Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o Agenciji Evropske unije za železniški promet in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 881/2004 /* COM/2013/027 final - 2013/0014 (COD) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. OZADJE PREDLOGA
1.1.
Nedavni razvoj politike EU na področju
železnic
Komisija je v beli knjigi „Načrt za
enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri
gospodarnemu prometnemu sistemu“, sprejeti 28. marca 2011 (v nadaljnjem
besedilu: bela knjiga iz leta 2011), predstavila svojo
vizijo enotnega evropskega železniškega območja, tj. notranjega trga v
železniškem prometu, na katerem evropski prevozniki v železniškem prometu
ponujajo storitve brez nepotrebnih tehničnih in upravnih ovir. Sklepi Evropskega sveta iz januarja 2012 tudi
poudarjajo pomen sprostitve potenciala za rast povsem integriranega enotnega
trga za omrežne in tudi druge dejavnosti[1]. Nadalje sporočilo Komisije o ukrepih za stabilnost, rast in
delovna mesta, sprejeto 30. maja 2012,[2] poudarja pomen
nadaljnjega zmanjšanja regulativnih bremen in ovir za vstop v železniški
sektor, za kar podaja priporočila po posameznih državah. Komisija je 6.
junija 2012 sprejela sporočilo o okrepitvi upravljanja enotnega trga, ki
tudi poudarja pomen prometnega sektorja[3]. V zadnjem desetletju je na trgu storitev v
železniškem prometu EU prišlo do velikih sprememb, ki so jih postopoma uvajali
trije zakonodajni „železniški paketi“ (in nekateri spremljajoči akti), z
namenom odpiranja nacionalnih trgov ter izboljšanja konkurenčnosti in
interoperabilnosti železnic na ravni EU, ob ohranjanju visoke ravni varnosti. Vendar je kljub znatnemu razvoju zakonodaje EU in drugih ukrepov
(pravni red EU) za vzpostavitev notranjega trga storitev v železniškem prometu
delež železnic v prevoznem sektorju znotraj EU ostal skromen. Komisija je zato
pripravila četrti železniški paket za izboljšanje kakovosti in
učinkovitosti železniških storitev z odstranitvijo preostalih tržnih ovir. Pričujoča uredba je sestavni del
četrtega železniškega paketa, ki se osredotoča na odpravo preostalih
upravnih in tehničnih ovir, zlasti z vzpostavitvijo skupnega pristopa k
pravilom glede varnosti in interoperabilnosti za povečanje ekonomij obsega
prevoznikov v železniškem prometu, ki delujejo v EU, zmanjšanje upravnih
stroškov in pospešitev upravnih postopkov kot tudi za preprečevanje
prikrite diskriminacije s pomočjo Agencije Evropske unije za železniški
promet (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Njen namen je
nadomestiti prvotno ustanovitveno uredbo ter dodati pomembne nove naloge
Agenciji, s katerimi bo postala resničen evropski železniški organ na
področju interoperabilnosti in varnosti.
1.2.
Zakaj zamenjava obstoječe Uredbe (ES)
št. 881/2004 (kakor je bila spremenjena) z novim aktom?
Od leta 2004, ko je bila pripravljena prvotna
ustanovitvena uredba, se je v zvezi z evropskimi železnicami in Agencijo
zgodilo precej sprememb. Veliko informacij je bilo
pridobljenih o delovanju notranjega trga storitev v železniškem prometu EU,
tudi z vidika njegove interoperabilnosti in varnosti. Sprejeta je bila nova
zakonodaja, ki je povzročila spremembe Uredbe o Agenciji (2008) ali
nadgradila obstoječe naloge Agencije brez sprememb Uredbe (npr. Sklep
2011/155/EU). Poročilo o oceni učinka, ki je
priloženo temu predlogu, opredeljuje več ukrepov, ki bi Agenciji dodelili
nove pristojnosti in racionalizirali obstoječe postopke. Poleg tega je treba uvesti številne spremembe
za izboljšanje delovanja Agencije glede na oceno uredbe, ki Agencijo
ustanavlja, in Agencije (2009–2010) kot tudi priporočil iz skupne izjave
Komisije, Evropskega parlamenta in Sveta o decentraliziranih agencijah (2012)
ter dokumenta o stališčih upravnega odbora Agencije o njeni prihodnosti
(2012). To se še zlasti nanaša na izboljšave notranje
strukture, upravljanja in odločanja Agencije kot tudi na izboljšanje
odnosov z zainteresiranimi stranmi. Nova uredba bo tudi pomagala razjasniti
strukturo pravnega akta (npr. z odpravo in preštevilčenjem členov) in
jo naredila bolj logično (npr. s premikom nekaterih členov v
ustreznejša poglavja, oblikovanjem novih poglavij in brisanjem nepotrebnih). Končno pa se v okviru tega zakonodajnega paketa spreminjata tudi
direktivi o interoperabilnosti in varnosti, ki sta tesno povezani z nalogami
Agencije, zato mora ta uredba to ustrezno upoštevati. Na podlagi zgoraj navedenega in ob upoštevanju
nasveta pravne službe namerava Komisija predlagati novo uredbo o Agenciji, ki
bi nadomestila prvotno Uredbo (ES) št. 881/2004. V
povezavi z Uredbo (ES) št. 881/2004 obstajajo številne naloge, ki jih je
mogoče razvrstiti v tri različne kategorije: ·
Nove določbe: nove naloge Agencije (izdajanje dovoljenj za dajanje vozil na trg,
dovoljenj za začetek obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in
signalizacije ob progi ter varnostnih spričeval), okrepljen nadzor nad
nacionalnimi organi, večje pristojnosti v zvezi z nacionalnimi predpisi,
novi viri sredstev Agencije (pristojbine in stroški), komisija za pritožbe; nekatere
nove določbe – zlasti v delu o notranji organizaciji – izhajajo iz
skupnega pristopa o agencijah EU. ·
Razjasnitev/poenostavitev obstoječih
določb: zlasti glede metod
dela, ERTMS, železniškega osebja, registrov in drugih nalog. ·
Dopolnitve zaradi
sprememb zakonodajnega in političnega okvira: določbe
glede notranje strukture in delovanja kot tudi sklicevanja na postopke
komitologije in delegirane akte. ·
Redakcijske spremembe: v zvezi s prvotno uredbo.
1.3.
Povezave med to uredbo ter direktivama o
interoperabilnosti in varnosti
Direktiva 2008/57/ES (Direktiva o
interoperabilnosti železniškega sistema) in Direktiva 2004/49/ES (Direktiva o
varnosti na železnici) sta tesno povezani s prvotno Uredbo (ES)
št. 881/2004. V četrtem železniškem paketu je bila predlagana
prenovitev teh dveh direktiv, vendar bosta vseeno ostali tesno povezani s to
uredbo. To je predvsem posledica dejstva, da Agencija deluje na področju
interoperabilnosti in varnosti železnic, katerega pravna podlaga je
določena v navedenih direktivah. V tej uredbi se povezave nanašajo predvsem na: –
tehnične specifikacije za interoperabilnost
(TSI; Direktiva o interoperabilnosti), skupne varnostne cilje (SVC; Direktiva o
varnosti), skupne varnostne metode (SVM; Direktiva o varnosti): Agencija je
pristojna za pripravo priporočil v zvezi z njimi, ki jih nato sprejme
Komisija, ter za izdajo mnenj Komisiji v zvezi z neuporabo TSI; –
varnostna spričevala: Agencija je pristojna za
njihovo izdajo, medtem ko je celoten postopek določen v Direktivi o
varnosti; –
registre: Agencija je pristojna za izdajo
priporočil Komisiji v zvezi s specifikacijami za registre (iz Direktive o
interoperabilnosti) in njihovo revizijo ter zagotavlja, da so dostopni
javnosti; –
dovoljenja za dajanje železniških vozil in tipov
vozil na trg ter dovoljenja za začetek obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja
in signalizacije ob progi: Agencija je pristojna za njihovo izdajo, medtem ko
je celoten postopek za njihovo uporabo določen v Direktivi o
interoperabilnosti; –
telematske aplikacije in evropski sistem za
upravljanje železniškega prometa (ERTMS): to so posebna področja, ki jih
urejajo zadevne TSI, sprejete na podlagi Direktive o interoperabilnosti, pri
čemer ima Agencija pomembno vlogo sistemskega organa; –
priglašene organe za ugotavljanje skladnosti:
Agencija je pristojna za podporo in spremljanje dejavnosti teh organov, ki so
ustanovljeni z Direktivo o interoperabilnosti, na podlagi katere so jim tudi
dodeljene naloge; –
nacionalne varnostne organe: Agencija je pristojna
za podporo in spremljanje dejavnosti teh organov, ki so ustanovljeni z Direktivo
o varnosti, na podlagi katere so jim tudi dodeljene naloge; –
nacionalne predpise na področju železniškega
prometa: Agencija je pristojna za njihovo preučitev z namenom zmanjšanja
njihovega števila, medtem ko so postopki za njihovo priglasitev določeni v
direktivah o varnosti in interoperabilnosti. 2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI
STRANMI IN OCEN UČINKA Službe Komisije so s predstavniki sektorja
stalno razpravljale o spremembah enotnega evropskega železniškega območja. V letih 2010–2011 je bila izvedena naknadna ocena Uredbe (ES)
št. 881/2004 in delovanja Agencije Evropske unije za železniški promet[4].
Ocena je, skupaj s splošno oceno agencij EU v letu 2009, prikazala dodano
vrednost, ki jo prinaša Agencija, ter na splošno pozitivno mnenje
zainteresiranih strani v zvezi z Agencijo in rezultati njenega dela. Rezultati
ocene so bili pomembna podlaga in pripravljalno delo za nadaljnji postopek
ocene učinka, povezanega s spremembo uredbe. Evropska komisija je izvedla temeljito oceno
učinka v podporo zakonodajnim predlogom za izboljšanje učinkovitosti
in konkurenčnosti enotnega evropskega železniškega območja na
področju interoperabilnosti in varnosti. Junija 2011
je bila ustanovljena usmerjevalna skupina za oceno učinka (IASG), GD MOVE
pa je vse GD povabil, da v njej sodelujejo. Zunanji svetovalec je pripravil podporno
študijo za oceno učinka in izvedel ciljno usmerjena posvetovanja z
zainteresiranimi stranmi. Ciljno usmerjena posvetovanja so
se začela 18. novembra 2011 s spletno anketo, ki je bila
zaključena 30. decembra 2011. Temu so sledili razgovori z najpomembnejšimi
zainteresiranimi stranmi in delavnica z zainteresiranimi stranmi konec
februarja 2012. Od takrat je imel GD MOVE dvostranska
srečanja s predstavniki sektorja, da bi pridobil njihove poglede na to,
kaj bi bilo v četrtem paketu treba storiti na področju
interoperabilnosti in varnosti. Glede na tehnično naravo pobude niso bila
izvedena posvetovanja z javnostjo. Vendar je Komisija
poskrbela, da so bili posveti z vsemi zainteresiranimi stranmi opravljeni
pravočasno in da so razprave zajemale vse ključne elemente pobude. Odbor za oceno učinka: Odbor za oceno učinka se je sestal
5. septembra 2012 in naknadno podal pozitivno mnenje.
Glavna priporočila odbora so bila vključena v poročilo o oceni
učinka: –
dodanih je bilo več statističnih podatkov
in informacij o posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi, –
dodane so bile pričakovane sinergije z drugimi
elementi četrtega železniškega paketa in razjasnjeni posredni učinki, –
ključni ukrepi, skupni možnostim 2–5, so bili
podrobneje opisani in pojasnjene so bile razlike med njimi, –
razjasnjene in bolje pojasnjene so bile metode, ki
so bile uporabljene za oceno učinka, logika je bila prikazana z boljšim
navzkrižnim sklicevanjem, –
jasneje so bili navedeni upravni stroški za
gospodarske subjekte (prevoznike v železniškem prometu) in stroški za javno
upravo (nacionalne organe, Agencijo in Komisijo). Opredeljene možnosti: Na podlagi ocene posameznih ukrepov je
Komisija poleg osnovnega scenarija opredelila pet možnosti politike (možnosti
2–6). Po svoji strukturi možnosti 2–5 zadevajo predvsem
raven interakcije med Agencijo Evropske unije za železniški promet (v
nadaljnjem besedilu: ERA ali Agencija) in nacionalnimi organi, vse pa lahko
dosežejo tri operativne cilje. Možnost 6 je sklop horizontalnih ukrepov, ki so
v največji meri odvisni od interakcije med Agencijo in nacionalnimi
organi, in se lahko uporabi poleg ene od možnosti 2–5, ob pričakovani
okrepitvi skupnega končnega učinka. Možnost 1: izhodiščni
scenarij (brez ukrepanja) – nadaljevanje po poti, ki je trenutno začrtana
za sektor Možnost 2: večja
usklajevalna vloga Agencije pri zagotavljanju doslednega pristopa k izdaji
spričeval prevoznikom v železniškem prometu in dovoljenj za vozila Možnost 3: ERA kot
točka, kjer lahko vse uredite na enem mestu, pri čemer končna
odločitev o izdaji spričeval in dovoljenj ostane v pristojnosti
nacionalnih varnostnih organov, Agencija pa izvaja vhodna in izhodna
preverjanja vlog in odločitev Možnost 4: Agencija in
nacionalni varnostni organi (v nadaljnjem besedilu: NSA) si delijo
pristojnosti, pri čemer končno odločitev o izdaji spričeval
in dovoljenj sprejme Agencija Možnost 5: ERA prevzame
dejavnosti nacionalnih varnostnih organov (NSA) glede izdaje spričeval
prevoznikom v železniškem prometu in dovoljenj za vozila Možnost 6: horizontalni
ukrepi, vključno z drugimi zakonodajnimi in nezavezujočimi ukrepi (ki
presegajo delitev odgovornosti med nacionalnimi organi in Agencijo), ki se
lahko izvedejo za izboljšanje konkurenčnosti železniškega sektorja, na
primer okrepitev vloge Agencije pri razširjanju informacij in usposabljanju v
zvezi z železnicami ali prehod z nacionalnih tehničnih in varnostnih
predpisov na sistem predpisov EU (prek opredelitve nepotrebnih predpisov s
strani Agencije in nacionalnih varnostnih organov, ki ji sledi zahteva nacionalnim
organom, da te predpise umaknejo, kot tudi omejitev možnosti sprejemanja novih
predpisov) Učinki in vplivi možnosti: Vpliv vseh možnosti na okolje je bil ocenjen kot pozitiven,
čeprav majhen. Socialni učinek vseh možnosti je bil ocenjen kot
majhen/zanemarljiv. Spodnja razpredelnica prikazuje ekonomske
koristi (učinkovitost) in število doseženih ciljev (uspešnost)
kombiniranih možnosti: Možnost || Učinkovitost (skupna neto korist v mio. EUR) || Uspešnost (število doseženih operativnih ciljev) Možnost 2+6: Nadaljnje „usklajevanje“ s strani ERA + horizontalni ukrepi || 411 || 1 Možnost 3+6: ERA kot točka vse na enem mestu + horizontalni ukrepi || 461 || 2 Možnost 4+6: ERA in NSA si delijo pristojnosti + horizontalni ukrepi || 497 || 3 Možnost 5+6: ERA prevzame dejavnosti NSA glede dovoljenj in izdaje spričeval + horizontalni ukrepi || 476 || 3 Zaključek je bil, da je možnost 4 (v
kombinaciji z možnostjo 6) priporočljiva možnost, saj ponuja najboljše
razmerje rezultatov glede na: –
industrijo, v smislu zmanjšanja stroškov in
časa, potrebnih za izdajo varnostnih spričeval ter dovoljenj za
vozila in druge podsisteme, –
vpliv stroškov na proračun EU, –
stroškovne učinke na nacionalne institucije, –
skladnost z načeloma subsidiarnosti in
sorazmernosti, –
obravnavanje opredeljenih problemov in –
uresničevanje ciljev. Več informacij o oceni učinka ter o
rezultatih posvetovanj z zainteresiranimi stranmi je navedenih v delovnem
dokumentu služb Komisije, ki spremlja zakonodajne predloge za odpravo
preostalih upravnih in tehničnih ovir na področju interoperabilnosti
in varnosti na trgu storitev v železniškem prometu EU. Objavljen
bo na spletni strani Generalnega sekretariata Komisije po sprejetju tega
pravnega akta. 3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA V tem oddelku so obravnavne in pojasnjene
glavne določbe nove uredbe o Agenciji, po potrebi v povezavi s spremembami
prvotnega besedila Uredbe (ES) št. 881/2004. POGLAVJE 1 NAČELA: Člen 1: cilji so
bili spremenjeni, da odražajo nove naloge Agencije, in premaknjeni med uvodne
izjave; namesto tega sta za večjo jasnost navedena „vsebina in
področje uporabe“. Člen 2: pravni
status se premakne sem, ker je to ustrezneje (prej prvotni člen 22). Člen 3: spremenjen,
da ustrezno odraža nove vrste aktov Agencije. POGLAVJE 2 METODE DELA: Dodano novo poglavje, ki obravnava vprašanja,
ki so bila prvotno v drugih poglavjih, vendar se dejansko nanašajo na metode, s
katerimi Agencija dosega svoje cilje. Člen 4: člen o
„delovnih skupinah“ je na novo napisan zaradi pravne jasnosti, zlasti: sklic na
AEIF je zdaj odveč in se ga lahko črta; prvotni člen 24(4) je
bil premaknjen sem namesto člena o osebju Agencije; pravilnik, ki ga
sprejme odbor. Člen 7: „ocena
učinka“; prvotno besedilo je omejevalo analizo stroškov in koristi samo na
varnost (člen 6(4)); ta naloga ne bi smela biti del nobene posamezne
dejavnosti Agencije, zato je bilo treba ta odstavek premakniti v splošni
oddelek in ga narediti splošno veljavnega ter predpisati jasne naloge; to je v skladu
z dokumentom o stališču odbora o prihodnosti Agencije ter načeli
oblikovanja in upravljanja proračuna po dejavnostih. Člen 8: „študije“; predhodno
člen 20 – premaknjen, saj študije predstavljajo sredstvo za doseganje
cilja in niso naloge kot take. Člen 9: „mnenja“: prej
člen 10 o tehničnih mnenjih; beseda „tehnična“ je bila
črtana v skladu z direktivami; odstavek 2a(b) odstranjen kot nepotreben; odstavek
3 (prvotno odstavek 2b) spremenjen, da se razširi njegov obseg (prej omejen
samo na tehnične specifikacije za interoperabilnost, brez jasne
utemeljitve). Člen 10: „obiski
v državah članicah“: prvotno člen 33 – premaknjen v to poglavje, saj
so obiski sredstvo za doseganje ciljev Agencije. POGLAVJE 3 NALOGE, POVEZANE Z VARNOSTJO NA
ŽELEZNICI: Člen 11: „tehnična
podpora – varnost“: manjše spremembe, ki razjasnjujejo naloge Agencije. Člen 12: „varnostna
spričevala“; nova vloga Agencije (izdajanje varnostnih spričeval),
kot je predlagano v poročilu o oceni učinka, v skladu s prenovljeno
Direktivo o varnosti. Člen 13: „vzdrževanje
vozil“; nov člen – preostanek iz prvotnega poglavja 3a, poenostavljen in
premaknjen v del o varnosti kot najbolj ustrezen. Člen 14: „prevoz
nevarnega blaga po železnici“; nov člen, formalizira, kar Agencija že
dejansko počne na področju prevoza nevarnega blaga po železnici. POGLAVJE 4 NALOGE, POVEZANE Z
INTEROPERABILNOSTJO: Člen 15: „tehnična
podpora – interoperabilnost“; nekoliko spremenjen, da odraža spremembe
Direktive o interoperabilnosti (točki b in c) in za razjasnitev
obstoječih nalog Agencije. Člen 16: „dovoljenja
za vozila“; nov člen – obravnava novo vlogo Agencije pri izdajanju
dovoljenj za dajanje vozil na trg, kot je predlagano v poročilu o oceni
učinka, v skladu s spremenjeno Direktivo o interoperabilnosti. Člen 17: „dovoljenja za tipe vozil“; nov
člen – obravnava novo vlogo Agencije pri izdajanju dovoljenj za dajanje
tipov vozil na trg v skladu s spremenjeno Direktivo o interoperabilnosti. Člen 18: „dovoljenje
za začetek obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije ob
progi“; nov člen – obravnava novo vlogo Agencije glede dovoljenj za opremo
za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi, povezano z vlogo Agencije kot
sistemskega pristojnega organa in posledicami nove naloge izdajanja dovoljenj
za dajanje vozil na trg za ERTMS (za zagotovitev, da so dovoljenja za dajanje
vozil z nameščeno opremo ERTMS na trg skladna s sistemi ob progi). Člen 19: „telematske
aplikacije“; nov člen, ki se doda za formalizacijo obstoječe vloge,
ki jo Agencija že opravlja, v skladu s TAP/TAF TSI in poročilom o oceni
učinka. Člen 20: „podpora
priglašenim organom za ugotavljanje skladnosti“; spremenjen – določbe o
spremljanju dela priglašenih organov s strani Komisije so bile premaknjene v
nov oddelek o spremljanju, preostanek je podpora priglašenim organom (Komisija
je naloge, ki se nanašajo na tehnični sekretariat priglašenih organov za
železnice, z 20. aprilom 2011 prenesla na Agencijo in ta aktivnost se že
izvaja; to naj se ustrezno odraža v zakonodaji). POGLAVJE 5 NALOGE, POVEZANE Z NACIONALNIMI
PREDPISI (premaknjeno za poglavje o interoperabilnosti): Členi 21, 22 in 23: „nacionalni
predpisi“: novi členi, ki zajemajo prvotna člena 9a in 9b,
spremenjena za uskladitev postopkov z direktivama o interoperabilnosti in
varnosti ter za upoštevanje razširjenih pristojnosti Agencije v zvezi z
nacionalnimi predpisi, izhajajoč iz poročila o oceni učinka in
osnutka poročila delovne skupine o nacionalnih varnostnih predpisih; upravljanje
zbirke podatkov IT je zdaj jasno v rokah Agencije za razjasnitev predhodno
mešanih odgovornosti (Komisija in Agencija) ter za razrešitev sedanjih tehničnih,
usklajevalnih in lastniških problemov. POGLAVJE 6 NALOGE, POVEZANE Z ERTMS: oddelek o ERTMS si zasluži ločeno novo poglavje. Členi 24–28: „naloge
ERTMS“ vsebujejo prvotni člen 21a, spremenjen za razjasnitev odgovornosti
Agencije in drugih udeležencev glede ERTMS, za izboljšanje uvajanja ERTMS in za
odražanje tega, kar Agencija na tem področju trenutno že dela; člen
13e je spremenjen v skladu s predhodno oceno Komisije glede štirih let
tehničnega spremljanja. POGLAVJE 7 NALOGE, POVEZANE S SPREMLJANJEM
ENOTNEGA EVROPSKEGA ŽELEZNIŠKEGA OBMOČJA: novo
poglavje – različne naloge, povezane s spremljanjem, so zdaj združene v
enem poglavju za večjo jasnost in boljšo preglednost. Člen 29: „spremljanje
nacionalnih varnostnih organov“; nov člen – nova naloga Agencije: v
poročilu o oceni učinka (in v oceni Uredbe o Evropski železniški
agenciji) se predlaga nadzor nad nacionalnimi varnostnimi organi. Člen 30: „spremljanje
priglašenih organov“; nov člen – nova naloga Agencije: nadzor nad
priglašenimi organi, kot je predlagano v poročilu o oceni učinka. Člen 31: „spremljanje
napredka interoperabilnosti in varnosti“; delno na podlagi prvotnega člena
9 (nova odstavka 1 in 2 s pojasnjenimi nalogami Agencije v zvezi s spremljanjem
varnosti), prvotnega člena 14 (nova odstavka 3 in 4 s prej ločenima
poročiloma o interoperabilnosti in varnosti zdaj združenima v eno); odstavek
5 – na podlagi člena 21b (2a) v skladu s poročilom o oceni
učinka in oceno Uredbe o Evropski železniški agenciji. POGLAVJE 8 DRUGE NALOGE – novo poglavje,
ki združuje prejšnji poglavji o registrih, železniškem osebju in druge naloge. Člen 32: „vlakovno
osebje“; združuje prvotne člene 16b, 16c in 17 za poenostavitev: nekatere
naloge niso več potrebne, druge so opisane v Direktivi 2007/59; spremembe
v izogib pravni nejasnosti in ponavljanju. Člen 33: „registri“;
ta člen združuje prvotna člena 18 in 19, posodobljena in usklajena z
zakonodajo. Člen 34: „mreže
nacionalnih varnostnih organov, preiskovalnih organov in predstavniških
organov“; prej del prvotnega člena 6(5) in člena 9; dodana je bila
mreža predstavniških organov (odstavek 2) za izboljšanje in oblikovanje
usklajevanja med zainteresiranimi stranmi na ravni Agencije; dodan je bil
odstavek 3 za izboljšanje in oblikovanje posvetovanja z vsemi zainteresiranimi
stranmi, s končnim ciljem izboljšanja kakovosti rezultatov dela Agencije
(v skladu z oceno Uredbe o Evropski železniški agenciji in dokumentom o
stališču o prihodnosti Agencije). Člen 35: „sporočanje
in razširjanje“; nov člen, ki delno formalizira obstoječe dejavnosti
Agencije in izhaja iz poročila o oceni učinka, ocene Uredbe o
Evropski železniški agenciji in dokumenta o stališču o prihodnosti
Agencije. Člen 36: „raziskave
in spodbujanje inovativnosti“; prvotni člen z dodanimi raziskavami,
formalizira, kar Agencija v veliki meri že počne; v skladu z dokumentom o
stališču odbora Agencije o njeni prihodnosti. Člen 37: „pomoč
Komisiji“; nekoliko spremenjen. Člen 38: „pomoč
pri ocenjevanju železniških projektov“; prvotno člen 15, obseg zdaj
vključuje tudi varnost. Člen 39: „pomoč
državam članicam in zainteresiranim stranem“; nov člen, v skladu s
poročilom o oceni učinka (ukrep iz možnosti 6) in rezultati ocene
Uredbe o Evropski železniški agenciji. Člen 40: „mednarodni
odnosi“: nov člen, ki formalizira, kar Agencija v veliki meri že
počne; v skladu s poročilom o oceni učinka in dokumentom o
stališču odbora Agencije o njeni prihodnosti. Člen 41: „rezervni
deli“; nov člen – nova naloga v skladu s poročilom o oceni
učinka. POGLAVJE 9 ORGANIZACIJA AGENCIJE: pripravljeno predvsem skladno s skupno izjavo Komisije, Evropskega
parlamenta in Sveta o decentraliziranih agencijah in skupnem pristopu (2012),
zlasti glede: razširjenih pristojnosti upravnega odbora; ustanovitve izvršnega
odbora; večletnega delovnega programa; drugih standardnih določb o
človeških virih in proračunskih vprašanjih. Druge pomembne spremembe: Člen 48: „letni in
večletni delovni programi“; nov, ločen člen o delovnih programih
se je zdel primeren za jasnost; v skladu s skupno izjavo ter priporočili
Računskega sodišča, Evropskega parlamenta, oceno Uredbe o Evropski
železniški agenciji in dokumenta o stališču odbora Agencije o njeni
prihodnosti (večletna perspektiva, ABB in ABM, odnosi z zainteresiranimi
stranmi). Členi 51–57: „komisija
za pritožbe“; novi členi – komisija za pritožbe je potrebna po razširitvi
pristojnosti Agencije (izdaja dovoljenj za dajanje vozil na trg in varnostnih
spričeval); poročilo o oceni učinka predvideva ustanovitev
neodvisnega pritožbenega organa zunaj Agencije, vendar se zdi, da je bolj
primerna rešitev, ki jo že uporablja EASA; na podlagi ustreznih določb
Uredbe o EASA. POGLAVJE 10 FINANČNE DOLOČBE: Člen 58(2): nova
točka (c) – dodani novi viri prihodkov Agencije (zunanje pristojbine ter
stroški za izdajanje dovoljenj za dajanje vozil na trg in varnostnih
spričeval (nove naloge)); nova točka (e) – za uskladitev z Uredbo o
EASA. POGLAVJE 11 OSEBJE: novo
poglavje, predvsem skladno s standardnimi določbami, ki so posledica
skupnega pristopa o agencijah (člena 62 in 63). Člen 61: „osebje –
splošne določbe“; prej člen 24, spremenjen v skladu s skupno izjavo o
agencijah, oceno Uredbe o Evropski železniški agenciji in dokumentom o
stališču odbora Agencije o njeni prihodnosti; predhodne najvišje omejitve
pogodb so črtane. POGLAVJE 12 SPLOŠNE DOLOČBE: Členi 64, 66–68 in 70–72: premaknjeni iz drugih delov prvotne uredbe, po potrebi spremenjeni
glede na skupno izjavo o agencijah. Člen 65: „sporazum o
sedežu in pogoji delovanja“; nov člen na podlagi skupne izjave o
decentraliziranih agencijah (2012). Člen 69: „sodelovanje
z nacionalnimi organi in telesi“; nov člen, ki izhaja iz novih
pristojnosti Agencije za izdajanje potrdil in dovoljenj; sodelovanje z
nacionalnimi organi in telesi je v nekaterih primerih potrebno zaradi njihovega
strokovnega znanja in izkušenj; možnost oddajanja dela nalog Agencije
(pod)izvajalcem. POGLAVJE 13 KONČNE DOLOČBE: novo poglavje Člena 73 in 74: „delegirani
akti“; nova člena – v skladu z novimi pristojnostmi Agencije (izdajanje
varnostnih spričeval in dovoljenj za dajanje vozil na trg, lastni viri)
obstaja potreba po sprejetju delegiranih ukrepov; podobno kot v primeru EASA. Člen 75: „postopek v
odboru“; nov člen, pripravljen, da se prepreči sklicevanje na druge
akte (Direktiva o interoperabilnosti). Člen 76: „ocena in
pregled“: prvotni člen spremenjen v skladu s skupno izjavo o agencijah. ČLENI, KI SO OSTALI ENAKI KOT V UREDBI
(ES) ŠT. 881/2004: 5, 6, 58, 59 in 60. 4. PRORAČUNSKE POSLEDICE Nova uredba predstavlja zakonodajno osnovo za
obveznosti glede proračuna in osebja v zvezi z Agencijo Evropske unije za
železniški promet. Podrobni izračuni so podani v
Prilogi, v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga. Pomembno je poudariti, da v zvezi z osebjem
Agencije sedanji akt vključuje: 1.
izračune virov iz dveh predhodnih ocen
finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženih prvotni Uredbi (ES)
št. 881/2004 in njenim spremembam iz leta 2008 (Uredba (ES)
št. 1335/2008), ki za Agencijo določajo 104 delovna mesta za
začasne uslužbence, 2.
proračunske postopke za obdobje 2005–2013, s
katerimi je proračunski organ Agenciji dodelil dodatnih 39 delovnih mest
za izvajanje dodatnih nalog, ki niso navedene v ustanovitveni uredbi, kar
skupaj predstavlja 143 delovnih mest za začasne uslužbence v letu 2013, 3.
ocenjene posledice za vire, izhajajoče iz novih
nalog in razširjenih pristojnosti Agencije, predvidenih v sedanji novi uredbi,
določene na 43 oseb. Kar zadeva točko 2, je treba
upoštevati, da se je število delovnih mest od ustanovitve Agencije leta 2005
postopoma povečevalo. Te spremembe so se letno
podrobno pregledovale in jih je proračunski organ sprejel vsako leto v
skladu s številom delovnih mest, ki ga je predlagala Komisija. Glavna razlaga
za razliko med točkama 1 in 2 je, da številne funkcije in dejavnosti, kot
so pravne zadeve, uradna oseba za varstvo podatkov, sekretariat za upravni
odbor, notranja revizija, kakovost in poslovno načrtovanje, ekonomsko
vrednotenje (ocena učinka), nabava, upravljanje objektov in vodja
administracije, niso bile določene v ustanovitveni uredbi – ali vsaj ni
bilo načrtovano, da jih bo izvajalo prav za to imenovano osebje. Za
nekatera področja, vključno s človeškimi viri, IT in financami,
so bile potrebe po virih znatno podcenjene. Kar zadeva ekonomsko vrednotenje, ta dejavnost
izhaja iz dejstva, da je bila Agencija ustanovljena z namenom prispevanja k
integriranemu in konkurenčnemu železniškemu območju. To je bil sestavni del dejavnosti Agencije od samega začetka –
tudi če v oceni finančnih posledic niso bila predvidena sredstva za osebje,
ki bi se s tem ukvarjalo. Potreba po tej dejavnosti je nesporna in se je
nedavno še povečala v skladu s sistemom za oblikovanje proračuna po
dejavnostih; to se odraža v dejstvu, da se predlaga nov člen v novi uredbi
o Agenciji. Poleg teh sprememb so različni akti
Komisije Agenciji naložili dodatne naloge s posledicami za vire, kar pa ni
ustrezno zajeto v oceni finančnih posledic. Na
primer, Sklep Komisije 2011/155/EU o objavi in vodenju referenčnega
dokumenta iz člena 27(4) Direktive 2008/57/ES je Agenciji naložil dodatne
naloge v zvezi z zagotavljanjem preglednosti ter poenostavitvijo postopkov in
pravil, ki se uporabljajo za izdajo dovoljenj za železniška vozila in
podsisteme. Natančneje, vloga Agencije se nanaša na dokumentiranje
postopka izdaje dovoljenj v državah članicah, dokumentiranje nacionalnih
predpisov, ki veljajo za izdajo dovoljenj za železniška vozila in preverjanje
skladnosti podatkov, podporo nacionalnim varnostnim organom ter upravljanje in
ohranjanje podatkov. Kar zadeva točko 3, proračunske
posledice in posledice glede osebja novih in razširjenih nalog izhajajo
predvsem iz izračunov ocene učinka, izvedbe priporočil iz skupne
izjave Komisije, Evropskega parlamenta in Sveta o decentraliziranih agencijah,
priporočil Računskega sodišča in službe za notranjo revizijo ter
ocene Uredbe o Evropski železniški agenciji. Vse spremembe
zakonodaje so vsebinsko pojasnjene v delu 3 tega memoranduma. Ocenjuje se, da
bo za izvajanje teh novih in razširjenih nalog potrebnih skupno 70 oseb, s 43
dodatnimi zaposlenimi glede na trenutno stopnjo zaposlovanja v Agenciji. Teh 43
novih oseb se bo ukvarjalo z izdajanjem dovoljenj in spričeval ter bodo
krite z zunanjimi pristojbinami in stroški, medtem ko bo preostala potreba po
27 osebah krita z notranjo prerazporeditvijo obstoječega osebja Agencije.
Tako ne bo dodatnega vpliva na proračun EU (razen za leti 2015 in 2016, ko
zunanje pristojbine in stroški še ne bodo na voljo). Načrtovanih 43 dodatnih članov
osebja bo spadalo v naslednje kategorije: ·
tehnični strokovnjaki (41 oseb) za izdajanje
dovoljenj za dajanje železniških vozil in tipov vozil na trg (30), dovoljenj za
začetek obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije ob
progi (6) in varnostnih spričeval (5); ·
povezano administrativno osebje (2), vključno
z računovodjo za upravljanje načrtovanega sistema zunanjih pristojbin
in stroškov, ki bo vključevalo sodelovanje z nacionalnimi organi. Z zunanjimi pristojbinami in stroški bi se
krili tudi povezani splošni stroški, zlasti: ·
prevod sklepov Agencije v nacionalne jezike; ·
sistem IT, potreben za računovodske namene
(zunanje pristojbine in stroški). Preostalih 27
oseb, ki naj bi se krile z notranjo prerazporeditvijo obstoječega osebja
Agencije, se bo ukvarjalo: ·
s spremljanjem nacionalnih varnostnih organov in
priglašenih organov ter izvajanjem nacionalne zakonodaje o varnosti in
interoperabilnosti; ·
z zmanjšanjem števila nacionalnih predpisov; ·
z nasveti in podporo državam članicam in
zainteresiranim stranem, razširjanjem informacij, povezanih z železnico,
usposabljanjem in usklajevanjem možnih železniških delov, ki bi jih bilo treba
standardizirati. Skupni vpliv Agencije na proračun EU v
obdobju 2015–2020 je ocenjen na 157,113 milijona EUR. Stroški novih nalog v
proračunu EU znašajo 0,4113 milijona EUR, saj se bodo od leta 2017 dalje
krili s pristojbinami in stroški, ki jih plača industrija. Prišlo je tudi do učinka na vire Komisije
(v GD MOVE). V zvezi s tem uredba vključuje: 1.
zračune virov iz dveh predhodnih ocen
finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženih prvotni Uredbi (ES)
št. 881/2004 in njenim spremembam iz leta 2008 (Uredba (ES)
št. 1335/2008), ki za Komisijo določajo dva uradnika/začasna
uslužbenca; 2.
spremembe za obdobje 2005–2013 s tremi dodatnimi
uslužbenci Komisije, ki se ukvarjajo z vprašanji,
povezanimi z Agencijo, za izvajanje dodatnih nalog, ki niso navedene v
ustanovitveni uredbi, Skupno število za Komisijo, povezano s to
pobudo, je 5 oseb, pri čemer se ne zahteva nobeno novo osebje. 2013/0014 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o Agenciji Evropske unije za železniški
promet in razveljavitvi Uredbe (ES) št.
881/2004 (Besedilo velja za EGP) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE
UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije, zlasti člena 91(1) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije, po predložitvi osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom, ob upoštevanju mnenja Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora[5], ob upoštevanju mnenja Odbora regij[6], v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: (1) Postopno vzpostavljanje
evropskega železniškega območja brez meja zahteva ukrepanje Unije na
področju tehničnih predpisov za železnice glede tehničnih
(interoperabilnost) in varnostnih vidikov, pri čemer so oboji
neločljivo povezani in zahtevajo večjo stopnjo usklajenosti na ravni
Unije. Zadevna zakonodaja o železnicah, predvsem trije železniški paketi, je
bila sprejeta v zadnjih dveh desetletjih, pri čemer sta najpomembnejši
Direktiva 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila
2004 o varnosti na železnicah Skupnosti in Direktiva 2008/57/ES Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti
železniškega sistema Skupnosti. (2) Hkratno uresničevanje
ciljev glede varnosti in interoperabilnosti na železnici zahteva precejšnje
tehnično delo, ki ga mora voditi specializirani organ. Zato je bilo treba
leta 2004 kot del drugega železniškega paketa v okviru obstoječih
institucionalnih okvirov in ob upoštevanju ravnovesja moči v Uniji
ustanoviti evropsko agencijo, odgovorno za varnost in interoperabilnost na
železnici (v nadaljnjem besedilu: Agencija). (3) Evropska železniška agencija
je bila prvotno ustanovljena z Uredbo (ES) št. 881/2004 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004[7], da bi spodbudila
vzpostavitev evropskega železniškega območja brez meja in pomagala pri
oživljanju železniškega sektorja s krepitvijo njegovih bistvenih prednosti na
področju varnosti. Uredbo (ES) št. 881/2004 je treba nadomestiti z
novim aktom zaradi znatnega števila sprememb v zvezi z nalogami Agencije in
njeno notranjo organizacijo. (4) Četrti železniški paket
predlaga pomembne spremembe za izboljšanje delovanja enotnega evropskega
železniškega območja s spremembami v obliki prenovitve Direktive
2004/49/ES in Direktive 2008/57/ES, ki sta obe neposredno povezani z nalogami
Agencije. Navedeni direktivi skupaj s to uredbo določata predvsem
izvajanje nalog, povezanih z izdajo dovoljenj in varnostnih spričeval za
vozila na ravni Unije. To pomeni večjo vlogo Agencije. (5) Agencija bi morala prispevati
k vzpostavitvi in učinkovitemu delovanju enotnega evropskega železniškega
območja brez meja ter k zagotovitvi visoke stopnje varnosti z izboljšanjem
konkurenčnega položaja železniškega sektorja. To bi bilo treba doseči
s prispevanjem, na tehničnem področju, k izvajanju zakonodaje
Evropske unije s povečevanjem stopnje interoperabilnosti železniških
sistemov in k razvijanju skupnega pristopa k varnosti evropskega železniškega
sistema. Agencija bi morala tudi opravljati vlogo evropskega organa,
odgovornega za izdajanje dovoljenj za dajanje železniških vozil in tipov vozil
na trg, varnostnih spričeval prevoznikom v železniškem prometu in
dovoljenj za začetek obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in
signalizacije ob progi. Poleg tega bi morala spremljati nacionalne železniške
predpise in delovanje nacionalnih organov, ki delujejo na področju
interoperabilnosti in varnosti na železnici. (6) Pri uresničevanju teh
ciljev bi morala Agencija v celoti upoštevati postopek širitve Unije in posebne
omejitve v zvezi z železniškimi povezavami s tretjimi državami. Agencija bi
morala nositi izključno odgovornost za naloge in pristojnosti, ki so ji
dodeljene. (7) Pri izvajanju svojih nalog in
zlasti v zvezi s pripravo priporočil bi morala Agencija kar najbolj
upoštevati zunanje strokovnjake za železnice. Ti bi morali vključevati
predvsem poklicne strokovnjake iz železniškega sektorja in ustreznih
nacionalnih organov. Sestavljati bi morali pristojne in reprezentativne delovne
skupine Agencije. (8) Da bi zagotovila vpogled v
ekonomske učinke na železniški sektor in njegov vpliv na družbo,
omogočila drugim ozaveščeno sprejemanje odločitev ter
učinkoviteje upravljala prednostne delovne naloge in dodeljevanje virov
znotraj Agencije, bi morala biti Agencija bolj vključena v dejavnost ocene
učinka. (9) Agencija bi morala
zagotavljati neodvisno in objektivno tehnično podporo, predvsem Komisiji. Direktiva
…. [o interoperabilnosti železniškega sistema] določa osnovo za pripravo
in spreminjanje tehničnih specifikacij za interoperabilnost (TSI), medtem
ko Direktiva … [o varnosti na železnici] določa osnovo za pripravo in
spreminjanje skupnih varnostnih metod (SVM) in skupnih varnostnih ciljev (SVC).
Nadaljevanje dela in razvoj TSI, SVM in SVC sčasoma zahtevata trajni
tehnični okvir in specializiran organ s posebnim osebjem. V ta namen bi
morala biti Agencija odgovorna za zagotavljanje priporočil Komisiji v
zvezi s pripravo in spreminjanjem TSI, SVM in SVC. Nacionalne varnostne
organizacije in regulativni organi bi morali imeti enako možnost, da od
Agencije zahtevajo neodvisno tehnično mnenje. (10) Prevozniki v železniškem
prometu so pri vlogah za varnostna spričevala, posredovanih pristojnim
nacionalnim organom, naleteli na številne težave, od dolgotrajnih postopkov in
čezmernih stroškov do nepoštene obravnave, zlasti novih tekmecev. Spričevala,
izdana v eni državi članici, niso bila brezpogojno priznana v drugih
državah članicah, kar škoduje enotnemu evropskemu železniškemu
območju. Da bi bili postopki za izdajo varnostnih spričeval
prevoznikom v železniškem prometu učinkovitejši in nepristranski, je
ključno preiti na enotno varnostno spričevalo, ki bo veljavno v
celotni Uniji in ga bo izdala Agencija. Spremenjena Direktiva … [o varnosti na
železnici] zagotavlja podlago za to. (11) Trenutno Direktiva 2008/57/ES
določa dovoljenje za začetek obratovanja železniškega vozila v vsaki
državi članici, razen v posebnih primerih. Delovna skupina za dovoljenja
za vozila, ki jo je leta 2011 oblikovala Komisija, je razpravljala o več
primerih, ko so proizvajalce in prevoznike v železniškem prometu prizadeli
čezmerno trajanje in stroški postopka izdaje dovoljenj, ter predlagala
številne izboljšave. Ker so nekatere težave posledica zapletenosti sedanjih
postopkov izdaje dovoljenj za vozila, bi bilo treba ta postopek poenostaviti. Vsako
železniško vozilo bi moralo prejeti samo eno dovoljenje in to dovoljenje za
dajanje vozil ali tipov vozil na trg bi morala izdati Agencija. To bi prineslo
oprijemljive koristi sektorju z zmanjšanjem stroškov in skrajšanjem postopka
ter bi zmanjšalo tveganje morebitne diskriminacije, zlasti novih podjetij, ki
želijo vstopiti na železniški trg. Spremenjena Direktiva …
[o interoperabilnosti železniškega sistema] zagotavlja podlago za to. (12) Za nadaljnja prizadevanja za
razvoj enotnega evropskega železniškega območja, predvsem v povezavi z
zagotavljanjem ustreznih informacij uporabnikom prevoza blaga in potnikom, ter
ob upoštevanju sedanje vključenosti Agencije je treba okrepiti vlogo
Agencije na področju telematskih aplikacij. S tem bi zagotovili njihov
skladen razvoj in hitro uvajanje. (13) Glede na pomen evropskega
sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) za tekoč razvoj in
varnost enotnega evropskega železniškega območja ter ob upoštevanju
njegovega preteklega razdrobljenega razvoja je treba okrepiti njegovo splošno
usklajevanje na ravni Unije. Zato bi morala imeti Agencija kot najbolj
pristojen organ Unije pomembnejšo vlogo na tem področju, da bi zagotovila
skladen razvoj ERTMS, prispevala k zagotavljanju, da je oprema ERTMS skladna z
veljavnimi specifikacijami, in zagotovila, da so evropski raziskovalni
programi, povezani z ERTMS, usklajeni z razvojem tehničnih specifikacij
ERTMS. Da bi bili postopki za izdajo dovoljenj za začetek obratovanja
podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi učinkovitejši in
nepristranski, je ključno preiti na enotno dovoljenje, ki bo veljavno v
Uniji in ga bo izdala Agencija. Spremenjena Direktiva …
[o interoperabilnosti železniškega sistema] zagotavlja podlago za to. (14) Pristojni nacionalni organi so
običajno zaračunavali izdajo dovoljenj za vozila in varnostnih
spričeval. S prenosom pristojnosti na raven Unije bi imela Agencija
pravico zaračunati prosilcem za izdajo spričeval in dovoljenj,
navedenih v prejšnjih uvodnih izjavah. Stopnja teh dajatev bi bila enaka ali
nižja od sedanjega povprečja v Uniji in določena z delegiranim aktom,
ki bi ga sprejela Komisija. (15) Splošni cilj je, da bi bilo
treba prenos funkcij in nalog z držav članic na Agencijo opraviti
učinkovito, brez kakršnega koli zmanjšanja obstoječih visokih ravni
varnosti. Agencija bi morala imeti na voljo zadostne vire za svoje nove naloge,
časovni razpored dodelitve teh virov pa bi moral temeljiti na jasno
opredeljenih potrebah. Ob upoštevanju znanja in izkušenj nacionalnih organov,
zlasti nacionalnih varnostnih organov, bi morala imeti Agencija možnost
ustrezne uporabe tega znanja in izkušenj pri dodeljevanju zadevnih dovoljenj in
spričeval. V ta namen bi bilo treba spodbujati dodeljevanje nacionalnih
strokovnjakov Agenciji. (16) Direktiva … [o varnosti na
železnici] in Direktiva … [o interoperabilnosti železniškega sistema]
določata pregled nacionalnih ukrepov s stališča varnosti in
interoperabilnosti ter združljivost s pravili o konkurenci. Direktivi tudi
omejujeta možnost držav članic, da bi sprejemale nove nacionalne predpise.
Sedanji sistem, v katerem še naprej obstajajo številni nacionalni predpisi,
vodi v možna nasprotja s predpisi Unije ter povzroča tveganje za pomanjkljivo
preglednost in prikrito diskriminacijo tujih izvajalcev, zlasti manjših in
novih. Za prehod k sistemu zares preglednih in nepristranskih predpisov o
železnicah na ravni Unije je treba okrepiti postopno krčenje nacionalnih
predpisov. Mnenje, ki temelji na neodvisnem in nepristranskem strokovnem znanju
in izkušnjah, je ključno na ravni Unije. V ta namen je treba okrepiti
vlogo Agencije. (17) Uspešnost, organizacija in
postopki odločanja na področju interoperabilnosti in varnosti na
železnici se znatno razlikujejo med nacionalnimi varnostnimi organi in
priglašenimi organi za ugotavljanje skladnosti, kar škodi nemotenemu delovanju
enotnega evropskega železniškega območja. To lahko negativno vpliva
predvsem na mala in srednje velika podjetja, ki želijo vstopiti na železniški
trg v drugi državi članici. Zato je ključno okrepljeno usklajevanje s
ciljem večje uskladitve na ravni Unije. V ta namen bi morala Agencija prek
revizij in inšpekcijskih pregledov spremljati nacionalne varnostne organe in
priglašene organe za ugotavljanje skladnosti. (18) Na področju varnosti je
pomembno zagotoviti čim večjo preglednost in učinkovit pretok
informacij. Analiza rezultatov poslovanja, ki temelji na skupnih kazalnikih in
povezuje vse dejavnike v sektorju, je pomembna in bi jo bilo treba izvesti. Kar
zadeva statistiko, je potrebno tesno sodelovanje z Eurostatom. (19) Za spremljanje napredka
interoperabilnosti in varnosti na železnici bi morala biti Agencija odgovorna
za objavo ustreznega poročila vsaki dve leti. Glede na njeno tehnično
strokovno znanje in izkušnje ter nepristranskost bi morala Agencija tudi
pomagati Komisiji pri spremljanju izvajanja zakonodaje Unije o
interoperabilnosti in varnosti na železnici. (20) Interoperabilnost
vseevropskega omrežja bi bilo treba povečevati in novi investicijski
projekti, izbrani z namenom, da jih podpre Unija, bi morali biti v skladu s
ciljem interoperabilnosti, določenim v Odločbi št. 1692/96/ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za
razvoj vseevropskega prometnega omrežja[8]. Agencija je prava
ustanova za prispevek k tem ciljem. (21) Vzdrževanje voznih sredstev je
pomemben del varnostnega sistema. Pravi evropski trg za vzdrževanje železniške
opreme ni obstajal zaradi pomanjkanja sistema za certificiranje vzdrževalnih
delavnic. To stanje je povzročalo dodatne stroške v sektorju in ima za
posledico prevoze brez tovora. Evropski certifikacijski sistem za servisne
delavnice bi bilo treba zato postopno razvijati in posodabljati, pri čemer
je Agencija najprimernejši organ za predlaganje ustreznih rešitev Komisiji. (22) Poklicne kvalifikacije, ki se
zahtevajo za strojevodje, so glavni dejavnik varnosti in interoperabilnosti v
Uniji. Te so tudi predpogoj za prosti pretok delavcev v železniški industriji. To
vprašanje bi bilo treba obravnavati z upoštevanjem obstoječega okvira za
socialni dialog. Agencija bi morala priskrbeti tehnično podporo, potrebno
za upoštevanje tega vidika na ravni Unije. (23) Agencija bi morala
organizirati in lajšati sodelovanje med nacionalnimi varnostnimi organi,
nacionalnimi preiskovalnimi organi in predstavniškimi organi iz železniškega
sektorja, ki delujejo na evropski ravni, da bi spodbujala dobre prakse,
izmenjavo ustreznih informacij, zbiranje podatkov, povezanih z železnico, in
spremljanje skupne učinkovitosti varnosti železniškega sistema. (24) Da bi se zagotovila čim
večja preglednost in enak dostop vsem strankam do ustreznih podatkov, bi
morale biti listine, predvidene za postopke interoperabilnosti in varnosti v
železniškem prometu, dostopne javnosti. Enako velja za dovoljenja, varnostna
spričevala in druge ustrezne železniške listine. Agencija bi morala
zagotoviti učinkovit način izmenjave in objave teh podatkov. (25) Pospeševanje inovativnosti in
raziskav na področju železnice je pomembna naloga, ki bi jo Agencija glede
na svoj ugled in položaj morala spodbujati. Kakršna koli finančna
pomoč, zagotovljena s tem v zvezi v okviru dejavnosti Agencije, ne bi
smela pripeljati do kakršnega koli izkrivljanja razmer na zadevnem trgu. (26) Da bi povečala
učinkovitost finančne podpore Unije ter njeno kakovost in
združljivost z ustreznimi tehničnimi predpisi, bi morala Agencija kot
edini organ Unije z ugledno usposobljenostjo na področju železnic igrati
aktivno vlogo pri ocenjevanju železniških projektov. (27) Zakonodaja o
interoperabilnosti in varnosti na železnici, vodniki o izvajanju ali
priporočila Agencije lahko včasih zainteresiranim stranem
povzročajo težave pri razlaganju in druge težave. Ustrezno in enotno
razumevanje teh aktov je predpogoj za učinkovito izvajanje železniškega
pravnega reda in delovanje železniškega trga. Zato bi se morala Agencija
aktivno vključiti v usposabljanje in dejavnosti razlaganja v povezavi s
tem. (28) Da bi lahko ustrezno izvajala
svoje naloge, bi Agencija morala biti pravna oseba in bi morala imeti neodvisen
proračun, ki bi se financiral predvsem na podlagi prispevka Unije ter prek
pristojbin in dajatev, ki jih plačajo prosilci. Da bi bila zagotovljena
neodvisnost Agencije pri njenem vsakodnevnem vodenju ter pri izdajanju mnenj,
priporočil in sklepov, bi morala biti njena organiziranost pregledna, njen
izvršni direktor pa bi moral imeti polno odgovornost. Osebje Agencije bi moralo
biti neodvisno in zaposleno na podlagi kratkoročnih in dolgoročnih pogodb
v ustreznem razmerju, da se ohrani njegovo organizacijsko znanje in
neprekinjeno delovanje ob potrebni in stalni izmenjavi strokovnega znanja z
železniškim sektorjem. (29) Da se zagotovi učinkovito
izvajanje funkcij Agencije, bi morale biti države članice in Komisija
zastopane v upravnem odboru, ki so mu dodeljena potrebna pooblastila,
vključno za pripravo proračuna ter odobritev letnih in večletnih
delovnih programov. (30) Da bi bila zajamčena
preglednost sklepov upravnega odbora, bi morali biti predstavniki zadevnih
sektorjev prisotni pri sejah, vendar brez glasovalne pravice, pri čemer je
ta pravica pridržana za predstavnike javnih organov, ki odgovarjajo
demokratičnim nadzornim organom. Predstavnike sektorja bi morala imenovati
Komisija na podlagi njihove zastopanosti na ravni Unije, in sicer za prevoznike
v železniškem prometu, upravljavce infrastrukture, železniško gospodarstvo,
delavske sindikate, potnike in uporabnike železniškega prevoza blaga. (31) Za ustrezno pripravo sej
upravnega odbora in svetovanje upravnemu odboru o sklepih, ki naj jih sprejme,
bi bilo treba oblikovati svetovalni izvršni odbor. (32) Zagotoviti je treba, da so
strankam, ki jih zadevajo odločitve Agencije, na voljo ustrezna pravna
sredstva na neodvisen in nepristranski način. Vzpostaviti bi bilo treba
primeren pritožbeni mehanizem, na podlagi katerega bi bila zoper odločitve
izvršnega direktorja mogoča pritožba pri posebni komisiji za pritožbe,
zoper odločitve katere bi bilo mogoče vložiti tožbo pred Sodiščem
Evropske unije. (33) Širši strateški pogled v
povezavi z dejavnostmi Agencije bi pripomogel k učinkovitejšemu
načrtovanju in upravljanju njenih virov ter prispeval k večji
kakovosti njenih rezultatov. Zato bi moral upravni odbor sprejeti večletni
delovni program in ga redno posodabljati po ustreznem posvetovanju z zadevnimi
zainteresiranimi stranmi. (34) Delo Agencije bi moralo biti
pregledno. Treba bi bilo zagotoviti učinkovit nadzor s strani Evropskega
parlamenta in v ta namen bi moral imeti Evropski parlament možnost zaslišanja
izvršnega direktorja Agencije ter posvetovanja o večletnem delovnem
programu. Agencija bi morala tudi uporabljati ustrezno zakonodajo Unije v zvezi
z javnim dostopom do listin. (35) V preteklih letih, ko so se
ustanavljale bolj decentralizirane agencije, si je proračunski organ
prizadeval za izboljšanje preglednosti in nadzora nad upravljanjem
finančnih sredstev Unije, ki so bila tem dodeljena, zlasti v zvezi s
proračunsko razdelitvijo postavk, finančnim nadzorom, pristojnostjo
za potrditev zaključnega računa, prispevki v sistem pokojninskega
zavarovanja in notranjim proračunskim postopkom (kodeks ravnanja). Na
podoben način bi bilo treba uporabljati Uredbo (ES) št. 1073/1999
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja
Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[9] brez omejitev za
Agencijo, ki bi morala pristopiti k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne
25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo
Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti
prevaram[10]. (36) Ker države članice ne
morejo zadovoljivo uresničiti ciljev predlaganega ukrepa, namreč
ustanoviti strokovnega organa za oblikovanje skupnih rešitev glede zadev v
zvezi z varnostjo in interoperabilnostjo v železniškem prometu, zaradi skupne
narave dela, ki ga je treba opraviti, in ker se da potemtakem ta cilj bolje
uresničiti na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z
načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe. V
skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem
členu, ta uredba vsebuje samo to, kar je potrebno za doseganje teh ciljev. (37) Za ustrezno določanje
višine pristojbin in dajatev, ki jih ima Agencija pravico zaračunati, bi
bilo treba pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe
o delovanju Evropske unije dodeliti Komisiji v zvezi s členi, ki zadevajo
izdajo in podaljšanje dovoljenj za začetek obratovanja podsistemov
vodenja-upravljanja in signaliziranja ob progi, dovoljenj za dajanje vozil in
tipov vozil na trg ter varnostnih spričeval. Zlasti je pomembno, da
Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na
strokovni ravni.
Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti
istočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov
Evropskemu parlamentu in Svetu. (38) Za zagotovitev izvajanja
členov 21 in 22 te uredbe glede pregleda osnutka nacionalnih predpisov in
veljavnih predpisov bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. (39) Za zagotovitev enotnih pogojev
izvajanja členov 29, 30, 31 in 51 te uredbe bi bilo treba Komisiji
podeliti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu
z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o
določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države
članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije. (40) Treba je uveljaviti
določena načela glede upravljanja Agencije zaradi skladnosti s skupno
izjavo in enotnim pristopom, ki sta bila julija 2012 dogovorjena z
Medinstitucionalno delovno skupino o decentraliziranih agencijah EU, katere
namen je racionalizirati dejavnosti agencij in povečati njihovo
učinkovitost. (41) Ta uredba spoštuje temeljne
pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti v Listini Evropske unije
o temeljnih pravicah – SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: POGLAVJE 1 NAČELA Člen 1 Vsebina
in področje uporabe 1.
S to uredbo se ustanavlja Agencija Evropske unije
za železniški promet (v nadaljnjem besedilu: Agencija). 2.
Ta uredba določa: (a)
vzpostavitev in naloge Agencije, (b)
naloge držav članic. 3.
Ta uredba se uporablja za: (a)
interoperabilnost železniškega sistema v Uniji, kot
določa Direktiva ../../.EU [Direktiva o interoperabilnosti]; (b)
varnost železniškega sistema v Uniji, kot
določa Direktiva ../../.EU [Direktiva o varnosti na železnici]; (c)
izdajanje spričeval strojevodjem, kot
določa Direktiva 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
23. oktobra 2007 o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo
lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti [Direktiva o strojevodjih]. Člen 2 Pravni
status 1.
Agencija je organ Unije, ki
ima status pravne osebe. 2.
Agencija ima v posameznih državah članicah
najširšo možno pravno sposobnost, dodeljeno pravnim osebam v skladu z njihovimi
zakoni. Zlasti lahko pridobi ali razpolaga s
premičninami in nepremičninami in je lahko stranka v sodnih
postopkih. 3.
Agencijo zastopa njen direktor. Člen 3 Vrste
aktov Agencije Agencija lahko: (a) naslovi
priporočila na Komisijo v zvezi z uporabo členov 11,
13, 14, 15, 23, 24, 26, 30, 32, 31, 33 in 41; (b) naslovi
priporočila na države članice v zvezi z uporabo členov 21, 22 in
30; (c) izdaja mnenja
Komisiji v skladu s členi 9, 21, 22 in 38 ter zadevnim
organom v državah članicah v skladu s členom 9; (d) izdaja sklepe v
skladu s členi 12, 16, 17 in 18; (e) izdaja mnenja,
ki predstavljajo sprejemljive načine usklajevanja v skladu s
členom 15; (f) izdaja
tehnične dokumente v skladu s členom 15; (g) izdaja
revizijska poročila v skladu s členoma 29 in 30; (h) izdaja smernice
in druge nezavezujoče dokumente, ki olajšajo uporabo zakonodaje o
interoperabilnosti in varnosti na železnici, v skladu s členi 11, 15 in
24. POGLAVJE 2 METODE DELA Člen 4 Ustanovitev
in sestava delovnih skupin 1.
Agencija ustanovi omejeno
število delovnih skupin za pripravo poročil, povezanih zlasti s
tehničnimi specifikacijami za interoperabilnost (TSI), skupnimi
varnostnimi cilji (SVC) in skupnimi varnostnimi metodami (SVM). Agencija lahko v drugih upravičenih primerih
na zahtevo Komisije ali na lastno pobudo ustanovi delovne skupine po
posvetovanju s Komisijo. 2.
Agencija v delovne skupine imenuje strokovnjake. Agencija v delovne skupine imenuje predstavnike,
ki so jih pristojni nacionalni organi imenovali za delovne skupine, v katerih
želijo sodelovati. Agencija v delovne skupine imenuje poklicne
strokovnjake iz železniškega sektorja, ki so navedeni na seznamu iz odstavka 3. Zagotovi ustrezno zastopanje tistih sektorjev industrije in tistih
uporabnikov, na katere bi lahko vplivali ukrepi, ki jih Komisija lahko predlaga
na podlagi priporočil, ki jih nanjo naslovi Agencija. Agencija lahko, če je potrebno, v delovne
skupine imenuje neodvisne strokovnjake in predstavnike mednarodnih organizacij,
priznane kot pristojne na zadevnem področju. Osebje
Agencije se ne sme imenovati v delovne skupine. 3.
Vsak predstavniški organ iz člena 34 pošlje
Agenciji seznam najbolj usposobljenih strokovnjakov, pooblaščenih za
njegovo zastopanje v vsaki delovni skupini. 4.
Kadar koli delo teh delovnih skupin neposredno
vpliva na delovne pogoje, zdravje in varnost delavcev v industriji,
predstavniki delavskih organizacij sodelujejo v ustreznih delovnih skupinah kot
polnopravni člani. 5.
Potne stroške in dnevnice članov delovnih
skupin, ki temeljijo na predpisih in merilih, ki jih je sprejel upravni odbor,
krije Agencija. 6.
Delovnim skupinam predseduje predstavnik Agencije. 7.
Delo delovnih skupin je pregledno. Upravni odbor opredeli poslovnik delovnih skupin. Člen 5 Posvetovanje
socialnih partnerjev Kadar koli delo, določeno v členih
11, 12, 15 in 32 , neposredno vpliva na družbeno okolje ali na delovne pogoje
delavcev v industriji, se Agencija posvetuje s socialnimi partnerji v okviru
Odbora za sektorski dialog, ustanovljenega v skladu s Sklepom 98/500/ES[11]. Ta posvetovanja se organizirajo, preden
Agencija predloži Komisiji svoja priporočila. Agencija
ustrezno upošteva ta posvetovanja in je v vsakem času pripravljena
razložiti svoja priporočila. Agencija pošlje Komisiji mnenja, izražena v
Odboru za sektorski dialog, Komisija pa odboru, navedenemu v členu 75. Člen 6 Posvetovanje
z uporabniki železniškega prevoza blaga in potniki Kadar koli delo, določeno v členih
11 in 15, neposredno vpliva na uporabnike železniškega prevoza blaga in
potnike, se Agencija posvetuje z organizacijami, ki jih zastopajo. Seznam organizacij, s katerimi se je treba posvetovati, pripravi
Komisija s pomočjo odbora, navedenega v členu 75. Ta posvetovanja se organizirajo, preden
Agencija predloži svoje predloge Komisiji. Agencija
ustrezno upošteva ta posvetovanja in je vedno pripravljena razložiti svoje
predloge. Agencija pošlje Komisiji mnenja, ki jih izrazijo zadevne
organizacije, Komisija pa odboru, navedenemu v členu 75. Člen 7 Ocena
učinka 1.
Agencija opravi oceno učinka svojih
priporočil in mnenj. Upravni odbor sprejme
metodologijo ocene učinka na podlagi metodologije Komisije. Agencija se
poveže s Komisijo, da zagotovi ustrezno upoštevanje zadevnega dela pri
Komisiji. 2.
Pred uvedbo dejavnosti, ki je vključena v
delovni program, Agencija opravi z njo povezano zgodnjo oceno učinka, v
kateri navede: (a)
vprašanje, ki ga je treba rešiti, in verjetne
rešitve; (b)
potrebni obseg določenega ukrepa,
vključno z izdajo priporočila ali mnenja Agencije; (c)
pričakovani prispevek Agencije k rešitvi
težave. Poleg tega se za vsako dejavnost in projekt v
delovnem programu pripravi analiza učinkovitosti za posamezno dejavnost in
v povezavi z drugimi dejavnostmi, tako da se lahko najbolje uporabi
proračun in vire Agencije. 3.
Agencija lahko opravi naknadno oceno zakonodaje, ki
izhaja iz njenih priporočil. 4.
Države članice Agenciji predložijo podatke, ki
so potrebni za oceno učinka. Člen 8 Študije Kadar je to potrebno za izvajanje njenih
nalog, Agencija naroči študije, ki jih financira iz lastnega
proračuna. Člen 9 Mnenja 1.
Agencija na zahtevo nacionalnih regulatornih
organov, navedenih v členu 55 Direktive 2012/34/EU [Direktiva o
vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (prenovitev)], izda
mnenje, ki zadeva varnostne in interoperabilne vidike vprašanj, ki so
pritegnila njihovo pozornost. 2.
Agencija na zahtevo Komisije izdaja mnenja o
spremembah katerega koli akta, sprejetega na podlagi Direktive …[Direktiva o
interoperabilnosti] ali … [Direktiva o varnosti na železnici], zlasti
kadar se sporoči kakršna koli domnevna pomanjkljivost. 3.
V zvezi z mnenji, navedenimi v prejšnjih odstavkih
in drugih členih te uredbe, Agencija posreduje svoja mnenja v dveh
mesecih, če ni dogovorjeno drugače. Agencija
mnenja objavi v dveh mesecih v različici, iz katere se odstrani vse
komercialno zaupno gradivo. Člen 10 Obiski
v državah članicah 1.
Da bi opravljala svoje naloge, zlasti naloge
iz členov 12, 21, 22, 16, 17, 27, 29, 30, 31 in 38, lahko Agencija izvede obiske držav članic v skladu
z usmeritvijo, ki jo opredeli upravni odbor. 2.
Agencija obvesti zadevno državo članico o
načrtovanem obisku, imenih pooblaščenih uradnikov Agencije in datumu,
ko naj bi se obisk začel. Uradniki Agencije,
pooblaščeni za izvedbo takšnih obiskov, to storijo na podlagi predložitve
sklepa izvršnega direktorja, v katerem so navedeni namen in cilji njihovega
obiska. 3.
Nacionalni organi držav članic olajšajo delo
osebja Agencije. 4.
Agencija pripravi poročilo o vsakem obisku in
ga pošlje Komisiji ter zadevni državi članici. 5.
Zgornji odstavki ne vplivajo na inšpekcijske preglede
iz členov 29(6) in 30(6), ki se izvajajo v skladu s tam predpisanim
postopkom. POGLAVJE 3 NALOGE, POVEZANE Z VARNOSTJO NA ŽELEZNICI Člen 11 Tehnična
podpora – priporočila o varnosti na železnici 1.
Agencija izda Komisiji priporočila o skupnih
varnostnih metodah (SVM) in skupnih varnostnih ciljih
(SVC), določenih v členih 6 in 7 Direktive … [Direktiva o varnosti na
železnicah]. Agencija izda Komisiji tudi priporočila o občasnem
preverjanju SVM in SVC. 2.
Agencija Komisiji na njeno zahtevo ali na lastno
pobudo izda priporočila o drugih ukrepih na področju varnosti. 3.
Agencija lahko izdaja smernice in druge nezavezujoče
dokumente, ki olajšajo izvajanje zakonodaje o varnosti na železnici. Člen 12 Varnostna
spričevala Agencija izdaja posamezna varnostna
spričevala v skladu s členoma 10 in 11 Direktive … [Direktiva o
varnosti]. Člen 13 Vzdrževanje vozil 1.
Agencija pomaga Komisiji v
zvezi s sistemom certificiranja subjektov, zadolženih za vzdrževanje
v skladu s členom 14(6) Direktive … [Direktiva o varnosti
na železnicah]. 2.
Agencija izda priporočilo Komisiji glede na
člen 14(7) Direktive … [Direktiva o varnosti na železnicah]. 3.
Agencija v poročilu iz
člena 30(2) te uredbe analizira druge možne ukrepe, ki se sprejmejo
v skladu s členom 15 Direktive ... [Direktiva
o varnosti na železnicah]. Člen 14 Prevoz nevarnega blaga po železnici Agencija spremlja razvoj zakonodaje, ki zadeva
prevoz nevarnega blaga po železnici v smislu Direktive 2008/68/ES Evropskega
parlamenta in Sveta[12], ter ga primerja z
zakonodajo, ki zadeva železniško interoperabilnost in varnost, zlasti bistvene
zahteve. V ta namen Agencija pomaga Komisiji in lahko na zahtevo
Komisije ali na lastno pobudo izda priporočila. POGLAVJE 4 NALOGE, POVEZANE Z INTEROPERABILNOSTJO Člen 15 Tehnična podpora na področju
železniške interoperabilnosti 1.
Agencija: (a)
izda Komisiji priporočila o TSI in njihovi
spremembi v skladu s členom 5 Direktive … [Direktiva o
interoperabilnosti]; (b)
izda Komisiji priporočila o predlogah za
EU-izjavo o verifikaciji in dokumente tehnične dokumentacije, ki ji morajo
biti priloženi, v skladu s členom 15 Direktive … [Direktiva o
interoperabilnosti]; (c)
izda Komisiji priporočila o specifikacijah za
registre in njihovi spremembi v skladu s členi 43, 44 in 45 Direktive …
[Direktiva o interoperabilnosti]; (d)
izda mnenja, ki predstavljajo sprejemljive
načine usklajevanja v zvezi s pomanjkljivostmi TSI v skladu s členom
6(2) Direktive … [Direktiva o interoperabilnosti], in jih posreduje Komisiji; (e)
izda Komisiji mnenja o prošnjah držav članic
za neuporabo TSI v skladu s členom 7 Direktive … [Direktiva o
interoperabilnosti]; (f)
izda tehnične dokumente v skladu s členom
4(9) Direktive … [Direktiva o interoperabilnosti]; (g)
izda Komisiji priporočila v zvezi z delovnimi
pogoji celotnega osebja, ki opravlja za varnost pomembne naloge. 2.
Agencija za pripravo priporočil iz točk
(a) in (b) odstavka 1: (a)
zagotovi, da so TSI in
specifikacije za registre prilagojene tehničnemu napredku in tržnim
trendom ter družbenim zahtevam; (b)
zagotovi usklajenost med razvojem in posodabljanjem
TSI na eni strani ter razvojem vseh evropskih standardov, ki se izkažejo kot
potrebni za interoperabilnost, na drugi strani ter ohranja ustrezne stike z
evropskimi organi za standarde. 3.
Agencija lahko izdaja smernice in druge
nezavezujoče dokumente, ki olajšajo izvajanje zakonodaje o
interoperabilnosti železnic. Člen 16 Dovoljenja za dajanje vozil na trg Agencija izdaja dovoljenja za dajanje
železniških vozil na trg v skladu s členom 20 Direktive … [Direktiva o
interoperabilnosti]. Člen 17 Dovoljenja za dajanje tipov vozil na
trg Agencija izdaja dovoljenja za dajanje tipov
vozil na trg v skladu s členom 22 Direktive … [Direktiva o
interoperabilnosti]. Člen 18 Dovoljenja za začetek obratovanja
podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi Agencija izdaja dovoljenja za začetek
obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi, ki se
nahajajo ali obratujejo v celotni Uniji, v skladu s členom 18 Direktive …
[Direktiva o interoperabilnosti]. Člen 19 Telematske aplikacije 1.
Agencija deluje kot sistemski
organ, odgovoren za vzdrževanje tehničnih specifikacij za telematske
aplikacije, v skladu z zadevnimi TSI. 2.
Agencija opredeli, objavi in uporablja postopke za
upravljanje zahtev za spremembe navedenih specifikacij. V
ta namen Agencija vzpostavi in vodi register zahtev za spremembe specifikacij
telematskih aplikacij in njihovega statusa. 3.
Agencija razvije in vzdržuje tehnična orodja
za upravljanje različic specifikacij telematskih aplikacij. 4.
Agencija pomaga Komisiji pri spremljanju uvajanja
telematskih aplikacij v skladu z zadevnimi TSI. Člen 20 Podpora priglašenim organom za
ugotavljanje skladnosti 1.
Agencija podpira dejavnosti priglašenih organov za
ugotavljanje skladnosti iz člena 27 Direktive … [Direktiva o interoperabilnosti]. Ta podpora zajema predvsem pripravo smernic za
ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponente interoperabilnosti
iz člena 9 Direktive … [Direktiva o interoperabilnosti] in smernic za
postopek ES-verifikacije iz člena 10 Direktive … [Direktiva o
interoperabilnosti]. 2.
Agencija olajša sodelovanje priglašenih organov za
ugotavljanje skladnosti, pri čemer deluje zlasti kot tehnični
sekretariat za njihovo usklajevalno skupino. POGLAVJE 5 NALOGE, POVEZANE Z NACIONALNIMI PREDPISI Člen 21 Pregled osnutka nacionalnih predpisov 1.
Agencija v dveh mesecih po
prejemu pregleda osnutek nacionalnih predpisov, ki se ji predloži v skladu s: (a)
členom 8(2) Direktive
… [Direktiva o varnosti na železnicah], (b)
členom 14 Direktive … [Direktiva o
interoperabilnosti]. 2.
Če Agencija po pregledu iz odstavka 1 meni, da
nacionalni predpisi omogočajo izpolnitev bistvenih zahtev za
interoperabilnost, upoštevanje SVM in doseganje SVC ter da ne bi
povzročili samovoljne diskriminacije ali prikrite omejitve delovanja
železniškega prometa med državami članicami, o pozitivni oceni obvesti
Komisijo in zadevno državo članico. Komisija lahko
potrdi predpis v sistemu IT iz člena 23. 3.
Če pregled iz odstavka 1 privede do negativne
ocene, Agencija: (a)
izda priporočilo, ki ga naslovi na zadevno
državo članico, v katerem navede razloge, zakaj zadevni
predpis ne bi smel postati veljaven in/ali se uporabljati; (b)
obvesti Komisijo o negativni oceni. 4.
Če država članica v dveh mesecih od
prejema priporočila Agencije iz točke (a) odstavka 3 ne ukrepa, lahko
Komisija po prejemu informacij iz točke (b) odstavka 3 in po tem, ko ji
zadevna država članica sporoči razloge, sprejme odločitev, ki jo
naslovi na zadevno državo članico in s katero od nje zahteva, da spremeni
zadevni osnutek predpisa, začasno ustavi njegovo sprejetje, začetek
veljavnosti ali izvajanje. Člen 22 Pregled
veljavnih nacionalnih predpisov 1.
Agencija v dveh mesecih po
prejemu pregleda nacionalne predpise, ki se ji predložijo v skladu s
členom 14(3) Direktive … [Direktiva o interoperabilnosti]. 2.
Če Agencija po pregledu iz odstavka 1 meni, da
nacionalni predpisi omogočajo izpolnitev bistvenih zahtev za
interoperabilnost, upoštevanje SVM in doseganje SVC ter da ne bi
povzročili samovoljne diskriminacije ali prikrite omejitve delovanja
železniškega prometa med državami članicami, o pozitivni oceni obvesti
Komisijo in zadevno državo članico. Komisija lahko
potrdi predpis v sistemu IT iz člena 23. 3.
Če pregled iz odstavka 1 privede do negativne
ocene, Agencija: (a)
izda priporočilo, ki ga naslovi na zadevno
državo članico, v katerem navede razloge, zakaj bi bilo treba zadevni
predpis spremeniti ali razveljaviti; (b)
obvesti Komisijo o negativni oceni. 4.
Če država članica v dveh mesecih od
prejema priporočila Agencije iz točke (a) odstavka 3 ne ukrepa, lahko
Komisija po prejemu informacij iz točke (b) odstavka 3 in po tem, ko ji
zadevna država članica sporoči razloge, sprejme odločitev, ki jo
naslovi na zadevno državo članico in s katero od nje zahteva, da spremeni
ali razveljavi zadevni predpis. 5.
Postopek, opisan v odstavkih 2 in 3, se smiselno
uporablja v primerih, ko Agencija ugotovi, da je kateri koli nacionalni
predpis, priglašen ali ne, odvečen ali v nasprotju s SVM, SVC, TSI ali
katero koli drugo zakonodajo Unije na področju železnic. Člen 23 Sistem
IT, ki se uporablja za namene priglasitve in razvrstitev nacionalnih predpisov 1.
Agencija vzpostavi in upravlja
namenski sistem IT, ki vsebuje nacionalne predpise iz členov 21(1) in
22(1), ter dostop do njega zagotovi zainteresiranim stranem in javnosti. 2.
Države članice priglasijo Agenciji in Komisiji
nacionalne predpise iz členov 21(1) in 22(1) prek sistema IT iz odstavka
1. Agencija objavi pravila v tem sistemu in jih uporabi za
obveščanje Komisije v skladu s členoma 21 in 22. 3.
Agencija razvrsti priglašene nacionalne predpise v
skladu s členom 14(8) Direktive …. [Direktiva o
interoperabilnosti]. V ta namen uporabi sistem iz prvega odstavka tega
člena. 4.
Agencija razvrsti priglašene nacionalne predpise v
skladu s členom 8(2) Direktive … [Direktiva o varnosti na železnici],
pri čemer upošteva razvoj zakonodaje EU. V ta namen razvije instrument za
upravljanje pravil, ki ga države članice uporabljajo za poenostavitev
svojih sistemov nacionalnih pravil. Agencija za objavo instrumenta za
upravljanje pravil uporabi sistem iz prvega odstavka tega člena. POGLAVJE 6 Naloge, povezane z evropskim sistemom za upravljanje
železniškega prometa (ERTMS) Člen 24 Sistemski organ za ERTMS 1.
Agencija deluje kot sistemski
organ, odgovoren za vzdrževanje tehničnih specifikacij za ERTMS. 2.
Agencija opredeli, objavi in uporablja postopke za
upravljanje zahtev za spremembe teh specifikacij. V ta
namen Agencija vzpostavi in vodi register zahtev za spremembe specifikacij
ERTMS in njihovega statusa. 3.
Agencija priporoči sprejetje nove
različice tehničnih specifikacij ERTMS. Vendar
to stori le, kadar je predhodna različica dovolj izrabljena. Oblikovanje
novih različic ne sme ogrožati stopnje uporabe ERTMS, stabilnosti
specifikacij, ki je potrebna za optimizacijo proizvodnje opreme ERTMS, donosa
naložb prevoznikov v železniškem prometu in učinkovitega
načrtovanja uporabe ERTMS. 4.
Agencija razvije in vzdržuje tehnična orodja
za upravljanje različic ERTMS za zagotovitev tehnične in operativne
združljivosti med omrežji in vozili, ki so opremljena z različnimi
različicami, ter za zagotovitev pobud za hitro izvajanje veljavnih
različic. 5.
Agencija v skladu
s členom 5(10) Direktive … [Direktive o interoperabilnosti
železniškega sistema] zagotovi, da so poznejše različice opreme ERTMS
tehnično združljive s predhodnimi različicami. 6.
Agencija pripravi in razširja zadevne smernice o
uporabi za zainteresirane strani in dokumentacijo s pojasnili, povezano s tehničnimi
specifikacijami za ERTMS. Člen 25 Ad hoc delovna skupina priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti
za ERTMS 1.
Agencija oblikuje in predseduje ad hoc delovni
skupini priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti za ERTMS iz člena
27 Direktive … [Direktiva o interoperabilnosti]. Delovna skupina preverja skladnost uporabe
postopka za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponente
interoperabilnosti iz člena 9 Direktive … [Direktiva o interoperabilnosti]
in postopkov ES-verifikacije iz člena 10 Direktive … [Direktiva o
interoperabilnosti], ki jih izvajajo priglašeni organi za ugotavljanje
skladnosti. 2.
Agencija Komisiji vsaki dve leti poroča o
dejavnostih delovne skupine iz odstavka 1, vključno s statističnimi
podatki o udeležbi predstavnikov priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti
v delovni skupini. 3.
Agencija oceni uporabo postopka za ugotavljanje
skladnosti komponent interoperabilnosti in postopka ES-verifikacije za opremo
ERTMS ter vsaki dve leti Komisiji predloži poročilo, v katerem predlaga
izboljšave, kjer je to primerno. Člen 26 Podpiranje tehnične in operativne združljivosti med podsistemi
ERTMS na vozilu in ob progi 1.
Agencija lahko prevoznikom v železniškem prometu na
njihovo zahtevo pomaga pri preverjanju tehnične in operativne
združljivosti med podsistemi ERTMS na vozilu in ob progi pred začetkom
obratovanja vozil. 2.
Če Agencija ugotovi, da obstaja tveganje za
pomanjkljivo tehnično in operativno združljivost med omrežji in
vozili, opremljenimi z opremo ERTMS, v smislu posebnih projektov ERTMS,
lahko od zadevnih udeležencev, zlasti proizvajalcev, priglašenih organov za
ugotavljanje skladnosti, prevoznikov v železniškem prometu, upravljavcev
infrastrukture in nacionalnih varnostnih organov zahteva, da zagotovijo vse
ustrezne informacije o uporabljenih postopkih za ES-verifikacijo in
začetek obratovanja ter o operativnih pogojih. Agencija
obvesti Komisijo o takšnem tveganju in ji po potrebi priporoči ustrezne
ukrepe. Člen 27 Podpiranje uvajanja ERTMS in projektov ERTMS 1.
Agencija spremlja uvajanje ERTMS v skladu z
načrtom za uvedbo, opredeljenim v Sklepu 2012/88/EU[13],
ter spremlja usklajevanje namestitve ERTMS na vseevropskih
prometnih koridorjih in železniških tovornih koridorjih, kot določa Uredba
(EU) št. 913/2010[14]. 2.
Agencija zagotovi tehnično spremljanje
projektov za uvedbo ERTMS, ki jih financira Unija, vključno z analizo
razpisne dokumentacije v času javnih razpisov, kjer je to primerno. Agencija po potrebi tudi pomaga upravičencem do sredstev Unije za
zagotovitev, da so tehnične rešitve, izvedene v projektih, povsem skladne
s TSI, kar zadeva vodenje-upravljanje in signalizacijo, in torej v celoti
interoperabilne. Člen 28 Akreditiranje laboratorijev 1.
Agencija podpira usklajeno akreditiranje
laboratorijev za ERTMS v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega
parlamenta in Sveta[15], predvsem s
posredovanjem ustreznih smernic akreditacijskim organom. 2.
Agencija lahko kot opazovalka sodeluje v
medsebojnih pregledih, ki se zahtevajo z Uredbo (ES) št. 765/2008. POGLAVJE 7 NALOGE, POVEZANE S SPREMLJANJEM ENOTNEGA EVROPSKEGA
ŽELEZNIŠKEGA OBMOČJA Člen 29 Spremljanje
nacionalnih varnostnih organov 1.
Agencija spremlja delovanje in
odločanje nacionalnih varnostnih organov prek revizij in inšpekcijskih
pregledov. 2.
Agencija ima pravico revidirati: (a)
sposobnost nacionalnih varnostnih
organov, da izvedejo naloge, povezane z varnostjo in interoperabilnostjo
v železniškem prometu; (b)
učinkovitost spremljanja sistemov varnega
upravljanja udeležencev iz člena 16 Direktive […] [Direktiva o varnosti na
železnicah], ki ga izvajajo nacionalni varnostni organi. Postopek za izvajanje revizij sprejme upravni
odbor. 3.
Agencija izda revizijska poročila ter jih
pošlje zadevnim nacionalnim varnostnim organom in Komisiji. Vsako revizijsko poročilo vključuje predvsem seznam vseh
pomanjkljivosti, ki jih ugotovi Agencija, in priporočila za izboljšanje. 4.
Če Agencija meni, da pomanjkljivosti iz odstavka
3 zadevnemu nacionalnemu varnostnemu organu preprečujejo učinkovito
izvajanje njegovih nalog, povezanih z varnostjo in interoperabilnostjo v
železniškem prometu, nacionalnemu varnostnemu organu priporoči, da sprejme
ustrezne ukrepe v roku, ki se določi glede na pomembnost pomanjkljivosti. 5.
Če se nacionalni varnostni organ ne strinja s
priporočilom Agencije iz odstavka 4 ali če nacionalni varnostni organ
ne ukrepa na podlagi priporočila Agencije v treh mesecih od njegovega
prejema, lahko Komisija v šestih mesecih sprejme odločitev v skladu s
svetovalnim postopkom iz člena 75. 6.
Agencija ima tudi pravico izvajati napovedane ali
nenapovedane inšpekcijske preglede v nacionalnih varnostnih organih, da preveri
določena področja njihovih dejavnosti in delovanja, zlasti da
pregleda dokumente, postopke in evidence, povezane z njihovimi nalogami iz
člena 16 Direktive … [Direktiva o varnosti na železnicah]. Inšpekcijski pregledi se lahko izvedejo priložnostno ali v skladu z
načrtom, ki ga pripravi Agencija. Inšpekcijski pregled lahko traja
največ dva dneva. Nacionalni organi držav članic olajšajo delo osebja
Agencije. Agencija posreduje Komisiji poročilo o vsakem inšpekcijskem pregledu.
Člen 30 Spremljanje
priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti 1.
Agencija spremlja priglašene organe za ugotavljanje
skladnosti s pomočjo akreditacijskih organov, revizije in inšpekcijskih
pregledov iz odstavkov 2–5. 2.
Agencija podpira usklajeno akreditiranje
priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti, predvsem s pripravo ustreznih
smernic o ocenjevalnih merilih in postopkih, s katerimi se oceni, ali
priglašeni organi izpolnjujejo zahteve iz člena 27 Direktive …
[Direktiva o interoperabilnosti] za akreditacijske organe prek evropske
akreditacijske infrastrukture, priznane s členom 14 Uredbe (ES)
št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zahtev za
akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi
Uredbe (EGS) št. 339/93. 3.
Pri priglašenih organih za ugotavljanje skladnosti,
ki niso akreditirani v skladu s členom 24 Direktive… [Direktiva o
interoperabilnosti], lahko Agencija revidira njihove zmogljivosti, da izpolnijo
zahteve iz člena 27 navedene direktive. Postopek za
izvajanje revizij sprejme upravni odbor. 4.
Agencija izdaja revizijska poročila o
dejavnostih iz odstavka 3 ter jih pošlje zadevnim priglašenim organom za
ugotavljanje skladnosti in Komisiji. Vsako revizijsko
poročilo vključuje predvsem vse pomanjkljivosti, ki jih ugotovi
Agencija, in priporočila za izboljšanje. Če Agencija meni, da te
pomanjkljivosti zadevnemu priglašenemu organu preprečujejo učinkovito
izvajanje njegovih nalog, povezanih z varnostjo in interoperabilnostjo v
železniškem prometu, sprejme priporočilo, s katerim od države
članice, kjer ima tak priglašeni organ sedež, zahteva, da izvede ustrezne
ukrepe v določenem roku. 5.
Če se država članica ne strinja s
priporočilom iz odstavka 4 ali če priglašeni organ ne ukrepa na
podlagi priporočila Agencije v treh mesecih od njegovega prejema, lahko
Komisija v šestih mesecih sprejme mnenje v skladu s svetovalnim postopkom iz
člena 75. 6.
Agencija lahko, tudi s sodelovanjem z ustreznimi
nacionalnimi akreditacijskimi organi, izvaja napovedane ali nenapovedane
inšpekcijske preglede v priglašenih organih za ugotavljanje skladnosti, da
preveri določena področja njihovih dejavnosti in delovanja, zlasti da
pregleda dokumente, certifikate in evidence, povezane z njihovimi nalogami iz
člena 27 Direktive […] [Direktiva o interoperabilnosti]. Inšpekcijski pregledi se lahko izvedejo priložnostno ali v skladu z
načrtom, ki ga pripravi Agencija. Inšpekcijski pregled lahko traja
največ dva dneva. Priglašeni organi za ugotavljanje skladnosti olajšajo
delo osebja Agencije. Agencija posreduje Komisiji poročilo o vsakem
inšpekcijskem pregledu. Člen 31 Spremljanje
napredka interoperabilnosti in varnosti 1.
Agencija skupaj z mrežo nacionalnih preiskovalnih
organov zbere ustrezne podatke o nesrečah in incidentih ter spremlja prispevek
nacionalnih preiskovalnih organov k varnosti v celotnem železniškem
sistemu. 2.
Agencija spremlja skupno učinkovitost varnosti
železniškega sistema. Agencija lahko predvsem zaprosi za
pomoč mrež iz člena 34, vključno z zbiranjem podatkov. Agencija
uporabi tudi podatke, ki jih je zbral Eurostat, in sodeluje z Eurostatom z
namenom, da se izogne kakršnemu koli podvajanju dela ter da zagotovi
metodološko doslednost med skupnimi varnostnimi kazalniki in kazalniki,
uporabljenimi pri drugih načinih prevoza. 3.
Agencija na zahtevo Komisije izda priporočila
za izboljšanje interoperabilnosti železniških sistemov predvsem s tem, da
omogoča usklajenost med prevozniki v železniškem prometu in upravljavci
infrastrukture ali med upravljavci infrastrukture. 4.
Agencija spremlja napredek interoperabilnosti in
varnosti železniških sistemov. Vsaki dve leti predloži
Komisiji in objavi poročilo o napredku interoperabilnosti in varnosti na
enotnem evropskem železniškem območju. 5.
Agencija na zahtevo Komisije pripravi poročila
o stanju izvajanja ter uporabi zakonodaje Unije o varnosti in
interoperabilnosti v določeni državi članici. POGLAVJE 8 DRUGE NALOGE Člen 32 Vlakovno
osebje 1.
Agencija opravi ustrezne naloge, povezane z
vlakovnim osebjem, določene v členih 4, 20, 22, 23, 25, 28, 33, 34,
35 in 37 Direktive 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta[16]. 2.
Komisija lahko od Agencije zahteva, da opravi druge
naloge, povezane z vlakovnim osebjem, v skladu z Direktivo 2007/59/ES. 3.
Agencija se posvetuje z organi, ki so pristojni za
vprašanja vlakovnega osebja, o nalogah iz odstavkov 1 in 2. Agencija lahko spodbuja sodelovanje med temi organi, vključno z
organiziranjem ustreznih srečanj z njihovimi predstavniki. Člen 33 Registri
in njihova dostopnost 1.
Agencija vzpostavi in vodi
evropske registre, kot določajo členi 43, 44 in 45 Direktive …
[Direktiva o interoperabilnosti]. Agencija deluje kot sistemski organ za vse
registre in zbirke podatkov iz Direktiv o varnosti, interoperabilnosti in
strojevodjih. To vključuje zlasti naslednje: (a)
razvijanje in vodenje specifikacij registrov; (b)
usklajevanje razvoja v državah članicah v
zvezi z registri; (c)
zagotavljanje smernic o registrih zadevnim
zainteresiranim stranem; (d)
izdajanje priporočil Komisiji o izboljšavah
specifikacij obstoječih registrov in morebitni potrebi po vzpostavitvi
novih. 2.
Agencija zagotovi, da so javnosti na voljo
naslednje listine in registri iz Direktive … [Direktiva o interoperabilnosti]
in Direktive … [Direktiva o varnosti na železnicah]: (a)
ES-izjave o verifikaciji podsistemov; (b)
ES-izjave o skladnosti komponent interoperabilnosti
in ES-izjave o primernosti komponent interoperabilnosti za uporabo; (c)
dovoljenja, izdana v skladu z Direktivo …
[Direktiva o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja
(prenovitev)]; (d)
varnostna spričevala, izdana v skladu
s členom 10 Direktive … [Direktiva o varnosti na železnicah]; (e)
poročila o preiskavah, ki se pošljejo
Agenciji v skladu s členom 24 Direktive … [Direktiva o varnosti
na železnicah]; (f)
nacionalni predpisi, o katerih se Komisijo
obvesti v skladu s členom 8 Direktive … [Direktiva o
varnosti na železnicah] ter členom 14 Direktive … [Direktiva o
interoperabilnosti]; (g)
registri vozil, tudi prek povezav z zadevnimi
nacionalnimi registri; (h)
registri infrastrukture, tudi prek povezav z
zadevnimi nacionalnimi registri; (i)
evropski register dovoljenih tipov vozil; (j)
register zahtev po spremembah in načrtovanih
sprememb specifikacij ERTMS; (k)
register zahtev po spremembah in načrtovanih
sprememb TSI telematskih aplikacij za potniški promet (TAP) / TSI telematskih
aplikacij za tovorni promet (TAF); (l)
register oznak imetnikov vozil, ki ga hrani
Agencija v skladu s TSI o delovanju in upravljanju prometa; (m)
poročila o kakovosti, izdana v skladu s
členom 28(2) Uredbe (ES) št. 1371/2007. 3.
Države članice in Komisija na podlagi osnutka,
ki ga pripravi Agencija, razpravljajo o praktičnih načinih
pošiljanja listin iz odstavka 2 in v zvezi z njimi dosežejo
dogovor. 4.
Pri pošiljanju listin iz odstavka 2 lahko zadevni
organi navedejo, katere listine se javnosti ne smejo razkriti iz varnostnih
razlogov. 5.
Nacionalni organi, odgovorni za izdajo dovoljenj in
spričeval, navedenih v točkah (c) in (d) odstavka 2,
obvestijo Agencijo v roku enega meseca od vsake posamezne odločitve
o izdaji, podaljšanju, spremembi ali razveljavitvi dovoljenj in
spričeval. 6.
Agencija lahko v javno zbirko podatkov vključi
kateri koli javni dokument ali povezavo v zvezi s cilji te uredbe, ob
upoštevanju veljavne zakonodaje Unije o varstvu podatkov. Člen 34 Mreže
nacionalnih varnostnih organov, preiskovalnih organov in predstavniških organov 1.
Agencija vzpostavi mrežo nacionalnih varnostnih
organov in mrežo preiskovalnih organov iz člena 21 Direktive…/…
[Direktiva o varnosti na železnicah]. Agencija jim
zagotovi sekretariat. Naloge mrež so predvsem: (a)
izmenjava informacij, povezanih z varnostjo in
interoperabilnostjo v železniškem prometu; (b)
spodbujanje dobrih praks; (c)
zagotavljanje podatkov Agenciji o varnosti
v železniškem prometu, zlasti podatkov v zvezi s skupnimi varnostnimi
kazalniki. Agencija pospešuje sodelovanje med tema mrežama,
predvsem se lahko odloči za skupna srečanja obeh mrež. 2.
Agencija vzpostavi mrežo predstavniških organov iz
železniškega sektorja, ki delujejo na ravni Unije. Seznam
teh organov se opredeli v izvedbenem aktu, ki ga sprejme Komisija v skladu s
svetovalnim postopkom iz člena 75. Agencija mreži zagotovi sekretariat. Naloge
mreže so predvsem: (a)
izmenjava informacij, povezanih z varnostjo in
interoperabilnostjo v železniškem prometu; (b)
spodbujanje dobrih praks; (c)
zagotavljanje podatkov Agenciji o varnosti in
interoperabilnosti v železniškem prometu. 3.
Mreže iz odstavkov 1 in 2 lahko izdajajo
nezavezujoča mnenja o osnutku priporočil iz člena 9(2). 4.
Agencija lahko vzpostavi druge mreže teles ali
organov, ki so odgovorni za del železniškega sistema. 5.
Komisija lahko sodeluje v srečanjih mrež iz
tega člena. Člen 35 Sporočanje
in razširjanje Agencija zadevnim zainteresiranim stranem
sporoča in razširja evropski okvir železniške zakonodaje, standarde in
smernice v skladu z ustreznimi načrti sporočanja in razširjanja, ki
jih je sprejel upravni odbor. Upravni odbor redno
posodablja te načrte na podlagi analize potreb. Člen 36 Raziskave
in spodbujanje inovativnosti 1.
Agencija na zahtevo Komisije prispeva k
raziskovalnim dejavnostim na področju železnice na ravni Unije, med drugim
tudi s podporo ustreznim službam Komisije in predstavniškim organom. Prispevek ne vpliva na druge raziskovalne dejavnosti na ravni Unije. 2.
Komisija lahko Agenciji poveri nalogo spodbujanja
inovativnosti, namenjene izboljšanju interoperabilnosti in varnosti v
železniškem prometu, zlasti uporabo novih informacijskih tehnologij ter
sistemov za sledenje. Člen 37 Pomoč Komisiji 1.
Agencija Komisiji na njeno zahtevo pomaga pri
izvajanju zakonodaje Unije, ki ima za cilj povečevanje
stopnje interoperabilnosti železniških sistemov in razvijanje skupnega
pristopa k varnosti evropskega železniškega sistema. 2.
Ta pomoč lahko zajema: (a)
strokovno svetovanje o zadevah, za katere so
potrebni specifično znanje in izkušnje; (b)
zbiranje informacij prek mrež iz člena 34. Člen 38 Pomoč
pri ocenjevanju železniških projektov Brez poseganja v izjeme, določene
v členu 9 Direktive […] [Direktiva o interoperabilnosti
železniškega sistema], Agencija na zahtevo Komisije s stališča
interoperabilnosti in varnosti preveri vsak projekt načrtovanja, gradnje,
obnove ali dograditve podsistema, za katerega je bila vložena prošnja za
finančno podporo Unije. Agencija predloži mnenje o skladnosti
projekta z ustrezno zakonodajo o interoperabilnosti in varnosti
v roku, dogovorjenem s Komisijo glede na pomembnost projekta in razpoložljive
vire, ki pa ne sme biti daljši kot dva meseca. Člen 39 Pomoč
državam članicam, državam kandidatkam in zainteresiranim stranem 1.
Agencija na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije,
držav članic, držav kandidatk ali mrež iz člena 34 izvaja dejavnosti
usposabljanja ali druge ustrezne dejavnosti v zvezi z uporabo in pojasnitvijo zakonodaje o interoperabilnosti in varnosti v železniškem
prometu ter s tem povezanih proizvodov Agencije, kot so registri, vodniki o
izvajanju ali priporočila. 2.
Naravo in obseg dejavnosti iz odstavka 1
določi odbor in te dejavnosti se vključi v delovni program. Člen 40 Mednarodni
odnosi 1.
Če je to potrebno za dosego ciljev,
določenih v tej uredbi, ter brez poseganja v ustrezne pristojnosti držav
članic in institucij Unije, vključno z Evropsko službo za zunanje
delovanje, lahko Agencija vzpostavi stike in sklene upravne dogovore z
nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav,
pristojnimi za zadeve, ki jih zajemajo dejavnosti
Agencije, da bi bila na tekočem s tehničnim razvojem ter zagotovila
spodbujanje zakonodaje in standardov Evropske unije o železnicah. 2.
Ti dogovori za Unijo in njene države članice
ne ustvarijo pravne obveznosti, niti državam članicam in njihovim
pristojnim organom ne preprečujejo sklenitve dvostranskih ali
večstranskih dogovorov s temi nadzornimi organi, mednarodnimi
organizacijami in upravami tretjih držav. O teh dogovorih
in sodelovanju se je treba predhodno pogovoriti s Komisijo in ji redno
poročati. 3.
Upravni odbor sprejme strategijo o odnosih s
tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami glede zadev, ki so v
pristojnosti Agencije. Strategija se vključi v letni
in večletni delovni program Agencije s specifikacijo povezanih virov. Člen 41 Usklajevanje
glede rezervnih delov Agencija prispeva k opredelitvi možnih
železniških rezervnih delov, ki jih je treba standardizirati. V ta namen lahko Agencija ustanovi delovno skupino za usklajevanje
dejavnosti zainteresiranih strani in vzpostavi stike z evropskimi organi za
standarde. Agencija predloži Komisiji ustrezna priporočila. POGLAVJE 9 ORGANIZACIJA AGENCIJE Člen 42 Upravna in vodstvena struktura Upravna in vodstvena struktura Agencije vključuje: (a)
upravni odbor, ki izvaja funkcije iz člena 47; (b)
izvršni odbor, ki izvaja funkcije iz člena 49; (c)
izvršnega direktorja, ki izvaja pristojnosti iz
člena 50; (d)
komisijo za pritožbe, ki izvaja pristojnosti iz
členov 54–56. Člen 43 Sestava
upravnega odbora 1.
Upravni odbor je sestavljen iz enega predstavnika
vsake države članice in štirih predstavnikov Komisije, od katerih imajo
vsi pravico do glasovanja. Upravni odbor zajema tudi šest predstavnikov, ki
nimajo pravice do glasovanja in na evropski ravni zastopajo naslednje skupine: (a)
prevoznike v železniškem prometu, (b)
upravljavce infrastrukture, (c)
železniško industrijo, (d)
sindikate, (e)
potnike, (f)
uporabnike železniškega prevoza blaga. Za vsako o teh skupin Komisija imenuje
predstavnika in namestnika na podlagi ožjega izbora štirih imen, ki jih
predložijo njihove ustrezne evropske organizacije. 2.
Člani odbora in njihovi namestniki se
imenujejo glede na njihovo poznavanje osnovne dejavnosti Agencije,
upoštevajoč ustrezne vodstvene, upravne in proračunske veščine
in znanja. Vse strani si prizadevajo, da omejijo
fluktuacijo predstavnikov v odboru in s tem zagotovijo stalnost njegovega dela.
Vse strani si prizadevajo, da dosežejo usklajeno zastopanje moških in žensk v
upravnem odboru. 3.
Države članice in Komisija imenujejo svoje
člane upravnega odbora in namestnike, ki zastopajo člane v primeru
njihove odsotnosti. 4.
Mandat članov traja štiri leta in se lahko
podaljša. 5.
Po potrebi se udeležba predstavnikov tretjih držav
ter pogoji zanjo opredelijo v dogovorih, ki jih določa člen 68. Člen 44 Predsednik
upravnega odbora 1.
Upravni odbor z dvotretjinsko večino glasov
svojih članov, ki imajo glasovalno pravico, izmed predstavnikov
držav članic izvoli predsedujočega in izmed svojih članov
njegovega namestnika. Namestnik predsedujočega nadomesti
predsedujočega v primeru, ko predsedujoči ne more izpolniti svojih
nalog. 2.
Mandat predsedujočega in njegovega namestnika
traja štiri leta in se lahko podaljša. Vendar, če
njuno članstvo v upravnem odboru preneha kadar koli v času trajanja
njunega mandata, na ta datum samodejno preneha tudi mandat. Člen 45 Sestanki 1.
Sestanke upravnega odbora sklicuje njegov predsedujoči. Izvršni direktor Agencije je navzoč na
sestankih. 2.
Upravni odbor se sestane najmanj dvakrat letno. Sestane se tudi na pobudo predsedujočega, na zahtevo Komisije, na
zahtevo večine svojih članov ali ene tretjine predstavnikov držav
članic v odboru. Člen 46 Glasovanje Razen če je drugače določeno v
tej uredbi, upravni odbor sprejme svoje odločitve z absolutno večino
glasov svojih članov, ki imajo glasovalno pravico. Vsak
član, ki ima pravico glasovanja, ima po en glas. Člen 47 Naloge
upravnega odbora 1.
Da bi zagotovil, da so naloge Agencije opravljene,
upravni odbor: (a)
sprejme letno poročilo o
dejavnostih Agencije za prejšnje leto ter ga do 1. julija pošlje
Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter
objavi; (b)
vsako leto z dvotretjinsko večino glasov
svojih članov, ki imajo glasovalno pravico, sprejme letni delovni program
Agencije za naslednje leto in strateški večletni delovni program, zatem ko
prejme mnenje Komisije in v skladu s členom 48; (c)
z dvotretjinsko večino glasov svojih članov,
ki imajo glasovalno pravico, sprejme letni proračun Agencije in izvaja
druge funkcije, povezane s proračunom Agencije, v skladu s poglavjem 10; (d)
določi postopke za sprejemanje odločitev
izvršnega direktorja; (e)
sprejme politiko o obiskih v skladu s členom 10; (f)
sestavi svoj poslovnik; (g)
sprejme in posodablja načrte za
sporočanje in razširjanje iz člena 35; (h)
sprejme postopke za izvajanje revizij iz
členov 29 in 30; (i)
v skladu z odstavkom 2 v zvezi z osebjem
Agencije izvaja pooblastila, ki jih kadrovski predpisi podeljujejo pristojnem
organu za imenovanja ter ki se na podlagi pogojev za zaposlitev drugih
uslužbencev podeljujejo organu, pooblaščenemu za sklenitev pogodbe o
zaposlitvi („pooblastila pristojnega organa za imenovanja“); (j)
sprejme ustrezna izvedbena pravila za kadrovske
predpise in pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s postopkom,
določenim v členu 110 kadrovskih predpisov; (k)
z dvotretjinsko večino glasov svojih
članov, ki imajo glasovalno pravico, imenuje izvršnega direktorja in lahko
podaljša njegov mandat ali ga odstavi v skladu s členom 62; (l)
sprejme strategijo za boj proti goljufijam, ki je
sorazmerna s tveganji za goljufije, ob upoštevanju razmerja med stroški in
koristmi ukrepov, ki jih je treba izvesti; (m)
zagotovi ustrezno spremljanje ugotovitev in
priporočil, ki izhajajo iz preiskav Evropskega urada za boj proti
goljufijam (OLAF) ter raznih poročil o notranjih ali zunanjih revizijah in
ocen; (n)
sprejme pravila za preprečevanje in
upravljanje navzkrižij interesov za člane upravnega odbora in komisije za
pritožbe. 2.
Upravni odbor v skladu s postopkom iz člena
110 kadrovskih predpisov sprejme odločitev na podlagi člena 2(1)
kadrovskih predpisov in člena 6 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev o
dodelitvi ustreznih pooblastil pristojnega organa za imenovanja izvršnemu
direktorju in opredelitvi pogojev, v skladu s katerimi se lahko ta dodelitev
pooblastil začasno prekine. Izvršni direktor ima dovoljenje za nadaljnji
prenos teh pooblastil. Ob uporabi predhodnega pododstavka lahko, kadar
tako zahtevajo izjemne okoliščine, upravni odbor s sprejetjem
odločitve začasno prekine dodelitev pooblastil pristojnega organa za
imenovanja izvršnemu direktorju in pooblastil, ki jih je ta prenesel naprej ter
jih izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali na člana
osebja, ki ni izvršni direktor. Člen 48 Letni
in večletni delovni programi 1.
Odbor in Agencija do 30. novembra vsako leto
sprejmeta delovni program, upoštevajoč mnenje Komisije, ter ga posredujeta
državam članicam, Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in mrežam iz
člena 34. 2.
Delovni program se sprejme ne glede na letni
proračunski postopek Unije. Če Komisija
v 15 dneh po datumu sprejetja delovnega programa izrazi nestrinjanje
s programom, upravni odbor program ponovno preuči in ga sprejme,
po potrebi v spremenjeni obliki, v dveh mesecih v drugi
obravnavi bodisi z dvotretjinsko večino glasov svojih članov, ki
imajo glasovalno pravico, vključno s predstavniki Komisije, bodisi
s soglasjem vseh predstavnikov držav članic. 3.
V delovnem programu Agencije so za vsako dejavnost
navedeni njeni cilji. Na splošno velja, da sta vsaka
dejavnost in projekt tesno povezana z viri, ki so potrebni za njuno izvajanje,
v skladu z načeli oblikovanja in upravljanja proračuna po dejavnostih
in postopkom za zgodnjo oceno učinka iz odstavka 2 člena 7. 4.
Upravni odbor po potrebi spremeni sprejeti delovni
program, ko se Agenciji dodeli nova naloga. Za
vključitev takšne nove naloge je treba pripraviti analizo posledic za
človeške vire in proračun ter morda izdati sklep o preložitvi drugih
nalog. 5.
Upravni odbor vsako leto do 30. novembra
sprejme in posodobi strateški večletni delovni program. Upoštevati je treba mnenje Komisije. O osnutku se posvetuje z
Evropskim parlamentom in mrežami iz člena 34. Sprejeti večletni
delovni program se posreduje državam članicam, Evropskemu parlamentu,
Svetu, Komisiji in mrežam iz člena 34. Člen 49 Izvršni
odbor 1.
Upravnemu odboru pomaga
izvršni odbor. 2.
Izvršni odbor pripravlja sklepe, ki naj bi jih
sprejel upravni odbor. Če je to potrebno zaradi
nujnega primera, lahko sprejme določene začasne sklepe v imenu
upravnega odbora, zlasti o upravnih in proračunskih zadevah. Skupaj z upravnim odborom zagotovi ustrezno
spremljanje ugotovitev in priporočil, ki izhajajo iz preiskav OLAF ter
raznih poročil o notranji ali zunanji reviziji in ocen. Brez poseganja v pristojnosti izvršnega
direktorja, ki so določene v členu 30, mu pomaga in svetuje pri
izvajanju sklepov upravnega odbora s ciljem okrepitve nadzora upravnega
poslovodenja in proračunskega upravljanja. 3.
Izvršni odbor sestavljajo predsedujoči
upravnega odbora, en predstavnik Komisije in [štirje] drugi člani
upravnega odbora. Člane izvršnega odbora in njegovega
predsednika imenuje upravni odbor. 4.
Mandat članov izvršnega odbora traja enako
dolgo kot mandat članov upravnega odbora. 5.
Izvršni odbor se sestane vsaj vsake tri mesece. Predsedujoči izvršnega odbora skliče dodatne sestanke na
zahtevo članov odbora. 6.
Upravni odbor opredeli poslovnik izvršnega odbora. Člen 50 Naloge
izvršnega direktorja 1.
Agencijo vodi njen izvršni direktor, ki je
popolnoma neodvisen pri opravljanju svojih nalog. Izvršni direktor
je za svoje ravnanje odgovoren upravnemu odboru. 2.
Brez poseganja v pristojnosti Komisije, upravnega
odbora ali izvršnega odbora izvršni direktor ne sme zahtevati ali sprejemati
nikakršnih navodil od posameznih vlad ali drugih organov. 3.
Izvršni direktor na povabilo poroča Evropskemu
parlamentu o izvajanju svojih nalog. Svet lahko izvršnega
direktorja pozove, da poroča o izvajanju svojih nalog. 4.
Izvršni direktor je zakoniti zastopnik Agencije. Sprejema sklepe, priporočila, mnenja in druge formalne akte
Agencije. 5.
Izvršni direktor je odgovoren za upravno poslovanje
Agencije in izvajanje njenih nalog, dodeljenih s to uredbo. Zlasti je odgovoren za: (a)
tekoče upravljanje
Agencije; (b)
izvajanje sklepov upravnega odbora; (c)
pripravo letnega delovnega programa in strateškega
večletnega delovnega programa ter njuno predložitev upravnemu odboru po
posvetovanju s Komisijo; (d)
izvajanje letnega delovnega programa in strateškega
večletnega delovnega programa ter, kolikor je le mogoče, odzivanje na
zahteve Komisije po pomoči v zvezi z nalogami Agencije v skladu s to
uredbo; (e)
poročanje upravnemu odboru o izvajanju
strateškega večletnega delovnega programa; (f)
izvedbo vsega potrebnega, zlasti v zvezi s sprejetjem
notranjih upravnih navodil in objavo odredb, da zagotovi, da Agencija deluje v
skladu s to uredbo; (g)
vzpostavitev učinkovitega sistema spremljanja,
ki omogoča primerjavo rezultatov Agencije z njenimi operativnimi cilji ter
vzpostavitev sistema rednega ocenjevanja, ki ustreza priznanim strokovnim
standardom; (h)
vsakoletno pripravo osnutka splošnega poročila
na podlagi sistemov spremljanja in ocenjevanja iz točke (g) in za njegovo
predložitev upravnemu odboru; (i)
pripravo osnutka poročila o načrtovanih
prihodkih in odhodkih Agencije v skladu s členom 58 in izvajanje
proračuna v skladu s členom 59; (j)
pripravo letnega poročila o dejavnostih
Agencije in njegovo predložitev v oceno upravnemu odboru; (k)
pripravo akcijskega načrta na podlagi
zaključkov retrospektivnih ocen in dvoletnega poročila o napredku za
Komisijo; (l)
zaščito finančnih interesov Unije z
uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in vsem drugim
nezakonitim ravnanjem, z učinkovitimi preverjanji in, če odkrije
nepravilnosti, z izterjavo nepravilno izplačanih zneskov ter, kjer je to
primerno, z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in
finančnimi kaznimi; (m)
pripravo strategije Agencije za boj proti
goljufijam in njeno predložitev v odobritev upravnemu odboru; (n)
pripravo osnutka finančnega pravilnika
Agencije, ki ga v skladu s členom 60 sprejme upravni odbor, in pravil za
njegovo izvajanje. Člen 51 Oblikovanje
in sestava komisij za pritožbe 1.
Agencija ustanovi eno ali
več komisij za pritožbe. 2.
Komisijo za pritožbe sestavljajo predsedujoči
in dva druga člana. V njihovi odsotnosti jih
zastopajo namestniki. 3.
Predsedujočega, druge člane ter
njihove namestnike imenuje upravni odbor s seznama usposobljenih
kandidatov, ki ga pripravi Komisija. 4.
Kadar komisija za pritožbe oceni, da narava
pritožbe tako zahteva, lahko od upravnega odbora zahteva, da imenuje dva
dodatna člana in njuna namestnika s seznama iz odstavka 3. 5.
Komisija na predlog Agencije pripravi poslovnik
komisije za pritožbe po posvetovanju z upravnim odborom in v skladu s
svetovalnim postopkom iz člena 75. Člen 52 Člani
komisije za pritožbe 1.
Mandat članov komisije za
pritožbe in njihovih namestnikov traja štiri leta in se lahko podaljša. 2.
Člani komisije za pritožbe so neodvisni in ne
smejo opravljati nobenih drugih nalog znotraj Agencije. Pri
sprejemanju odločitev niso vezani na nikakršna navodila. 3.
Članov komisij za pritožbe med njihovim
mandatom ni mogoče odstaviti niti z njihove funkcije niti s seznama
kvalificiranih kandidatov, razen če za takšno odstavitev obstajajo
utemeljeni razlogi ali če tako odloči Komisija na podlagi mnenja
upravnega odbora. Člen 53 Izločitev
in ugovor 1.
Člani komisij za pritožbe ne smejo sodelovati
v pritožbenih postopkih, če imajo pri tem kakršen koli osebni interes ali
če so pred tem kot predstavniki ene od strank sodelovali v postopku ali pa
so sodelovali pri odločbi, ki je predmet pritožbe. 2.
Člani komisije za pritožbe, ki menijo, da ne
bi smeli sodelovati v pritožbenem postopku zaradi enega izmed razlogov, ki so
navedeni v odstavku 1, ali zaradi drugega razloga, o tem obvestijo komisijo za
pritožbe, ki ustrezno odloči o izključitvi. Člen 54 Odločbe,
zoper katere se lahko vloži pritožba 1.
Pritožba se lahko vloži pri
komisiji za pritožbe zoper odločbe, ki jih Agencija sprejme v skladu s
členi 12, 16, 17 in 18. 2.
Pritožba, vložena v skladu z odstavkom 1, nima
odložilnega učinka. Agencija lahko začasno
ustavi uporabo odločbe, proti kateri je vložena pritožba, če meni, da
okoliščine to dovoljujejo. Člen 55 Osebe
s pravico do pritožbe, roki in oblika 1.
Vse fizične in pravne osebe lahko vložijo
pritožbo proti odločbi, ki jo je nanje naslovila Agencija, v skladu s
členi 12, 16, 17 in 18. 2.
Pritožba se skupaj z obrazložitvijo vloži pri
Agenciji v pisni obliki v dveh mesecih potem, ko je bila zadevna
oseba o ukrepu uradno obveščena, ali, če takšnega uradnega
obvestila ni, v dveh mesecih po dnevu, ko je bila seznanjena
z ukrepom. Člen 56 Preučitev
pritožb in odločitev 1.
Komisija za pritožbe mora pritožbo čim prej
preučiti. Kadar je potrebno, povabi stranke v pritožbenem
postopku, da v določenih rokih predložijo pripombe na uradna obvestila, ki
jih je izdala komisija za pritožbe sama, ali na sporočila drugih strank v
pritožbenem postopku. Stranke v pritožbenem postopku imajo pravico do ustnega
dajanja izjav. 2.
Komisija za pritožbe lahko izvaja ustrezna
pooblastila v okviru pristojnosti Agencije ali zadevo predloži pristojnemu
organu Agencije. Slednjega zavezuje odločitev
komisije za pritožbe. Člen 57 Tožbe
pred Sodiščem Evropske unije 1.
Tožbe za razveljavitev odločb Agencije,
sprejetih na podlagi členov 12, 16, 17 in 18, se lahko vložijo na Sodišču Evropske unije šele, ko so izčrpani vsi
postopki za pritožbe v okviru Agencije. 2.
Agencija mora sprejeti vse potrebne ukrepe za
izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije. POGLAVJE 10 FINANČNE DOLOČBE Člen 58 Proračun 1.
Načrti vseh prihodkov in odhodkov Agencije se
pripravljajo za vsako finančno leto, ki ustreza koledarskemu
letu, in se določijo v proračunu Agencije. Prihodki in odhodki so
uravnoteženi. 2.
Prihodke Agencije sestavljajo: (a)
prispevek Unije, (b)
kateri koli prispevek iz tretjih držav, ki
sodelujejo pri delu Agencije, kakor je določeno v členu 68, (c)
pristojbine, ki jih plačajo prosilci in
imetniki spričeval in dovoljenj, ki jih izda Agencija v skladu s
členi 12, 16, 17 in 18; (d)
stroški za objavo, usposabljanje in vse druge
storitve, ki jih zagotavlja Agencija; (e)
vsi prostovoljni finančni prispevki držav
članic, tretjih držav ali drugih subjektov, če takšni prispevki ne
ogrožajo neodvisnosti in nepristranskosti Agencije. 3.
Odhodki Agencije vključujejo stroške ter
stroške za poslovanje in infrastrukturo. 4.
Prihodki in odhodki so uravnoteženi. 5.
Upravni odbor na podlagi osnutka, ki ga pripravi
izvršni direktor na podlagi oblikovanja proračuna po dejavnostih, vsako
leto pripravi poročilo o načrtovanih prihodkih in odhodkih Agencije
za naslednje finančno leto. To poročilo
o načrtu, ki vključuje osnutek organizacijske sheme, upravni
odbor pošlje Komisiji najpozneje do 31. januarja. 6.
Komisija pošlje to poročilo o načrtovanih
prihodkih in odhodkih Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu: proračunski organ) skupaj s predhodnim osnutkom splošnega
proračuna Unije. 7.
Na podlagi poročila o načrtovanih
prihodkih in odhodkih Komisija vključi v predhodni osnutek splošnega
proračuna Unije finančni načrt, ki se ji zdi potreben glede na
organizacijsko shemo, in znesek subvencije, ki naj bi bremenil splošni
proračun, ki ga predloži proračunskemu organu v skladu s členom
314 Pogodbe, skupaj z opisom in utemeljitvijo morebitnih razlik med oceno
prihodkov in odhodkov Agencije ter zneskom subvencije, ki bo bremenila splošni
proračun. 8.
Proračunski organ Agenciji odobri
proračunska sredstva za subvencijo. Proračunski
organ sprejme organizacijsko shemo za Agencijo. 9.
Proračun sprejme upravni odbor z dvotretjinsko
večino glasov svojih članov, ki imajo glasovalno pravico. Proračun Agencije postane dokončen po končnem sprejetju
splošnega proračuna Unije. Po potrebi se ustrezno prilagodi. 10.
Upravni odbor čim prej obvesti
proračunski organ o svoji nameri za izvedbo katerega koli projekta, ki bi
lahko imel pomembne finančne posledice za proračunska sredstva,
zlasti katerih koli projektov, ki se nanašajo na lastnino, kakor na primer
najem ali nakup zgradb. O tem obvesti Komisijo. Kadar
izpostava proračunskega organa sporoči svojo namero o izdaji mnenja o
projektu, pošlje svoje mnenje upravnemu odboru v roku šestih tednov od datuma
obvestila o projektu. Člen 59 Izvedba
in nadzor proračuna 1.
Izvršni direktor izvaja
proračun Agencije. 2.
Računovodja Agencije najpozneje do
1. marca, ki sledi vsakemu finančnem letu, pošlje računovodji
Komisije začasne obračune skupaj s poročilom
o proračunskem in finančnem poslovanju za to finančno leto. Računovodja Komisije združi začasne obračune institucij
in decentraliziranih organov v skladu s členom 147 Uredbe (EU, Euratom)
št. 966/2012 (v nadaljnjem besedilu: splošna finančna uredba). 3.
Računovodja Komisije najpozneje do
31. marca, ki sledi vsakemu finančnemu letu, pošlje Računskemu
sodišču začasne obračune Agencije skupaj s poročilom
o proračunskem in finančnem poslovanju za to finančno leto. Poročilo o proračunskem in finančnem poslovanju za
finančno leto se pošlje tudi Evropskemu parlamentu in Svetu. Računsko sodišče preveri te
obračune v skladu s členom 287 Pogodbe. Vsako
leto objavi poročilo o dejavnostih Agencije. 4.
Po prejemu pripomb Računskega sodišča k
začasnim obračunom Agencije v skladu s členom 148 splošne
finančne uredbe izvršni direktor pripravi končne obračune
Agencije na svojo odgovornost in jih predloži upravnemu odboru v mnenje. 5.
Upravni odbor izda mnenje o končnih
obračunih Agencije. 6.
Izvršni direktor najpozneje do 1. julija, ki
sledi vsakem finančnemu letu, pošlje končne obračune Evropskemu
parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču, skupaj
z mnenjem upravnega odbora. 7.
Končni obračuni se objavijo. 8.
Izvršni direktor pošlje Računskemu
sodišču odgovor na njegove pripombe najpozneje do 30. septembra, ki
sledi vsakemu finančnemu letu. Ta odgovor pošlje tudi
upravnemu odboru. 9.
Izvršni direktor predloži Evropskemu parlamentu na
njegovo zahtevo vse podatke, potrebne za nemoteno izvajanje postopka potrditve
zaključnega računa za zadevno finančno leto, v skladu s
členom 165(3) splošne finančne uredbe. 10.
Evropski parlament na priporočilo Sveta, pri
čemer odloča s kvalificirano večino, da razrešnico izvršnemu
direktorju v zvezi z izvajanjem proračuna za leto N, in sicer do
30. aprila v letu N + 2. Člen 60 Finančna
uredba Upravni odbor po posvetovanju s Komisijo
sprejme finančne predpise, ki se uporablja za Agencijo. Ti se ne smejo razlikovati od Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002[17],
razen če je takšno razlikovanje posebej potrebno za poslovanje Agencije in
če je Komisija dala predhodno soglasje. POGLAVJE 11 OSEBJE Člen 61 Splošne
določbe 1.
Kadrovski predpisi Evropskih
unije in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije ter predpisi,
ki so jih institucije Evropske unije skupno sprejele za namen uporabe teh
kadrovskih predpisov, se uporabljajo za osebje Agencije. 2.
V interesu službe Agencija zaposli: (a)
osebje, ki izpolnjuje pogoje za pogodbo za
nedoločen čas, in (b)
osebje, ki ne izpolnjuje pogojev za pogodbo za
nedoločen čas. Ustrezna izvedbena pravila se sprejmejo za ta
odstavek v skladu s postopkom, določenim v členu 110 kadrovskih
predpisov. 3.
Agencija sprejme ustrezne upravne ukrepe za
organizacijo svojih služb, da bi se izognila navzkrižju interesov. Člen 62 Izvršni
direktor 1.
Izvršni direktor deluje kot začasni uradnik
Agencije v skladu s členom 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev. 2.
Izvršnega direktorja imenuje upravni odbor izmed
kandidatov s seznama, ki jih predlaga Komisija, po odprtem in preglednem
izbirnem postopku. Za namen sklenitve pogodbe z izvršnim direktorjem
Agencijo zastopa predsedujoči upravnemu odboru. Kandidata, ki ga izbere upravni odbor, lahko pred
njegovim imenovanjem pristojni odbor Evropskega parlamenta povabi, da poda
izjavo in odgovori na vprašanja njegovih članov. 3.
Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Do konca
tega obdobja Komisija opravi presojo, ki upošteva oceno delovanja izvršnega
direktorja ter prihodnje naloge in izzive Agencije. 4.
Upravni odbor lahko na predlog Komisije, ki
upošteva presojo iz odstavka 3, enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja za
največ pet let. 5.
Upravni odbor obvesti Evropski parlament, da
namerava podaljšati mandat izvršnega direktorja. Direktorja
lahko v mesecu pred podaljšanjem mandata pristojni odbor Evropskega parlamenta
pozove, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja njegovih članov. 6.
Izvršni direktor, čigar mandat se je
podaljšal, ob koncu zadnjega mandata ne sme sodelovati v drugem izbirnem
postopku za isto delovno mesto. 7.
Izvršnega direktorja se lahko odstavi samo na
podlagi sklepa upravnega odbora, sprejetega na predlog Komisije. Člen 63 Napoteni
nacionalni strokovnjaki in drugo osebje Agencija lahko uporabi tudi napotene
nacionalne strokovnjake ali drugo osebje, ki ni zaposleno v Agenciji, v skladu
s kadrovskimi predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev. Upravni odbor sprejme sklep, s katerim
določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v Agencijo. POGLAVJE 12 SPLOŠNE DOLOČBE Člen 64 Privilegiji
in imunitete Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske
unije se uporablja za Agencijo in njeno osebje. Člen 65 Sporazum
o sedežu in pogoji delovanja 1.
Potrebne določbe glede nastanitve Agencije v
državi članici gostiteljici ter opreme, ki jo da na voljo ta država
članica, ter posebna pravila, ki se v državi članici gostiteljici
Agencije uporabljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora,
osebje Agencije in njihove družinske člane, so določeni v sporazumu o
sedežu med Agencijo in državo članico gostiteljico,
sprejetem po odobritvi upravnega odbora in najpozneje leta 2015. 2.
Država članica gostiteljica zagotovi najboljše
možne pogoje za uspešno delovanje Agencije, vključno s ponudbo
večjezičnega šolanja z evropsko vsebino in ustreznimi prometnimi povezavami. Člen 66 Odgovornost 1.
Pogodbena odgovornost Agencije
se ureja z zakonom, ki se uporablja za zadevno pogodbo. 2.
Sodišče Evropske unije je pristojno za
odločanje na podlagi katere koli arbitražne klavzule iz pogodb, ki jih
sklene Agencija. 3.
V primeru nepogodbene odgovornosti Agencija v
skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonom držav članic, povrne
vso škodo, ki jo povzročijo njeni oddelki ali njeno osebje pri opravljanju
svojih nalog. 4.
Sodišče Evropske unije je pristojno za
reševanje odškodninskih sporov zaradi povrnitve škode iz odstavka 3. Člen 67 Ureditev
glede jezika 1.
Za Agencijo se uporabljajo določbe iz Uredbe
št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti[18]. 2.
Prevajalske storitve, potrebne za delovanje
Agencije, zagotovi Prevajalski center organov Evropske Unije. Člen 68 Sodelovanje
tretjih držav pri delu Agencije 1.
Brez poseganja v člen 40 je Agencija odprta za
sodelovanje tretjih držav, predvsem držav, ki jih zadevata evropska sosedska
politika in politika širitve, ter držav EFTA, ki so sklenile sporazume
z Unijo, na podlagi katerih so zadevne države sprejele zakonodajo Unije
ali enakovredne nacionalne ukrepe na področju, ki ga ureja ta uredba, in
to zakonodajo ali ukrepe uporabljajo. 2.
V skladu z ustreznimi določbami sporazumov iz
odstavka 1 se sprejmejo dogovori med Agencijo in tretjimi državami, ki
določijo podrobna pravila za sodelovanje teh držav pri delu Agencije,
zlasti vrsto in obseg takšnega sodelovanja. Ti dogovori
vključujejo določbe o finančnih prispevkih in osebju. Predvidijo
lahko zastopanje v upravnem odboru brez pravice glasovanja. Agencija dogovore podpiše po prejemu soglasja
Komisije in po posvetovanju z upravnim odborom. Člen 69 Sodelovanje
z nacionalnimi organi in telesi 1.
Agencija lahko v zvezi z
izvajanjem členov 12, 16, 17 in 18 sklene dogovore z zadevnimi nacionalnimi
organi, zlasti z nacionalnimi varnostnimi organi, in drugimi pristojnimi
organi. 2.
Dogovori lahko zajemajo dodeljevanje nekaterih
nalog Agencije nacionalnim organom, kot so preverjanje in pripravljanje
dokumentacije, preverjanje tehnične združljivosti, opravljanje obiskov in
priprava tehničnih študij. 3.
Agencija zagotovi, da dogovori zajemajo vsaj
opredeljeni opis nalog in pogojev za rezultate, časovne roke, ki veljajo
za njihovo predložitev, ter višino in načrt plačil. 4.
Dogovori, opisani v odstavkih 1, 2 in 3, ne
vplivajo na splošno odgovornost Agencije za opravljanje njenih nalog, kot
določajo členi 12, 16, 17 in 18. Člen 70 Preglednost Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št.
1049/2001[19] se uporablja za
dokumente Agencije. Upravni odbor sprejme praktične ukrepe za
izvedbo Uredbe (ES) št. 1049/2001 do […]. Zoper sklepe, ki jih Agencija sprejme v skladu
s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, je v skladu s členoma 228 in
263 Pogodbe možna pritožba pri varuhu človekovih pravic oziroma
Sodišču Evropske unije. Agencija obdeluje osebne podatke v skladu z
Uredbo (ES) št. 45/2001. Člen 71 Varnostni
predpisi za varovanje tajnih podatkov Agencija uporablja varnostna načela, ki
jih vsebujejo varnostni predpisi Komisije za varovanje tajnih podatkov Evropske
unije (EUCI) in podatkov občutljive narave, ki niso tajni, kot opredeljuje
Priloga k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom z dne 29. novembra
2001 o spremembah njenega poslovnika. To med drugim zajema
določbe o izmenjavi, obdelavi in shranjevanju takšnih podatkov. Člen 72 Boj
proti goljufijam 1.
Da bi olajšala boj proti goljufijam, korupciji in
drugim nezakonitim ravnanjem skladno z Uredbo (ES) št. 1073/1999, Agencija v
šestih mesecih od dne, ko začne veljati ta uredba, pristopi k
Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah
Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in sprejme ustrezne
določbe, ki veljajo za vse uslužbence Agencije, z
uporabo predloge, določene v Prilogi k navedenemu sporazumu. 2.
Računsko sodišče lahko opravi revizije na
podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih nepovratnih
sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije od
Agencije. 3.
OLAF lahko na podlagi določb in postopkov iz
Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta[20]
ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96[21] opravi
preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi v
zvezi z nepovratnimi sredstvi ali pogodbo, ki jo financira Agencija, ugotovil
morebitne primere goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki
škodijo finančnim interesom Unije. 4.
Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 vsebujejo
sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami,
pogodbe, pogodbe o nepovratnih sredstvih in odločbe Agencije o nepovratnih
sredstvih določbe, ki Računskemu sodišču in OLAF dodeljujejo
izrecno pooblastilo za izvajanje takšnih revizij in preiskav v skladu z njunimi
pristojnostmi. POGLAVJE 13 KONČNE DOLOČBE Člen 73 Delegirani
akti v zvezi s členi 12, 16, 17 in 18 1.
Komisija je pooblaščena
za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 74 glede pristojbin in
stroškov pri uporabi členov 12, 16, 17 in 18. 2.
Ukrepi iz odstavka 1 določajo zlasti zadeve,
za katere se na podlagi členov 12, 16, 17 in 18 plačajo
pristojbine in stroški, višino pristojbin in stroškov ter način
njihovega plačila. 3.
Pristojbine in stroški se zaračunajo za: (a)
izdajo in podaljšanje dovoljenj za začetek
obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi,
dovoljenj za dajanje vozil in tipov vozil na trg, vključno z možno navedbo
združljivosti z omrežji ali linijami; (b)
izdajo in podaljšanje varnostnih spričeval; (c)
zagotavljanje storitev; s
prikazom dejanskih stroškov za posamezno storitev; (d)
obdelavo pritožb. Vse pristojbine in stroški so izraženi in
plačljivi v eurih. 4.
Pristojbine in stroški se določijo
v takšni višini, da z njimi povezani prihodki zadostujejo za pokritje
celotnih stroškov opravljenih storitev. V teh stroških se
prikažejo zlasti vsi izdatki Agencije, ki se pripisujejo osebju,
vključenemu v dejavnosti iz odstavka 3, vključno s sorazmernimi
prispevki delodajalca v pokojninsko shemo. Če se znatna neravnovesja, ki
izhajajo iz zagotavljanja storitev, kritih s pristojbinami in stroški,
začnejo ponavljati, mora revizija pristojbin in stroškov postati obvezna. Člen 74 Izvajanje
pooblastila 1.
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih
aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena. 2.
Pooblastilo iz člena 73 se Komisiji
podeli za nedoločen čas od začetka veljavnosti te uredbe. 3.
Pooblastilo iz člena 73 lahko kadar koli
prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o
preklicu pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati. Sklep začne
veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši
datum, ki je v njem naveden. Ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih
aktov. 4.
Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem
istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 5.
Delegirani akt, sprejet v skladu s
členom 73, začne veljati le, če Evropski parlament ali Svet
v [dveh mesecih] po prejemu obvestila o navedenem aktu ne izrazita
nasprotovanja, ali če pred iztekom navedenega obdobja oba Komisijo
obvestita, da se z aktom strinjata. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za [dva
meseca]. Člen 75 Postopek
v odboru Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s
členom 21 Direktive 96/48/ES. Odbor je odbor v smislu
Uredbe (EU) št. 182/2011. Pri sklicevanju na ta člen se uporablja
člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011. Člen 76 Ocena in pregled 1.
Komisija najkasneje v petih
letih od začetka veljavnosti te uredbe in vsakih pet let zatem naroči
ocenjevanje, da se presodijo predvsem vpliv, učinkovitost in uspešnost
Agencije in njenih delovnih praks. Ocenjevanje mora obravnavati predvsem vse
potrebe po spremembi pooblastil Agencije in finančne posledice vsake
takšne spremembe. 2.
Komisija posreduje poročilo o ocenjevanju
skupaj s svojimi zaključki o njem Evropskemu parlamentu, Svetu in
upravnemu odboru. Ugotovitve ocenjevanja se objavijo. 3.
Ob vsakem drugem ocenjevanju se ocenijo tudi
rezultati, ki jih je dosegla Agencija glede na svoje cilje, pooblastila in
naloge. Člen 77 Prehodne
določbe 1.
Agencija prevzema položaj in je pravna naslednica
Evropske železniške agencije, ustanovljene z Uredbo (ES) št. 881/2004, kar
zadeva lastništvo, pogodbe, pravne obveznosti, pogodbe o
zaposlitvi, finančne obveznosti in odgovornosti. 2.
Z odstopanjem od člena 43 ostanejo člani
upravnega odbora, ki so bili imenovani na podlagi Uredbe (ES) št. 881/2004 pred
začetkom veljavnosti te uredbe, na položaju, dokler jim ne poteče
mandat kot članom upravnega odbora. Z odstopanjem od člena 49 ostane izvršni
direktor, ki je bil imenovan v skladu z Uredbo (ES) št. 881/2004, na položaju,
dokler mu ne poteče mandat. 3.
Z odstopanjem od člena 61 se vse pogodbe o
zaposlitvi, ki so veljavne na dan začetka veljavnosti te uredbe,
spoštujejo do poteka njihove veljavnosti. Člen 78 Razveljavitev Uredba (ES) št. 881/2004 se razveljavi. Člen 79 Začetek
veljavnosti Ta uredba začne veljati dvajseti dan po
objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta uredba je zavezujoča v celoti in se
neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, Za Evropski parlament Za Svet Predsednik Predsednik PRILOGA OCENA FINANČNIH POSLEDIC
ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.
OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1.
Naslov predloga/pobude
Predlog
Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za železniški
promet in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 881/2004
1.2.
Zadevna področja v strukturi ABM/ABB[22]
06:
Mobilnost in promet 0602:
Politika notranjega, zračnega in pomorskega prometa 060208:
Evropska agencija za železniški promet 06020801:
Evropska agencija za železniški promet – prispevek
k naslovoma 1 in 2 06020802:
Evropska agencija za železniški promet – prispevek k naslovu 3
1.3.
Vrsta predloga/pobude
¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. ¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega
projekta / pripravljalnega ukrepa.[23] ý Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. ¨ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov
ukrep.
1.4.
Cilji
1.4.1.
Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi
bili doseženi s predlogom/pobudo
Cilji/dodana
vrednost EU v skladu s strategijo Evropa 2020: Agencija
prispeva k interoperabilnemu, varnemu in trajnostnemu železniškemu prometu za
gospodarstvo in državljane EU. To je popolnoma skladno s
tremi prednostnimi nalogami iz strategije Evropa 2020: –
pametna rast: razvoj gospodarstva, ki temelji na znanju in
inovacijah. Agencija prispeva k razvoju najvišjih možnih tehničnih
standardov za železniška vozila in infrastrukturo ter s tem spodbuja znanje in
inovacije; –
trajnostna rast: spodbujanje bolj konkurenčnega in
zelenega gospodarstva, ki gospodarneje izkorišča vire. Agencija prispeva k
bolj trajnostnemu in okolju prijaznemu prometnem sektorju EU z omejitvijo
skupne ravni emisij in porabe energije. Železniški promet bo prispeval k
doseganju podnebno-energetskih ciljev 20/20/20 in vodilni pobudi „Evropa,
gospodarna z viri“. Agencija bo imela določeno vlogo pri izvajanju na
zadevnem področju; –
vključujoča rast: utrjevanje gospodarstva z
visoko stopnjo zaposlenosti, ki krepi socialno in teritorialno kohezijo. Kar
zadeva obrobne regije in njihovo povezavo s središčem, je železniški
promet ključen element za zagotavljanje teritorialne kohezije. Predstavlja
cenovno dostopno in trajnostno prevozno sredstvo za velik del prebivalstva, s
čimer prispeva k večji socialni mobilnosti in boljšim možnostim
zaposlitve ter pomaga zapolnjevati vrzel med revnejšimi in bogatejšimi regijami
in državami v EU.
1.4.2.
Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi
ABM/ABB
Proračunsko področje: 06 02 Zadevne dejavnosti v okviru AMB/ABB: 060208 Evropska agencija za železniški promet: –
Proračunska postavka 06 02 08 01 – Evropska agencija za železniški promet
– subvencija iz naslovov I in II (upravni odhodki) –
Proračunska postavka 06 02 08 02 – Evropska agencija za železniški promet
– subvencija iz naslova III (odhodki iz poslovanja) Posamezni cilji: Posamezni cilj št. 1: Povečanje
učinkovitosti postopkov za izdajo varnostnih spričeval in dovoljenj v
železniškem prometu z izdajo enotnih varnostnih spričeval, dovoljenj za
dajanje vozil na trg ter dovoljenj za začetek obratovanja podsistemov
vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi, ki veljajo v celotni EU, ter
zagotovitev nediskriminacije. Posamezni cilj št. 2: Povečanje
skladnosti železniškega okvira EU s spremljanjem nacionalnih železniških
organov in zmanjšanjem števila nacionalnih železniških predpisov. Posamezni cilj št. 3: Izboljšanje izvajanja in
uporabe železniške zakonodaje EU z večjo pomočjo Komisiji, državam
članicam in zainteresiranim stranem. Posamezni cilj št. 4: Pomoč
Komisiji pri ustvarjanju in posodabljanju sekundarne zakonodaje o
interoperabilnosti in varnosti na železnici, vključno z razvojem skupnega
pristopa k varnosti. Posamezni cilj št. 5: Zagotavljanje
skladnega razvoja ERTMS v EU in spodbujanje ERTMS zunaj EU. Posamezni cilj št. 6: Zagotavljanje
ustreznega izdajanja spričeval strojevodjem in drugih povezanih nalog v skladu
z Direktivo 2007/59/ES. Posamezni cilj št. 7: Vodenje
in posodabljanje javnih registrov in zbirk podatkov, povezanih z
interoperabilnostjo in varnostjo na železnici.
1.4.3.
Pričakovani rezultati in posledice
Navedite, kakšne
posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda na upravičence/ciljne skupine. Rezultati,
povezani s posameznimi cilji: Rezultat posameznega cilja št. 1: nižji stroški za prosilce in hitrejša izdaja varnostnih
spričeval, dovoljenj za dajanje vozil na trg ter dovoljenj za začetek
obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi; enaki
pogoji za vse prosilce v EU; zagotovljena nediskriminacija izvajalcev. Rezultat posameznega cilja št. 2: uskladitev
uporabe zakonodaje EU o železnicah in praks nacionalnih organov; jasnejše in preglednejše
pravne zahteve in pogoji delovanja v EU zaradi zmanjšanja števila nepotrebnih
predpisov, kar omejuje možnosti diskriminatornega ravnanja do izvajalcev. Rezultat posameznega cilja št. 3: večje
razumevanje zakonodaje o železnicah s strani zainteresiranih strani in držav
članic, ki vodi v bolj tekoče delovanje enotnega evropskega
železniškega območja; zagotavljanje učinkovitejšega in uspešnejšega
dela različnih služb Komisije. Rezultat posameznega cilja št. 4: Bolj interoperabilno enotno evropsko železniško območje z visoko
stopnjo varnosti, s koristmi za prevoznike v železniškem prometu, uporabnike in
potnike. Rezultat posameznega cilja št. 5: ERTMS se dosledno izvede v EU z opremo, ki je skladna z veljavnimi
specifikacijami; standardi ERTMS se spodbujajo zunaj EU. Rezultat posameznega cilja št. 6: strojevodje se v EU obravnavajo skladno. Rezultat posameznega cilja št. 7: preglednost na področju železnic za zainteresirane strani, države
članice in širšo javnost v zvezi s pomembnimi podatki o interoperabilnosti
in varnosti na železnici.
1.4.4.
Kazalniki rezultatov in posledic
Navedite, s katerimi
kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude. Kazalniki posameznega cilja št. 1: –
število izdanih varnostnih spričeval; –
število izdanih dovoljenj za dajanje vozil na trg; –
število izdanih dovoljenj za začetek obratovanja podsistemov
vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi; Kazalniki posameznega cilja št. 2: –
število izdanih revizijskih poročil nacionalnih organov; –
število odpravljenih nacionalnih predpisov; –
število nacionalnih predpisov, ki so razglašeni kot vzajemno odobreni; –
drugi rezultati v zvezi z nadzorom in spremljanjem. Kazalniki posameznega cilja št. 3: –
število poročil o oceni izvajanja zakonodaje o železnicah; –
število ocenjenih železniških projektov; –
število organiziranih informativnih dogodkov in usposabljanj (delavnice,
konference); –
število izdanih razlagalnih dokumentov; –
število opravljenih obiskov v pomoč; –
drugi rezultati v zvezi z večjo pomočjo. Kazalniki posameznega cilja št. 4: –
število priporočil za nove tehnične specifikacije za
interoperabilnost (TSI), poslanih Komisiji; –
število priporočil za spremembo tehničnih specifikacij za
interoperabilnost (TSI), poslanih Komisiji; –
število priporočil za nove skupne varnostne metode (SVM), poslanih
Komisiji; –
število priporočil za spremembo skupnih varnostnih metod (SVM), poslanih
Komisiji; –
število mnenj, posredovanih Komisiji, državam članicam in drugim
zainteresiranim stranem; –
število izdanih ocen učinka ter analiz stroškov in koristi; –
drugi rezultati v zvezi s povečanjem interoperabilnosti in varnosti. Kazalniki posameznega cilja št. 5: –
število izdanih priporočil, povezanih s spremembami in novimi
različicami ERTMS; –
število poročil, posredovanih Komisiji z oceno izvajanja ugotavljanja
skladnosti in postopka ES-verifikacije opreme ERTMS; –
število priporočil, povezanih s tehničnimi nezdružljivostmi projektov
ERTMS, poslanih Komisiji; –
drugi rezultati, povezani z zagotavljanjem skladnega razvoja in uvajanja ERTMS. Kazalniki posameznega cilja št. 6: –
število strojevodij s spričevalom v skladu z Direktivo o strojevodjih; –
drugi rezultati, povezani z usklajevanjem pogojev za strojevodje. Kazalniki posameznega cilja št. 7: –
število ustanovljenih in upravljanih javnih zbirk podatkov ter registrov; –
drugi rezultati, povezani s preglednostjo podatkov v zvezi z železnico.
1.5.
Utemeljitev predloga/pobude
1.5.1.
Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti
kratkoročno ali dolgoročno
Omogočiti
Evropski agenciji za železniški promet izvajanje novih dejavnosti in nadaljnje
zadostno pokrivanje obstoječih nalog, ki so potrebne, da se doseže povsem
interoperabilen in varen notranji trg storitev v železniškem prometu (enotno
evropsko železniško območje).
1.5.2.
Dodana vrednost ukrepanja EU
Sedanje
ukrepanje EU (naloge Evropske agencije za železniški promet) določa Uredba
o ustanovitvi Evropske železniške agencije (ES) št. 881/2004. Poleg tega so Direktiva 2004/49/ES, Direktiva 2008/57/ES in Direktiva
2007/59/ES neposredno in posredno dodelile Agenciji druge naloge. Podobno so
imeli številni sekundarni zakonodajni akti, ki jih je sprejela Komisija na
podlagi zgoraj navedenih direktiv, zlasti TSI, SVM, SVC, vpliv na dejavnosti in
delo Evropske agencije za železniški promet. Sedanja uredba ima za cilj združitev
vseh obstoječih nalog Agencije v en pravni akt in razširitev vloge
Evropske agencije za železniški promet na področja, kjer je to
upravičeno. V
skladu z Belo knjigo o prometu iz leta 2011 (Načrt za enotni evropski
prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu
prometnemu sistemu) in rezultati ocene učinka, ki je priložena tej pobudi,
bo ta predlog zagotovil dodatno dodano vrednost ukrepanja EU z odpravo
obstoječih tehničnih in upravnih ovir v železniškem sektorju,
predvsem na naslednje načine: –
z bolj učinkovitim (cenejšim in hitrejšim) in nepristranskim izdajanjem
dovoljenj za železniška vozila in varnostnih spričeval prevoznikom v
železniškem prometu s tem, ko se bo izdajanje preneslo na raven EU; –
s povečanjem skladnosti in uporabe pravnega reda EU na področju
železnic s tem, ko se bo Agenciji omogočilo spremljanje delovanja
nacionalnih organov, ki delujejo na področju interoperabilnosti in
varnosti na železnici; –
s spodbujanjem hitrejšega napredka v smeri resnično enotnih železniških
standardov EU tako, da se bo povečalo ukrepanje Evropske agencije za
železniški promet za zmanjšanje števila nacionalnih železniških predpisov; –
z boljšo porabo sredstev EU za železnice (vseevropsko omrežje, Kohezijski
sklad, strukturni skladi, raziskovalni programi itd.). Ukrepanje
EU prek Evropske agencije za železniški promet omogoča visoko dodano
vrednost zaradi: –
uporabe namenske strukture in kvalificiranega osebja, ki ga je nekaj že na
voljo; –
pozitivne izkušnje s preizkušenimi in preverjenimi metodami (na primer z
uporabo vzpostavljenega in delujočega omrežja nacionalnih varnostnih
organov); –
svoje objektivnosti in nepristranskosti, kar zainteresirane strani zelo cenijo.
1.5.3.
Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti
Ocena
Uredbe o Evropski agenciji za železniški promet in delovanju Agencije
(2009–2010) in splošna ocena agencij EU v letu 2009 sta pokazali, da Agencija
zagotavlja dodano vrednost. Namen
te pobude je uporabiti (s spremembo uredbe o Evropski železniški agenciji)
priporočila iz ocenjevanja Evropske agencije za železniški promet,
priporočila Računskega sodišča, službe za notranjo revizijo ter
skupne izjave Komisije, Evropskega parlamenta in Sveta o decentraliziranih
agencijah, predvsem glede notranje strukture, upravljanja in delovanja.
1.5.4.
Skladnost in možnosti sinergij z drugimi zadevnimi
instrumenti
Predlog
je v skladu z Belo knjigo o prometu iz leta 2011, zlasti z njenima
pobudama 1 in 19: –
„vzpostavitev enotne evropske homologacije za vozila in enotnega varnostnega
spričevala za železniške prevoznike z okrepitvijo vloge Evropske
železniške agencije (ERA)“; –
„okrepiti vlogo Evropske železniške agencije pri varnosti v železniškem
prometu, zlasti glede nadzora varnostnih ukrepov, ki jih sprejmejo nacionalni
varnostni organi, ter postopne uskladitve takih ukrepov“. Predlog
je skladen s politiko in zakonodajo EU o interoperabilnosti in varnosti na
železnici, zlasti z Direktivama 2004/49 (Direktiva o varnosti na železnicah) in
2008/57 (Direktiva o interoperabilnosti železniškega sistema), ki bosta tudi
spremenjeni v okviru te pobude. Vsi trije spremenjeni akti
so medsebojno povezani ter namenjeni odpravi preostalih upravnih in
tehničnih ovir, zlasti z vzpostavitvijo skupnega pristopa k predpisom o
varnosti in interoperabilnosti z namenom povečanja ekonomij obsega za
prevoznike v železniškem prometu, ki delujejo po vsej EU, zmanjšanjem upravnih
stroškov in pospeševanjem upravnih postopkov kot tudi izogibanjem prikriti
diskriminaciji. Poleg
tega je ta pobuda del širšega četrtega železniškega paketa, katerega cilj
bo – poleg zgoraj opisanega cilja – odpreti domači trg storitev v
potniškem železniškem prometu in optimizirati vodenje infrastrukturnega
upravljanja; sinergije se pričakujejo predvsem glede
manjše diskriminacije v povezavi z dostopom do infrastrukture, s čimer se
bodo zmanjšale ovire za dostop novih tekmecev. Pomembna
je tudi sinergija med spremenjenimi nalogami Evropske agencije za železniški
promet in Izvajalsko agencijo za vseevropsko prometno omrežje v povezavi z
ocenjevanjem železniških projektov, večjo stroškovno učinkovitostjo
in učinkovitostjo projektov, ki se financirajo iz sredstev EU. Poleg
tega je ta pobuda skladna s priporočili Računskega sodišča,
službe za notranjo revizijo ter skupne izjave Komisije, Evropskega parlamenta
in Sveta o decentraliziranih agencijah, in ta priporočila tudi izvaja, ter
z oceno Evropske agencije za železniški promet. Končno
pa si ta pobuda prizadeva vključiti v Uredbo o Evropski agenciji za
železniški promet številne naloge in dejavnosti, ki so bile dodeljene Agenciji
z drugimi akti, zlasti Direktivo 2007/59/ES ter sklepi Komisije o
tehničnih specifikacijah za interoperabilnost (TSI) in skupnih varnostnih
metodah (SVM).
1.6.
Trajanje ukrepa in finančnih posledic
x Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda –
izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve
med letoma 2015 in 2020, –
ki mu sledi polno delovanje.
1.7.
Načrtovani načini upravljanja[24]
¨ Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija. x Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvajanja na: –
¨ izvajalske agencije, –
x organe, ki jih ustanovita Skupnosti[25] –
¨ nacionalne javne organe / organe, ki opravljajo javne
storitve, –
¨ osebe, pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov v skladu z
naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in opredeljene v zadevnem temeljnem aktu v smislu
člena 49 finančne uredbe. ¨ Deljeno upravljanje z državami članicami. ¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami. ¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).
2.
UKREPI UPRAVLJANJA
2.1.
Pravila o spremljanju in poročanju
Navedite pogostost in
pogoje. Vse
agencije EU delujejo pod strogim sistemom spremljanja, ki zajema oddelek za
notranjo revizijo, službo Komisije za notranjo revizijo, upravni odbor,
Komisijo, Računsko sodišče in proračunski organ. Ta sistem, kot je opredeljen v Uredbi o ustanovitvi Evropske
železniške agencije, se še naprej uporablja.
2.2.
Upravljavski in kontrolni sistem
2.2.1.
Ugotovljena tveganja
Jih
ni.
2.2.2.
Načrtovani načini kontrole
Ni
relevantno.
2.3.
Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti
Navedite
obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe. Ukrepi
za boj proti goljufijam so vključeni v člen 41 Uredbe o ustanovitvi
Evropske železniške agencije in se še naprej uporabljajo.
3.
OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1.
Zadevni razdelki večletnega finančnega
okvira in odhodkovne proračunske vrstice
· Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice Po vrstnem redu
razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek številka [poimenovanje] || dif./nedif. ([26]) || držav Efte[27] || držav kandidatk[28] || tretjih držav || po členu 18(1)(aa) finančne uredbe 1.1 || 06.02.08 [Proračunska vrstica ERA] || nedif. || DA || NE || NE || NE
3.2.
Ocenjene posledice za odhodke
Pred podrobno predstavitvijo ocenjenih posledic
tega predloga je pomembno poudariti, da so te ocenjene posledice na tej stopnji
začasne, saj so odvisne od sprejetja novega večletnega
finančnega okvira za obdobje 2014–2020 s strani proračunskega organa.
3.2.1.
Povzetek ocenjenih posledic za odhodke
v mio. EUR (trenutne cene, na tri decimalna mesta
natančno) Razdelek večletnega finančnega okvira: || 1 || Pametna in vključujoča rast GD: MOVE || || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2015–2020 Proračunska sredstva za upravo || || || || || || || Številka proračunske vrstice 06 02 08 [Proračunska vrstica ERA] Osnova: – začetna točka – PP 2013 v višini 25 mio. EUR, – 2 % obdavčenje osebja v obdobju 2014–2017, – 1 % povečanje letnega proračuna zaradi letne prilagoditve. Z letom 2017 nastanejo zunanji prihodki iz pristojbin in stroškov, zato se proračun EU ne bo uveljavljal v zvezi z novim osebjem. || obveznosti || (1) || 25,613 (vključno 0,113 za nove naloge) || 26 (vklj. 0,3 za nove naloge) || 26 (0 za nove naloge) || 26,25 (0 za nove naloge) || 26,5 (0 za nove naloge) || 26,75 (0 za nove naloge) || 157,113 (od tega 0,413 za izvajanje novih nalog v letih 2015–2016) plačila || (2) || 25,613 || 26 || 26 || 26,25 || 26,5 || 26,75 || 157,113 Odobritve za GD MOVE SKUPAJ || obveznosti || (5)=1+3 || 25,613 || 26 || 26 || 26,25 || 26,5 || 26,75 || 157,113 (od tega 0,413 za izvajanje novih nalog v letih 2015–2016) plačila || (6)=2+4 || 25,613 || 26 || 26 || 26,25 || 26,5 || 26,75 || 157,113 Odobritve iz RAZDELKA 1 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =5 || 25,613 || 26 || 26 || 26.25 || 26.5 || 26.75 || 157,113 (od tega 0,413 za izvajanje novih nalog v letih 2015–2016) plačila || =6 || 25,613 || 26 || 26 || 26,25 || 26,5 || 26,75 || 157,113 Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || Upravni odhodki v mio. EUR (trenutne cene, na tri decimalna mesta
natančno) || || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2015–2020 GD: MOVE || Človeški viri Osnova: sedanja raven proračuna za osebje pri GD MOVE, ki se ukvarja z vprašanji, povezanimi z ERA (0,655 mio. EUR – 5 uslužbencev), za vsako leto + 1 % letne prilagoditve || 0,655 || 0,66 || 0,665 || 0,67 || 0,675 || 0,68 || 4,005 Drugi upravni odhodki || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 GD MOVE SKUPAJ || odobritve || 0,655 || 0,66 || 0,665 || 0,67 || 0,675 || 0,68 || 4,005 Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 0,655 || 0,66 || 0,665 || 0,67 || 0,675 || 0,68 || 4,005 v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 26,268 || 26,66 || 26,665 || 26,92 || 27,175 || 27,43 || 161,118 plačila || 26,268 || 26,66 || 26,665 || 26,92 || 27,175 || 27,43 || 161,118
3.2.2.
Predlog osnutka organizacijske sheme za ERA
2015–2020
VSE NOVO OSEBJE SE FINANCIRA IZ ZUNANJIH
PRISTOJBIN IN STROŠKOV OD LETA 2017: Predlog zaposlovanja za ERA 2015-2020 [Osnova: 143 osebja po kadrovskem načrtu v letu 2013 in 2 % obdavčenje do leta 2017 (-2-3 osebe na leto)] || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 Razredi AD || || 101 || 100 || 99 || 99 || 99 || 99 Novi razredi AD || || 0 || 0 || 12 || 14 || 14 || 14 AD SKUPAJ || || 101 || 100 || 111 || 113 || 113 || 113 Razredi AST || || 37 || 36 || 34 || 34 || 34 || 34 Novi razredi AST || || 0 || 0 || 4 || 4 || 4 || 4 AST SKUPAJ || || 37 || 36 || 38 || 38 || 38 || 38 Vmesni seštevek mest v organizacijski shemi || || 138 || 136 || 149 || 151 || 151 || 151 NNS || || 6 || 6 || 6 || 6 || 6 || 6 Novi NNS || || 2 || 5 || 12 || 13 || 13 || 13 NNS SKUPAJ || || 8 || 11 || 18 || 19 || 19 || 19 Pogodbeno osebje || || 15 || 15 || 15 || 15 || 15 || 15 Novo pogodbeno osebje || || 1 || 3 || 7 || 9 || 10 || 12 Pogodbeno osebje SKUPAJ || || 16 || 18 || 22 || 24 || 25 || 27 Kumulativna nova mesta || || 5 || 10 || 35 || 40 || 41 || 43 Učinek na EPP || || 0 || 0 || 16 || 18 || 18 || 18 SKUPAJ || || 162 || 165 || 189 || 194 || 195 || 197 || || || || || || ||
3.2.3.
Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje
–
¨ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje. –
x Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je
pojasnjeno v nadaljevanju: –
Upoštevati je treba, da se spodnji rezultati
nanašajo na skupni proračun ERA (naslovi 1+2+3). –
Upoštevati je treba, da bodo stroški rezultatov v
posameznem cilju št. 1 predstavljali prihodek za ERA:
Agencija bo zunanjim prosilcem zaračunala izdajo teh dokumentov. Zato so
navedeni v oklepajih in niso dodani k skupni vsoti stroškov vseh rezultatov. odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) Cilji in realizacije ò || || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ || || vrsta realizacije[29] || povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj || POSAMEZNI CILJ št. 1[30]: Povečanje učinkovitosti postopkov za izdajo varnostnih spričeval in dovoljenj z izdajo enotnih varnostnih spričeval, dovoljenj za dajanje vozil na trg ter dovoljenj za začetek obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi, ki veljajo v celotni EU, ter zagotovitev nediskriminacije. || || || || || || || || || || || || || || Enotna varnostna spričevala || Število izdanih varnostnih spričeval || (0,01) – pokrije se s pristojbinami in stroški || 0 || || 0 || || 110 || (1,1) || 110 || (1,1) || 110 || (1,1) || 110 || (1,1) || 440 || (4,4) pokrije se s pristojbinami in stroški Dovoljenja za dajanje vozil na trg || Število izdanih dovoljenj za dajanje vozil na trg || (0,017) – pokrije se s pristojbinami in stroški || 0 || || 0 || || 456 || (7,752) || 452 || (7,684) || 449 || (7,632) || 447 || (7,598) || 1804 || (30,67) pokrije se s pristojbinami in stroški Sistemski pristojni organ za ERTMS || Število dovoljenj za začetek obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi || (0,05) pokrije se s pristojbinami in stroški || 0 || || 0 || || 30 || (1,5) || 32 || (1,6) || 35 || (1,75) || 40 || (2) || 137 || (6,85) pokrije se s pristojbinami in stroški Seštevek za posamezni cilj št. 1 || || || || || || (10,352) || || (10,384) || || (10,482) || || (10,698) || || (41,92) POSAMEZNI CILJ št. 2: Povečanje skladnosti železniškega okvira EU s spremljanjem nacionalnih železniških organov in zmanjšanjem števila nacionalnih železniških predpisov || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj Spremljanje nacionalnih organov || Število izdanih revizijskih poročil || 0,2 || 2 || 0,4 || 3 || 0,6 || 5 || 1 || 5 || 1 || 5 || 1 || 5 || 1 || 25 || 5 Zmanjšanje števila različnih nacionalnih predpisov in povečanje vzajemne odobritve || Število odpravljenih nacionalnih predpisov || 0,0015 || 1000 || 1,5 || 1500 || 2,25 || 1500 || 2,25 || 2000 || 3 || 1500 || 2,25 || 1500 || 2,25 || 9000 || 13,5 Število nacionalnih predpisov, ki so razglašeni kot vzajemno odobreni || 0,001 || 1000 || 1,0 || 1000 || 1,0 || 1000 || 1,0 || 1000 || 1,0 || 1000 || 1,0 || 1000 || 1,0 || 8000 || 6,0 Ostalo || Drugi rezultati v zvezi z nadzorom in spremljanjem || 0,001 || 100 || 0,1 || 100 || 0,1 || 125 || 0,125 || 125 || 0,125 || 150 || 0,15 || 150 || 0,15 || 750 || 0,75 Seštevek za posamezni cilj št. 2 || || || || || || || || || || || || || || 25,25 POSAMEZNI CILJ št. 3: Izboljšanje izvajanja in uporabe železniške zakonodaje EU z večjo pomočjo Komisiji, državam članicam in zainteresiranim stranem ter drugih nalog || || || || || || || || || || || || || || Pomoč Komisiji || Število poročil o oceni izvajanja zakonodaje o železnicah || 0,1 || 3 || 0,3 || 5 || 0,5 || 7 || 0,7 || 10 || 1 || 14 || 1 || 18 || 1 || 57 || 5,7 Število ocenjenih železniških projektov || 0,05 || 5 || 0,25 || 7 || 0,35 || 10 || 0,5 || 15 || 0,75 || 20 || 1 || 25 || 1,25 || 82 || 4,1 Pomoč državam članicam in zainteresiranim stranem || Število organiziranih informativnih dogodkov in usposabljanj (delavnice, konference) || 0,1 || 5 || 0,5 || 7 || 0,7 || 10 || 1 || 12 || 1,2 || 14 || 1,4 || 16 || 1,6 || 64 || 6,4 Število izdanih razlagalnih dokumentov || 0,1 || 2 || 0,2 || 2 || 0,2 || 4 || 0,4 || 8 || 0,8 || 10 || 1 || 10 || 1 || 36 || 3,6 Število opravljenih obiskov v pomoč || 0,1 || 2 || 0,2 || 4 || 0,4 || 8 || 0,8 || 10 || 1 || 10 || 1 || 12 || 1,2 || 46 || 4,6 Druge naloge || Drugi rezultati v zvezi z večjo pomočjo || 0,001 || 100 || 0,1 || 100 || 0,1 || 100 || 0,1 || 100 || 0,1 || 100 || 0,1 || 100 || 0,1 || 600 || 0,6 Seštevek za posamezni cilj št. 3 || || || || || || || || || || || || || || 25 POSAMEZNI CILJ št. 4: Pomoč Komisiji pri ustvarjanju in posodabljanju sekundarne zakonodaje o interoperabilnosti in varnosti na železnici, vključno z razvojem skupnega pristopa k varnosti || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj Povečanje interoperabilnosti || Število novih TSI, poslanih Komisiji || 1 || 0 || 0 || 0 || 0 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 4 || 4 Število spremenjenih TSI, poslanih Komisiji || 0,6 || 4 || 2,4 || 4 || 2,4 || 4 || 2,4 || 4 || 2,4 || 4 || 2,4 || 4 || 2,4 || 24 || 14,4 Povečanje ravni varnosti || Število novih SVM, poslanih Komisiji || 1 || 0 || 0 || 0 || 0 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 4 || 4 Število spremenjenih SVM, poslanih Komisiji || 0,6 || 4 || 2,4 || 4 || 2,4 || 4 || 2,4 || 4 || 2,4 || 4 || 2,4 || 4 || 2,4 || 24 || 14,4 Spodbujanje delovanja enotnega evropskega železniškega območja || Število mnenj, posredovanih Komisiji, državam članicam in zainteresiranim stranem || 0,2 || 6 || 1,2 || 6 || 1,2 || 8 || 1,6 || 8 || 1,6 || 8 || 1,6 || 8 || 1,6 || 44 || 8,8 Število izdanih ocen učinka ter analiz stroškov in koristi || 0,06 || 20 || 1,2 || 20 || 12 || 25 || 1,5 || 27 || 1,62 || 29 || 1,74 || 30 || 1,8 || 151 || 9,06 Ostalo || Drugi rezultati v zvezi s povečanjem interoperabilnosti in varnosti || 0,006 || 50 || 0,3 || 80 || 0,48 || 80 || 0,48 || 80 || 0,48 || 80 || 0,48 || 80 || 0,48 || 450 || 2,7 Seštevek za posamezni cilj št. 4 || || || || || || || || || || || || || || 57,36 POSAMEZNI CILJ št. 5: Zagotavljanje skladnega razvoja ERTMS v EU in spodbujanje ERTMS zunaj EU || || || || || || || || || || || || || || Sistemski pristojni organ za ERTMS || Število izdanih priporočil za spremembe in nove različice ERTMS || 0,7 || 2 || 1,4 || 2 || 1,4 || 4 || 2,8 || 5 || 3,5 || 6 || 4,2 || 8 || 5,6 || 27 || 18,9 Preverjanje izvajanja ERTMS || Število izdanih poročil z oceno izvajanja ugotavljanja skladnosti in postopka ES-verifikacije opreme ERTMS || 0,04 || 8 || 0,32 || 12 || 0,48 || 20 || 0,8 || 25 || 1 || 30 || 1,2 || 30 || 1,2 || 125 || 5 Število izdanih priporočil, povezanih s tehničnimi nezdružljivostmi projektov ERTMS || 0,1 || 3 || 0,3 || 3 || 0,3 || 5 || 0,5 || 8 || 0,8 || 10 || 1 || 12 || 1,2 || 41 || 4,1 Druge naloge || Drugi rezultati, povezani z zagotavljanjem skladnega razvoja in uvajanja ERTMS || 0,001 || 100 || 0,1 || 100 || 0,1 || 100 || 0,1 || 100 || 0,1 || 100 || 0,1 || 100 || 0,1 || 600 || 0,6 Seštevek za posamezni cilj št. 5 || || || || || || || || || || || || || || 28,6 POSAMEZNI CILJ št. 6: Zagotavljanje ustreznega izdajanja spričeval strojevodjem in drugih povezanih nalog v skladu z Direktivo 2007/59/ES || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj Uskladitev meril za strojevodje || Število izdanih ukrepov, ki usklajujejo pogoje za strojevodje, v skladu z Direktivo o strojevodjih || 0,6 || 2 || 1,2 || 2 || 1,2 || 2 || 1,2 || 2 || 1,2 || 2 || 1,2 || 2 || 1,2 || 12 || 7,2 Drugi rezultati || 0,001 || 10 || 0,01 || 10 || 0,01 || 10 || 0,01 || 10 || 0,01 || 10 || 0,01 || 10 || 0,01 || 60 || 0,6 Seštevek za posamezni cilj št. 6 || || || || || || || || || || || || || || 7,8 POSAMEZNI CILJ št. 7: Vodenje in posodabljanje javnih registrov in zbirk podatkov, povezanih z interoperabilnostjo in varnostjo na železnici || || || || || || || || || || || || || || Preglednost podatkov o interoperabilnosti in varnosti na železnici za zainteresirane strani in širšo javnost || Število ustanovljenih in upravljanih javnih zbirk podatkov ter registrov || 0,1 || 15 || 1,5 || 17 || 1,7 || 20 || 2 || 20 || 2 || 25 || 2,5 || 25 || 2,5 || 122 || 12,2 Drugi rezultati || 0,001 || 10 || 0,01 || 10 || 0,01 || 15 || 0,015 || 15 || 0,015 || 15 || 0,015 || 15 || 0,015 || 80 || 0,8 Seštevek za posamezni cilj št. 7 || || || || || || || || || || || || || || 13 STROŠKI SKUPAJ || || || || || || || || || || || || || || 157,01
3.2.4.
Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve
3.2.4.1.
Povzetek
–
¨ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve. –
x Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je
pojasnjeno v nadaljevanju: Osnova za izračune: sedanje
osebje pri GD MOVE, ki se ukvarja z vprašanji, povezanimi z ERA (5 oseb, 0,131
mio. EUR na osebo/leto in 1-odstotna letna prilagoditev), za vsako leto; ni
povečanja zaradi večjih pristojnosti ERA v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2015–2020 Uradniki (razredi AD) || 0,655 || 0,66 || 0,665 || 0,67 || 0,675 || 0,68 || 4,005 Uradniki (razredi AST) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 Pogodbeni uslužbenci || || || || || || || Začasni uslužbenci || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 Napoteni nacionalni strokovnjaki || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 SKUPAJ || 0,655 || 0,66 || 0,665 || 0,67 || 0,675 || 0,68 || 4,005
3.2.4.2.
Ocenjene potrebe po
človeških virih
–
¨ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri. –
x Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v
nadaljevanju: Osnova za izračune: sedanje
osebje pri GD MOVE, ki se ukvarja z vprašanji, povezanimi z ERA (5 oseb, 0,131
mio. EUR na osebo/leto), za vsako leto; ni povečanja zaradi večjih
pristojnosti ERA ocena, izražena v celih številkah (ali na
največ eno decimalno mesto natančno) || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) XX 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 5 || 5 || 5 || 5 || 5 || 5 XX 01 01 02 (delegacije) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 XX 01 05 01 (posredne raziskave) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[31] XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz „splošnih sredstev“) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 XX 01 04 yy [32] || – na sedežu[33] || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 – na delegacijah || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 Druge proračunske vrstice (navedite) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 SKUPAJ || 5 || 5 || 5 || 5 || 5 || 5 XX je zadevno
področje ali naslov. Potrebe po človeških
virih se krijejo z osebjem GD, dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali
prerazporejenim znotraj GD, po potrebi z dodatnimi viri, ki se lahko
pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na
proračunske omejitve. Opis nalog: Uradniki in začasni uslužbenci || Sedanje osebje GD MOVE se ukvarja z vprašanji, povezanimi za ERA, med drugim: – z upravljanjem izvedbenih ukrepov, sprejetih na podlagi priporočil Agencije (sklepov in uredb Komisije), na področju varnosti in interoperabilnosti na železnici; – z upravnim usklajevanjem in nadzorom nad ERA: delovni programi, večletni načrti za kadrovsko politiko, sestanki upravnega odbora in njegovega pododbora; – z usklajevanjem politike: sodelovanje v delovnih skupinah ERA, vsebina delovnega programa, pooblastila ERA s strani Komisije, srečanja na delovni ravni; – z upravljanjem mnenj ERA; – s finančnimi in računovodskimi odgovornostmi glede ERA na strani Komisije (proračun, razrešnica itd.). Zunanji sodelavci ||
3.2.5.
Skladnost z veljavnim večletnim finančnim
okvirom
–
¨ Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim
okvirom. –
x Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka
večletnega finančnega okvira. Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne
proračunske vrstice in ustrezne zneske. Proračunsko
vrstico ERA (06.02.08) bo treba prilagoditi znesku, ki je naveden v tej oceni
finančnih posledic (skupaj 157,113 mio. EUR za obdobje
2015–2020). Zaenkrat
so v finančni okvir vključeni samo okvirni zneski za agencije. Okvirni znesek za Evropsko agencijo za železniški promet je bil
ocenjen, preden so bili znani rezultati ocene učinka in drugih
izračunov, povezanih s to pobudo. Za
obdobje 2015–2020 se bo status Evropske agencije za železniški promet spremenil
iz „agencije s potovalno hitrostjo“ v „agencijo z novimi nalogami“. –
¨ Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti
ali sprememba večletnega finančnega okvira[34]. Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in
proračunske vrstice ter ustrezne zneske.
3.2.6.
Udeležba tretjih oseb pri financiranju
–
V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje,
kot je ocenjeno v nadaljevanju: odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta
natančno) || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Skupaj Prispevek Efte (Norveška in Islandija), izračunan na 2 % proračunskih sredstev || 0,5 || 0,5 || 0,5 || 0,5 || 0,5 || 0,5 || 3 Sofinancirane odobritve SKUPAJ || 0,5 || 0,5 || 0,5 || 0,5 || 0,5 || 0,5 || 3
3.3.
Ocenjene posledice za prihodke
–
¨ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke. –
x Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v
nadaljevanju: –
x na lastna sredstva, –
¨ na razne prihodke. v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Vpliv predloga/pobude[35] 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 Proračunska vrstica ERA 06.02.08 || || || || 10,352 || 10,384 || 10,482 || 10,698 Navedite metodo za
izračun posledic za prihodke. Nekatere
nove naloge, predvidene za Evropsko agencijo za železniški promet (varnostna
spričevala, dovoljenja za dajanje vozil na trg ter dovoljenja za
začetek obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije ob
progi), bo mogoče zaračunati zunanjim prosilcem. V
skladu z oceno učinka se bodo te nove naloge začele leta 2017,
prihodki za Evropsko agencijo za železniški promet pa so se izračunali na
naslednji način: –
stroški izdaje varnostnih spričeval: 0,01 mio. EUR, –
stroški izdaje dovoljenj za vozila: 0,017 mio. EUR, –
stroški izdaje dovoljenj za začetek obratovanja podsistemov
vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi; 0,05 mio. EUR, –
število vseh vrst sklepov, ki se bodo izdajali vsako leto, je navedeno v
razpredelnici 3.2.3. Povzetek
metode izračuna: Pristojbine,
določene v poročilu o oceni učinka, so bile izračunane na
podlagi povprečja sedanjih pristojbin, ki jih plačujejo izvajalci, ki
želijo pridobiti varnostno spričevalo ali dovoljenje za vozilo v EU; podoben pristop je bil uporabljen v primeru dovoljenj za začetek
obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi. Plačane
pristojbine so se precej razlikovale in do znatne razlike med njimi je prišlo
tudi med državami članicami EU15 (okoli 20 000 EUR za varnostna
spričevala in 28 000 EUR za dovoljenja) in državami članicami
EU12 (okoli 3 000 EUR za varnostna spričevala in 17 000 EUR za
dovoljenja). Prihodnja vrednost teh pristojbin je bila določena na podlagi
predpostavke, da je glede na stroške osebja Agencije in bolj racionalizirane
procese obravnave prošenj za naprej najprimernejša vrednost blizu vmesne
vrednosti spodnjega povprečja in zgornjega povprečja. Treba
je upoštevati, da so izračuni, določeni za te pristojbine, povprečje
vseh vrst varnostnih spričeval in dovoljenj za vozila; v podporni študiji ocene učinka so bile opredeljene 4 vrste
varnostnih spričeval in 20 vrst dovoljenj za vozila. Čeprav bo proces
„centralizacije“ z Agencijo privedel do upada števila vrst spričeval in
dovoljenj, bo še vedno obstajalo več kategorij. Na primer, postopek za
dovoljenje za lokomotivo in vagon bo še vedno različen. Zato bo treba
razlikovati med pristojbinami za ti dve kategoriji. Predvsem bodo pristojbine
za dovoljenja za vagone nižje od povprečja, pristojbine za dovoljenja za
lokomotive in večvagonske enote pa bodo višje. Število
(cena na dovoljenje/spričevalo), ki je bilo izračunano v
poročilu o oceni učinka, naj bi bilo povprečje, kajti Agencija
bo opredelila točne pristojbine za različne kategorije s ciljem
zagotovitve, da je povprečje zbranih pristojbin enako ali višje od tega
povprečja. Cilj izračuna pa je zagotoviti
realno, vendar ne konzervativno oceno prihodkov za Agencijo, in ni
izključeno, da lahko zaračunane pristojbine dejansko predstavljajo
višjo povprečno vrednost, če je to potrebno in upravičeno. Kar
zadeva število dovoljenj in spričeval, je bilo to izračunano glede na
sedanjo raven dovoljenj in spričeval. Za prihodnja
leta se je v zvezi z varnostnimi spričevali predvidevalo, da bo število
novih tekmecev na trgu povzročilo povečanje števila varnostnih
spričeval, ki se bodo izdala, medtem ko se lahko to število zmanjša zaradi
morebitne spremembe vrst varnostnih spričeval. Zato je bilo na podlagi
konzervativne ocene predvideno, da se skupno letno število varnostnih
spričeval ne bo spremenilo. Pri
dovoljenjih za vozila je bil pristop nekoliko drugačen: model izhaja iz obstoječih ravni dovoljenj, ki so jih posredovale
zainteresirane strani in različne študije. Čeprav bo verjetno več
novih tekmecev in s tem v absolutnem smislu več vozil, ki bodo potrebovala
dovoljenje, bodo novi tekmeci verjetneje ostali pri preizkušeni tehnologiji in
s tem pri železniških vozilih, ki že imajo spričevala. Poleg tega bo s
standardizacijo industrije v prihodnosti verjetno manj tipov vozil, ki bodo
potrebovali dovoljenje, zato se bo število dovoljenj nekoliko zmanjšalo. Tudi
tu model razlikuje med oceno za države članice EU15 in EU12. GD
MOVE meni, da so izračuni realni in ustrezno temeljijo na obstoječih
in preverljivih podatkih, pridobljenih od zainteresiranih strani in Evropske
agencije za železniški promet. Več informacij o
metodologiji je na voljo v poročilu o oceni učinka, ki je priloženo
temu predlogu, zlasti v njegovi Prilogi VII. [1] http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ec/127599.pdf. [2] COM(2012) 299 final. [3] COM(2012) 259 final. [4] http://ec.europa.eu/transport/evaluations/doc/2011_era-evaluation-881-2004.pdf. [5] UL C … str. …. [6] UL C … str. …. [7] UL L 164, 30.4.2004, str. 1. [8] UL L 228, 9.9.1996, str. 1. [9] OJ L 136, 31.5.1999, str. 1. [10] OJ L 136, 31.5.1999, str. 15. [11] Sklep Komisije 98/500/ES z dne 20. maja 1998 o
ustanovitvi Odborov sektorskega dialoga med socialnimi partnerji na evropski
ravni (UL L 225, 12.8.1998, str. 27). [12] UL L 260, 30.9.2008, str. 13. [13] UL L 51, 23.2.2012, str. 1. [14] UL L 276, 20.10.2010, str. 22. [15] UL L 218, 13.8.2008, str. 30. [16] UL L 315, 3.12.2007, str. 51. [17] Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne
23. decembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena
185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za
splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 357, 31.12.2002,
str. 72). [18] UL 17, 6.10.1958, str. 385. [19] UL L 145, 31.5.2001, str. 43. [20] UL L 136, 31.5.1999, str. 1. [21] UL L 292, 15.11.1996, str. 2. [22] ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje
proračuna po dejavnostih. [23] Po členu 49(6)(a) oz. (b)
finančne uredbe. [24] Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na
finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html. [25] Po členu 185 finančne uredbe. [26] Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana
sredstva. [27] Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino. [28] Države kandidatke in po potrebi potencialne države
kandidatke z Zahodnega Balkana. [29] Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene
storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov
novozgrajenih cest…). [30] Kakor
je opisan v oddelku 1.4.2. „Posamezni cilji...“. [31] PU
= pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak
na delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak. [32] V
okviru zgornje meje za zunanje sodelavce iz odobritev za poslovanje (prej
vrstice BA). [33] Zlasti
za strukturna sklada, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in
Evropski sklad za ribištvo (ESR). [34] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma. [35] Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani
za sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 %
stroškov pobiranja.