatki so se uporabili, niso samodejno ustvarile povprečnega dobička v višini 2,6 % pri vsaki prodaji posameznega modela.

(570)   Ena zainteresirana stran je izpodbijala tudi izračune Komisije o škodi. Ker ta stran ni imela dostopa do vseh podatkov, ki jih je uporabila Komisija za izračun stopnje škode, jo je poskušala izračunati sama glede na svoje razumevanje razlike v tržni ceni med podlago, prevlečeno z aluminijem in cinkom, in podlago, prevlečeno s cinkom, pri čemer je dobila znesek 50 USD na tono. Ta „preračun“ na podlagi nepopolnih podatkov je prikazal nižjo stopnjo škode, kot jo je izračunala in objavila Komisija.

(571)   Njihove trditve so bile zavrnjene, ker z analizo vseh podatkov od proizvajalcev izvoznikov in industrije Unije domnevne razlike v ceni ni bilo mogoče najti. Zato je treba poudariti, da so bili podatki, ki jih je uporabila zainteresirana stran, nepopolni in torej nezanesljivi za reprodukcijo izračunov škode Komisije.

8.2.        Dokončni ukrepi

(572)   Glede na sklepne ugotovitve v zvezi s subvencioniranjem, škodo, vzročnostjo in interesom Unije ter v skladu s členom 15 osnovne uredbe je treba uvesti dokončno izravnalno dajatev na uvoz jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz LRK na ravni najnižjih ugotovljenih stopenj subvencij ali škode v skladu s pravilom nižje dajatve. V tem primeru se dajatev določi na ugotovljeno stopnjo subvencije. Na podlagi navedenega so stopnje, po katerih se bodo uvedle take dajatve, določene, kot je navedeno spodaj:

Ime družbe || Stopnja subvencije || Stopnja škode || Izravnalna dajatev

Zhangjiagang Panhua Steel Strip Co., Ltd., Chongqing Wanda Steel Strip Co., Ltd., Zhangjiagang Free Trade Zone Jiaxinda International Trade Co., Ltd. || 29,7 % || 55,8 % || 29,7 %

Zhejiang Huadong Light Steel Building Material Co. Ltd., Hangzhou P.R.P.T. Metal Material Co., Ltd. || 23,8 % || 29,7 % || 23,8 %

Union Steel China || 26,8 % || 13,7 % || 13,7 %

Druge sodelujoče družbe || 26,8 % || 43,0 % || 26,8 %

Preostala dajatev || 44,7 % || 58,3 % || 44,7 %

(573)   Stopnje izravnalnih dajatev iz te uredbe za posamezne družbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje, v kakršnem so bile te družbe med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se uporabljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvajajo navedene družbe, torej še zlasti navedene pravne osebe. Za uvožene izdelke, ki jih je proizvedla družba, ki v členu 1 te uredbe ni posebej navedena z imenom in naslovom, ter subjekti, ki so povezani s posebej navedenimi družbami, teh stopenj ni mogoče izkoristiti, temveč zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(574)   Vsak zahtevek za uporabo teh individualnih stopenj izravnalne dajatve za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji[104] skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, ki je na primer povezana s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Ta uredba bo po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do posameznih stopenj dajatve.

(575)   Za zagotovitev ustreznega izvajanja izravnalne dajatve je treba stopnjo preostale dajatve uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, temveč tudi za tiste proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Unijo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna izravnalna dajatev na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, tj. ploščate valjane izdelke iz nelegiranega in legiranega jekla (nerjavno jeklo ni vključeno), ki so pobarvani, lakirani ali prevlečeni s plastično maso na vsaj eni strani, z izjemo „sendvič plošč“, ki se uporabljajo v gradbeništvu in so sestavljene iz dveh zunanjih kovinskih plošč s stabilizacijskim jedrom iz izolacijskega materiala, stisnjenega med njiju, z izjemo izdelkov s končnim premazom iz cinkovega prahu (cinkova barva, ki vsebuje 70 mas. % cinka ali več), in z izjemo tistih izdelkov, prevlečenih s kromom ali kositrom v raztopini, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7210 70 80, ex 7212 40 80, ex 7225 99 00 in ex 7226 99 70 (oznake TARIC 7210 70 80 11, 7210 70 80 91, 7212 40 80 01, 7212 40 80 21, 7212 40 80 91, 7225 99 00 11, 7225 99 00 91, 7226 99 70 11 in 7226 99 70 91), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2. Stopnja dokončne izravnalne dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelke iz odstavka 1, ki jih proizvajajo naslednje družbe, je:

Družba || Dajatev || Dodatna oznaka TARIC

Union Steel China || 13,7 % || B311

Zhangjiagang Panhua Steel Strip Co., Ltd., Chongqing Wanda Steel Strip Co., Ltd., Zhangjiagang Free Trade Zone Jiaxinda International Trade Co., Ltd. || 29,7 % || B312

Zhejiang Huadong Light Steel Building Material Co. Ltd., Hangzhou P.R.P.T. Metal Material Co., Ltd. || 23,8 % || B313

Angang Steel Company Ltd. || 26,8 % || B314

Baoutou City Jialong Metal Works Co., Ltd. || 26,8 % || B317

Changshu Everbright Material Technology Co., Ltd. || 26,8 % || B318

Changzhou Changsong Metal Composite Material Co., Ltd. || 26,8 % || B319

Inner Mongolia Baotou Steel Union Co., Ltd. || 26,8 % || B321

Jigang Group Co., Ltd. || 26,8 % || B324

Maanshan Iron & Steel Company Limited || 26,8 % || B325

Qingdao Hangang Color Coated Sheet Co., Ltd. || 26,8 % || B326

Shandong Guanzhou Co., Ltd. || 26,8 % || B327

Shenzen Sino Master Steel Sheet Co, Ltd. || 26,8 % || B328

Tangshan Iron & Steel Group Co., Ltd. || 26,8 % || B329

Tianjin Xinyu Color Plate Co., Ltd. || 26,8 % || B330

Wuhan Iron and Steel Company Limited || 26,8 % || B331

Zhejiang Tiannu Color Steel Co., Ltd. || 26,8 % || B334

Vse ostale družbe || 44,7 % || B999

3. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               UL L 188, 18.7.2009, str. 93.

[2]               UL C 52, 22.2.2012, str. 4.

[3]               UL C 373, 21.12.2011, str. 16.

[4]               UL L 252, 19.9.2012, str. 33.

[5]               Dokument WT/DS379/AB/R, 11. marec 2011.

[6]               Odstavek 317 poročila PO.

[7]               Odstavek 290 poročila PO.

[8]               Odstavek 297 poročila PO.

[9]               Stran 33 različice Dvanajstega petletnega načrta razvoja industrije jekla v angleškem jeziku.

[10]             Člen 36 Zakona Ljudske republike Kitajske o državnem premoženju v družbah določa: „Družba, v katero se vlaga državni kapital, je dolžna ravnati v skladu z nacionalnimi politikami za industrijo [...].“

[11]             Člen 6 Okvirnih ukrepov za nadzor in upravljanje naložb centralnih družb določa: „načelo doseganja načrtov razvoja in industrijskih politik države je treba upoštevati pri naložbenih dejavnostih družb in tudi pri nadzoru in upravljanja naložbenih dejavnostih družb s strani SASAC.“

[12]             Člen 13(1) in (2) ukrepov za upravljanje strategij razvoja in načrtov centralnih družb.

[13]             Podpredsednik kitajske vlade Zeng Peiyan je izjavil, da je bila premestitev družbe Capital Steel v Hebei pomembna politična odločitev centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske in državnega sveta (poročevalska agencija Xinhua, dne 23. oktobra 2005).

[14]             Glej npr. „China approves Anshan Steel merger with Panzhihua“, http://www.reuters.com/article/2010/05/25/us-china-steel-merger-idUSTRE64O2G020100525;

„Steel merger will become China's biggest“, http://www.chinadaily.com.cn/bizchina/2010-04/19/content_9747309.htm;

„Four Chinese steel makers agree to merge“, http://online.wsj.com/article/SB10001424052748703792704575366830150284538.html;

„New steel group formed by merger in China's Hubei Province“, http://www.steelorbis.com/steel-news/latest-news/new-steel-group-formed-by-merger-in-chinas-hubei-province-685647.htm.

[15]             „[...] menimo, da dokazi o tem, da vlada smiselno nadzoruje nek subjekt in njegovo ravnanje, se lahko v določenih razmerah uporabljajo kot dokaz, da zadevni subjekt ima in izvaja pooblastilo vlade za opravljanje njenih nalog.“ Poročilo pritožbenega organa DS 379, odstavek 318.

[16]             17 družb, navedenih v Prilogi, spada med nekatere največje proizvajalce jekla v državni lasti na Kitajskem.

[17]             Npr. http://en.wikipedia.org/wiki/Shougang_Corporation, http://en.wikipedia.org/wiki/Hebei_Iron_and_Steel, http://companies.china.org.cn/trade/company/559.html, http://companies.china.org.cn/trade/company/557.html itd.

[18]             Člen 7 Začasnih ukrepov za nadzor in upravljanje državnega premoženja v družbah: „ljudske vlade na različnih ravneh so dolžne strogo izvajati zakone in predpise o upravljanju premoženja v državni lasti, so dolžne upoštevati načelo ločenosti funkcije vlade na področju javnih zadev in njene funkcije kot vlagateljice premoženja v državni lasti in upoštevati načeli ločenosti vladnih organov in gospodarskih družb in ločenosti lastniške in upravljavske funkcije. Organi za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti ne smejo izvajati funkcij vlade na področju upravljanja javnih zadev, drugi organi in oddelki vlade pa ne smejo izvajati nalog vlagatelja premoženja v državni lasti v gospodarske družbe.“

[19]             „The state-business nexus in China's steel industry – Chinese market distortions in domestic and international perspective“, študija iz leta 2009, ki jo je za Eurofer pripravila Think!Desk – China research & Consulting, „Analyses of State-owned Enterprises and State Capitalism in China“, 2011, ki jo je za komisijo ZDA in Kitajske za gospodarstvo in pregled varnosti pripravila Capital Trade Incorporated.

[20]             Členi 22, 27 in 29 Zakona Ljudske republike Kitajske o državnem premoženju v družbah.

[21]             „The state-business nexus in China's steel industry – Chinese market distortions in domestic and international perspective“, študija iz leta 2009, ki jo je za Eurofer pripravila Think!Desk – China research & Consulting; „Analyses of State-owned Enterprises and State Capitalism in China“, 2011, ki jo je za komisijo ZDA in Kitajske za gospodarstvo in pregled varnosti pripravila Capital Trade Incorporated in; Priloga 10 k pritožbi.

[22]             Dvanajsti petletni načrt razvoja industrije jekla, Oddelek IV(VII) – Pospešiti združevanje in reorganizacijo.

[23]             Strani 108 in 109 pritožbe.

[24]             Npr. spletno mesto Chongqing Iron and Steel (http://en.cqgtjt.com/), spletno mesto Baosteel

(http://www.baosteel.com/group_e/01news/ShowArticle.asp?ArticleID=2553).

[25]             Npr. Okvirni ukrepi za nadzor in upravljanje naložb centralnih družb, Ukrepi za upravljanje strategij razvoja in načrtov centralnih družb, Zakon Ljudske republike Kitajske o državnem premoženju v družbah, Uredba agencije NDRC št. 35 – Razvojne politike za industrijo železa in jekla.

[26]             DS 379, poročilo PO, odstavek 441.

[27]             DS 379, poročilo PO, odstavek 444.

[28]             Kitajska vlada je predložila razpredelnico s številkami v zvezi s proizvedenimi količinami VVJ in HVJ, ki jih proizvedejo družbe v državni lasti in zasebne družbe, vendar pa je bilo med preveritvenim obiskom ugotovljeno, da ta razpredelnica ni popolna, kitajska vlada pa je zavrnila posredovati informacije, uporabljene pri pripravi te razpredelnice, ki bi omogočile ustrezno preverjanje.

[29]             Odgovori štirih kitajskih proizvajalcev izvoznikov (dveh vzorčenih in dveh, ki sta odgovorila prostovoljno) v zvezi z njihovimi nakupi VVJ (in HVJ). Sorodne preiskave drugih preiskovalnih organov potrjujejo te številke. Na primer, ministrstvo za trgovino ZDA je ugotovilo, da so družbe v državni lasti na Kitajskem v preteklosti proizvedle naslednje deleže VVJ: visokotlačne jeklenke (70 %), žične obloge iz jekla (ministrstvo za trgovino ZDA je ugotovilo, da so večino VVJ, proizvedenega v obdobju preiskave, proizvedli vladni organi), pravokotne cevi in profili s tanko steno (70,81 %).

[30]             Po navedbah Knjige svetovnih jeklarskih zmogljivosti so proizvodne zmogljivosti HVJ na Kitajskem okoli 81 035 000 ton letno, na podlagi javno dostopnih podatkov o lastništvu pa okoli 57 490 000 ton proizvedejo družbe v državni lasti.

[31]             Cene družb v državni lasti in zasebnih dobaviteljev so se v obdobju preiskave v povprečju razlikovale samo za 3,75 %.

[32]             Člen 18 Uredbe št. 35 – Politike za uvožene tehnologije in opremo: družbe naj uporabljajo domačo opremo in tehnologije ter zmanjšajo uvoz.

Člen 20 Uredbe št. 35 – Železarske in jeklarske družbe naj se razvijejo v skupine in izvedejo strateško reorganizacijo prek zavezništva med mogočnimi družbami [...].

[33]             Člen 22 Uredbe št. 35 – Naložbe v kateri koli železarski in jeklarski projekt prouči in odobri ali preveri agencija NDRC v skladu z ustreznimi določbami.

Člen 23 Uredbe št. 35 – Za tuje naložbe v industrijo železa in jekla v Kitajski velja splošno načelo, da tuji naložbeniki ne smejo imeti kontrolnega deleža.

[34]             Člen 24 Uredbe št. 35 – Za projekt, ki ni skladen s politikami razvoja industrije železa in jekla in ni bil proučen in odobren, ali pa proučitev in odobritev takega projekta ni bila skladna z ustreznimi določbami, oddelek za državna zemljišča in vire ne izvede uradnih postopkov za dodelitev pravic do uporabe zemljišč, oddelek za industrijo in trgovino ne sprejme njegove registracije, upravni oddelek za trgovino ne odobri njegove pogodbe in ustave, zadevna finančna ustanova pa ne zagotovi posojila ali nudi kreditne podpore v kakršni koli drugi obliki [...].

Člen 25 Uredbe št. 35 – Da bi dodelila srednje in dolgoročna posojila za naložbe v opredmetena sredstva za projekte s področja taljenja železa, taljenja in valjanja jekla, je finančna ustanova dolžna biti v skladu s politikami razvoja industrije železa in jekla in okrepiti njihovo upravljanje tveganj.

[35]             Člen 30 – Kadar dve ali več domačih družb ostro tekmujejo za prekomorske vire, lahko država sklene, da za namen zavezništva med njimi izvede upravno usklajevanje, ali pa eno od njih določi kot naložbenico v izogib ostremu konkurenčnemu tekmovanju.

[36]             Oddelek III (III)6 dvanajstega petletnega načrta razvoja industrije jekla – raven industrijskega grozdenja: znatno zmanjšati število jeklarskih družb, delež desetih vodilnih jeklarskih družb v proizvodnji jekla pa se v primerjavi s skupno količino v državi poveča z 48,6 % na okoli 60 %.

Poglavje III.(V) dvanajstega petletnega načrta za industrijo železa in jekla – optimizacija postavitve industrije

To poglavje opisuje način prenove industrije železa in jekla z združevanjem, premestitvijo, nadzorom proizvodnih zmogljivosti ter prepovedmi v nekaterih provincah in podporo v drugih.

[37]             Priloga 24 k pritožbi – zbirka zadevnih navedb iz različnih načrtov in zakonodaje.

[38]             Npr. skupina Jiangsu Shagang je na svojem spletnem mestu (http://www.sha-steel.com/eng/index.html) izjavila: Skupina Shagang bo vestno izvajala državno politiko v zvezi z razvojem industrije jekla. Z usmerjanjem, ki ga zagotavlja znanstvena zazrtost v razvoj, namerava Shagang uveljaviti strategijo trajnostnega razvoja, stopiti na novo pot industrializacije, pospešiti preoblikovanje in nadgrajevanje, odločno spodbujati prilagoditev strukture izdelkov, dodatno povečati svojo industrijsko verigo, ustrezno skrbeti za podporne družbe, oblikovati moderno logistiko, izvajati kapitalske operacije, stalno izboljševati svojo skupno konkurenčnosti, da bi Shagang postal še bolj popoln, močan in odličen in si po najboljših močeh prizadevati razvijati Shagang kot znano znamko „stoletne tovarne“. Tudi zaposleni v Shagangu bodo znova prispevali k razvoju harmoničnega Jiangsuja in pomagali Kitajski postati močna jeklarska država.

[39]             Poročilo pritožbenega organa, zadeva ZDA – Preiskava o izravnalni dajatvi za DRAMS, odstavki od 111 do 116.

[40]             Spor št. DS194 ZDA – Ukrepi, ki omejevanje izvoza obravnavajo kot subvencije (poročilo odbora z dne 29. junija 2001).

[41]             Odstavki od 8.28 do 8.30 poročila odbora. Čeprav je bil vladni „ukrep“ izhodiščno opredeljen kot „izrecen in pozitiven“ ukrep, poznejše ugotovitve pritožbenega organa posredno kažejo, da je ta standard mogoče preveč tog.

[42]             V zvezi z zemljišči, ki se uporabljajo za namene industrije, gospodarske dejavnosti, zabave ali za komercialne stanovanjske hiše itd., in tudi za zemljišča za dva ali več uporabnikov, katerim so namenjena, je treba ta zemljišča odsvojiti prek pravnih sredstev, kot so dražba, poziv k oddaji ponudb ali kakršna koli druga metoda javnega razpisa.

[43]             Člen 24 Uredbe agencije NDRC št. 35 (Razvojne politike za industrijo železa in jekla): Za projekt, ki ni skladen s politikami razvoja industrije železa in jekla ter ni bil preučen in odobren ali pa preučitev in odobritev takega projekta ni bila skladna z ustreznimi določbami, oddelek za državna zemljišča in vire ne izvede uradnih postopkov za dodelitev pravic do uporabe zemljišč.

[44]             George E. Peterson, Land leasing and land sale as an infrastructure-financing option, delovni dokument Svetovne banke o raziskavi politik (št.) 4043, 7. november 2006.

[45]             Raziskava Deutsche Bank o kitajskem bančnem sektorju iz leta 2006.

[46]             Dokumenta WT/TPR/S/230, str. 79 in WT/TPR/C/264, str. 122.

[47]             Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 452/2011 z dne 6. maja 2011 o uvedbi dokončne protisubvencijske dajatve na uvoz premazanega finega papirja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

[48]             Http://www.dbresearch.com/PROD/DBR_INTERNET_EN-PROD/PROD0000000000204417.PDF.

[49]             Dokument WT/TPR/S/230, str. 79., april 2010.

[50]             Dokument WT/TPR/S/264, str. 122, julij 2012.

[51]             Prav tam.

[52]             Informacije iz raziskave Deutsche Bank o kitajskem bančnem sektorju iz leta 2006, strani 3 in 4.

[53]             Informacije iz Poročila Kitajske o denarni politiki za drugo četrtletje, 2010 skupine za analizo denarne politike Ljudske banke Kitajske z dne 5. avgusta 2010, str. 10.

[54]             Uvodni izjavi (87) in (90) Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 452/2011 z dne 6. maja 2011.

[55]             Glej ugotovitev o javnih organih iz uvodne izjave (53).

[56]             Člen 34 zakona o poslovnem bančništvu.

[57]             Delovni dokument Mednarodnega denarnega sklada, „Napredek reforme kitajskega bančnega sektorja: Se je ravnanje bank spremenilo?“, WP/06/71, marec 2006, (glej strani 3, 4, 13, 18–20).

[58]             Delovni dokument Mednarodnega denarnega sklada, „Liberalizacija obrestne mere na Kitajskem“, WP/09/171, avgust 2009, (glej strani 3, 4, 21–23).

[59]             Poročilo Mednarodnega denarnega sklada o posameznih državah, LRK: 2010 člen IV Posvetovanje, št. 10/238, julij 2010, (glej strani 22, 24, 28, 29).

[60]             Pregled gospodarskih gibanj na Kitajskem 2010 Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, februar 2010, (glej poglavje 3, strani 71, 73–81, 97).

[61]             Poročilo OECD o reformah kitajskega finančnega sektorja, delovni dokument ekonomskega oddelka št. 747, ECO/WKP (2010) 3, 1. februar 2010 (glej strani 2, 8–15, 36).

[62]             Členi 16, 24 in 25.

[63]             Obvestilo v zvezi z izvedbenimi ukrepi za prilagoditev in prenovo za deset ključnih industrij v provinci Hubei predlaga, da „se podporni provincialni finančni kapital aktivno vključi v industrijski razvoj, da se optimizirajo kapitalske naložbe in inovativno pristopi k različnemu podpiranju. Poveča naj se jakost podpore za inovacije in tehnološki napredek železa in jekla [...]“; „uporabijo naj se finančni ukrepi, da bi se spodbujala konsolidacija industrije in da bi se konkurenčnim olajšal dostop do financiranja za združevanje in prevzeme“; „izvajajo naj se načrti podpore za industrije stebra. Industrija železa in jekla: Finančne ustanove morajo izboljšati in optimizirati storitev zagotavljanja posojil za projekte globoke obdelave v industrijah jekla in neželeznih kovin, da bi se zadovoljile finančne potrebe ustreznih družb glede naložb, izvoza in drugih bistvenih področij“ itd.

[64]             Podrobna pravila za izvajanje programa prilagoditev in prenove za industrijo jekla [2009] določajo „povečanje finančne podpore za ključne hrbtenične industrije“.

[65]             Člen 116 Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 452/2011 z dne 6. maja 2011 o uvedbi dokončne protisubvencijske dajatve na uvoz premazanega finega papirja s poreklom iz LRK, UL L 128, 14.5.2011.

[66]             Člen 117 Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 452/2011 z dne 6. maja 2011 o uvedbi dokončne protisubvencijske dajatve na uvoz premazanega finega papirja s poreklom iz LRK, UL L 128, 14.5.2011.

[67]             Metodologija za izračun zneska subvencije je pojasnjena na straneh 25 in 26 Memoranduma o sklepu ZDA z dne 17. novembra 2008 o varjenih ceveh krožnega prečnega preseka iz visokokakovostnega ogljičnega jekla (str. 26) (Zvezni register ZDA/zvezek 73, št. 227, str. 70961/24. november 2008).

[68]             Nekatera kolesa iz jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Predhodna ugotovitev, s katero se dovoli uvedba izravnalne dajatve, 6. september 2011, Zvezni register ZDA, dokument št. 2011–22720.

[69]             Oba programa se nanašata na podobno ugodnejšo davčno obravnavo pri plačilu davka od dohodka v isti geografski regiji.

[70]             Metodologija za izračun zneska subvencije je razložena na strani 25 Memoranduma o sklepu ZDA z dne 3. junija 2010 o oblogah za tlake iz žice (str. 25) (Zvezni register ZDA/zvezek 75, št. 111, str. 32902/10. junij 2010).

[71]             Metodologija za izračun zneska subvencije je razložena na strani 11 Memoranduma o sklepu ZDA z dne 12. junija 2009 o nekaterih napravah za vlečenje za stroji za nego trate in nekaterih delih teh naprav (Zvezni register ZDA/zvezek 74, št. 117, str. 29180/19. junij 2009).

[72]             Uvodne izjave od (125) do (136) Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 452/2011 z dne 6. maja 2011, UL L 128, 14.5.2011.

[73]             Uvodne izjave od (137) do (147) Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 452/2011 z dne 6. maja 2011 o uvedbi dokončne protisubvencijske dajatve na uvoz premazanega finega papirja s poreklom iz LRK, UL L 128, 14.5.2011.

[74]             Uvodne izjave od (148) do (159) Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 452/2011 z dne 6. maja 2011, UL L 128, 14.5.2011.

[75]             Memorandum o vprašanjih in sklepu za dokončno ugotovitev v preiskavi o izravnalni dajatvi za premazan papir brez lesovine s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, 17. oktober 2007, Zvezni register ZDA, C-570-907.

[76]             Metodologija za izračun zneska subvencije je razložena na strani 18 Memoranduma o sklepu ZDA z dne 28. maja 2010 o nekaterih jeklenih rešetih (Zvezni register ZDA/zvezek 75, št. 109, str. 32362/8. junij 2010).

[77]             Uvodne izjave od (172) do (181) Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 452/2011 z dne 6. maja 2011, UL L 128, 14.5.2011.

[78]             Metodologija za izračun zneska subvencije je razložena na strani 18 Memoranduma o sklepu ZDA z dne 28. maja 2010 o nekaterih jeklenih rešetih (Zvezni register ZDA/zvezek 75, št. 109, str. 32362/8. junij 2010).

[79]             Npr. Konferenco visokotehnoloških industrij Kitajske akademije znanosti, 11. november 2002, Memorandum o vprašanjih in sklepu za dokončno ugotovitev o uvedbi in določitvi izravnalne dajatve: terenske pnevmatike s poreklom iz LRK, št. 188 iz aprila 2011, Zvezni register ZDA, C-570-913, str. 24.

[80]             Memorandum o vprašanjih in sklepu za dokončno ugotovitev o uvedbi in določitvi izravnalne dajatve: tkane vreče iz plastičnih mas s poreklom iz LRK, 16. junij 2008, Zvezni register ZDA, C-570-917, str. 27; Memorandumu o vprašanjih in sklepu za dokončno ugotovitev v preiskavi o izravnalni dajatvi za varjene cevi krožnega prečnega preseka iz visokokakovostnega ogljičnega jekla s poreklom iz LRK, 23. marec 2009, Zvezni register ZDA, C-570-936, str. 18, Memorandumu o vprašanjih in sklepu za dokončno ugotovitev v preiskavi o izravnalni dajatvi za cevi in profile pravokotnega prereza s tanko steno s poreklom iz LRK, 13. junij 2008, Zvezni register ZDA, C-570-915, str. 13.

[81]             Uvodna izjava (202) Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 452/2011 z dne 6. maja 2011 o uvedbi dokončne protisubvencijske dajatve na uvoz premazanega finega papirja s poreklom iz LRK.

[82]             Nekateri standardi, celi vodi in tlačne cevi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, dokončna ugotovitev, s katero se dovoli uvedba izravnalne dajatve, 21. september 2010, Zvezni register ZDA, zvezek 75, št. 182, str. 57444.

[83]             Metodologija za izračun zneska subvencije je razložena na straneh 20 in 21 Memoranduma o sklepu ZDA z dne 10. septembra 2010 o nekaterih standardih, celih vodih in tlačnih ceveh iz ogljičnega in legiranega jekla (Zvezni register ZDA, zvezek 75, št. 182, str. 57444/21. september 2010).

[84]             Metodologija za izračun zneska subvencije je razložena na straneh 20 in 21 Memoranduma o sklepu ZDA z dne 17. novembra 2008 o varjenih ceveh krožnega prečnega preseka iz visokokakovostnega ogljičnega jekla (vodi) (Zvezni register ZDA, zvezek 73, št. 227, str. 70961/24. november 2008).

[85]             Metodologija za izračun zneska subvencije je razložena na strani 23 Memoranduma o sklepu ZDA z dne 17. novembra 2008 o varjenih ceveh krožnega prečnega preseka iz visokokakovostnega ogljičnega jekla (vodi) (Zvezni register ZDA, zvezek 73, št. 227, str. 70961/24. november 2008).

[86]             Metodologija za izračun zneska subvencije je razložena na strani 23 Memoranduma o sklepu ZDA z dne 17. novembra 2008 o varjenih ceveh krožnega prečnega preseka iz visokokakovostnega ogljičnega jekla (vodi) (Zvezni register ZDA, zvezek 73, št. 227, str. 70961/24. november 2008).

[87]             Metodologija za izračun zneska subvencije je razložena na strani 23 Memoranduma o sklepu ZDA z dne 17. novembra 2008 o varjenih ceveh krožnega prečnega preseka iz visokokakovostnega ogljičnega jekla (vodi) (Zvezni register ZDA, zvezek 73, št. 227, str. 70961/24. november 2008).

[88]             Prednapete jeklene pletenice za betonske elemente s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Predhodna ugotovitev, s katero se dovoli uvedba izravnalne dajatve, 2. november 2009, Zvezni register ZDA, dokument št. E9-26322, str. 56576–56592.

[89]             Metodologija za izračun zneska subvencije je razložena na strani 35 Memoranduma o sklepu ZDA z dne 14. maja 2010 o prednapetih jeklenih pletenicah za betonske elemente (Zvezni register ZDA, zvezek 75, št. 98, str. 28557/21. maj 2010).

[90]             Poročilo odbora o Kitajski – Izravnalne in protidampinške dajatve na zrnato usmerjene ploščato valjane izdelke iz jekla za elektropločevine iz Združenih držav.

[91]             Prav tam.

[92]             Poročilo odbora o Kitajski – Izravnalne in protidampinške dajatve na zrnato usmerjene ploščato valjane izdelke iz jekla za elektropločevine iz Združenih držav.

[93]             Sklep št. 40 državnega sveta o razglasitvi in izvajanju začasnih določb o spodbujanju prilagajanja industrijske strukture.

[94]             Poročilo odbora o Kitajski – Izravnalne in protidampinške dajatve na zrnato usmerjene ploščato valjane izdelke iz jekla za elektropločevine iz Združenih držav.

[95]             Z vidika Komisije bi bil tak seznam obsežen in bi zato preveritev postala neprožna, poleg tega bi se preprečila dodatna vprašanja ali vprašanja na podlagi argumentov ali dejstev, ki so se pojavila med preveritvijo.

[96]             Vprašanje 5.12 poziva kitajski vladi k dopolnitvi.

[97]             Pritožbeni organ, zadeva ZDA – Preiskava o izravnalni dajatvi za DRAMS iz Koreje: zaupanje nalog in ukazovanje ne vključujeta „situacije, ko vlada na nek način posreduje na trgu, kar lahko prinese določen rezultat (ali ga ne prinese) le na osnovi danih dejanskih okoliščin in proste izbire akterjev na tem trgu. To „zaupanje nalog“ ali „ukazovanje“ s strani vlade ne more biti nenamerno ali le stranski produkt vladnih predpisov.“

[98]             Velika izpostavljenost bank družbam v državni lasti, zajamčene marže, ki se zagotovijo z regulacijo obresti, še vedno omejena odgovornost in pripravljenost za razlikovanje obrestnih mer posojil, skupaj z implicitnim uravnavanjem dinamike in usmeritve novega posojila onemogočajo razvoj učinkovitega upravljanja kreditnih tveganj bank. Pomembno je, da imajo banke pripomočke in spodbude za sprejemanje odločitev glede posojil na podlagi izključno poslovnih ciljev.

[99]             Velik del bančnega sektorja je v lasti države, kot je tudi precejšen del korporacijske baze komitentov banke. Država kot glavni delničar imenuje višje vodstvo v vseh večjih bankah. Brez eksplicitnega sistema zavarovanja depozitov in okvira reševanja država prav tako implicitno zavaruje vse depozite. Močna vključenost države v več vidikov finančnega sistema zmanjša tržno disciplino, oslabi upravljanje družb in bo verjetno ustvarila blage omejitve proračuna.

[100]            Mednarodni denarni sklad 2011, november 2011, Poročilo Mednarodnega denarnega sklada o posameznih državah št. 11/321, LRK: ocena stabilnosti finančnega sistema.

[101]            Informacije so pridobljene s spletnih povezav http://www.taiwanembassy.org/be/ct.asp?xItem=306196&CtNode=3382&mp=102&xp1= in http://en.wikipedia.org/wiki/Taiwan.

[102]            Informacije so pridobljene s spletnih povezav http://en.wikipedia.org/wiki/Jiangsu, http://en.wikipedia.org/wiki/Zhejiang#Economy in http://en.wikipedia.org/wiki/Chongqing#Economy.

[103]            Informacije so pridobljene s spletne povezave https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder.

[104]            Evropska komisija, Generalni direktorat za trgovino, Direktorat H, B-1049 Bruselj.