OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Uredba (EGS) št. 1192/69 državam članicam omogoča, da 36 naštetim železniškim podjetjem plačujejo nadomestila za plačilo obveznosti, ki jih podjetjem drugih načinov prevoza ni treba kriti, kot so na primer posebni družinski dodatki in pokojnine.

Kadar se pravila za normalizacijo kontov pravilno uporabljajo, se taka državna pomoč šteje za združljivo z notranjim trgom in države članice so izvzete iz obveznosti priglasitve državne pomoči, čeprav se od držav članic zahteva, da uradno objavijo svoje odločitve o nadomestilu. Danes se le nekaj držav članic sklicuje na Uredbo, da bi upravičile plačila nadomestil.

Uredba je bila sprejeta pred liberalizacijo trga železniških storitev in ko se je železniški promet v Evropi razvijal predvsem znotraj nacionalnih meja, pri čemer so integrirana podjetja opravljala železniške storitve in tudi upravljala železniško infrastrukturo. V okviru tega monopolnega trga je bil takrat cilj Uredbe, da bi tako za železniška podjetja kot tudi za podjetja z drugimi načini prevoza veljali enaki konkurenčni pogoji.

Od devetdesetih let prejšnjega stoletja je bila na evropski ravni sprejeta vrsta zakonodajnih ukrepov (znanih kot železniški paketi) z namenom, da bi ponovno oživili železniški promet s postopno vzpostavitvijo enotnega železniškega območja na evropski ravni. Navedeni pravni akti so odprli trge tovornega železniškega prometa in mednarodnega železniškega potniškega prometa za konkurenco in z Direktivo 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (prenovitev)[1] vzpostavili nekatera temeljna načela, vključno z načelom, da se morajo prevozniki v železniškem prometu upravljati v skladu z načeli, ki veljajo za gospodarske družbe, načelom, da morajo biti subjekti, ki so odgovorni za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti in zaračunavanje uporabnin za železniško infrastrukturo, ločeni od subjektov, ki delujejo na področju železniških storitev (ločevanje bistvenih nalog), in da se morajo konti ločevati (da se prepreči navzkrižno subvencioniranje), načelom, da morajo imeti vsi prevozniki v železniškem prometu, ki so pridobili licenco v skladu z merili EU, dostop do železniške infrastrukture na pošten in nediskriminatoren način, ter načelom, da lahko upravljavci infrastrukture koristijo državno financiranje.

Uredba (EGS) št. 1192/69 je neskladna in nezdružljiva z zakonodajnimi ukrepi, ki so trenutno v veljavi, iz več razlogov.

i) Ker se morajo prevozniki v železniškem prometu upravljati v skladu z načeli, ki veljajo za gospodarske družbe, niso dovoljena nobena državna nadomestila za zavarovanje, pokojnine ali ostale odhodke za poslovanje (razen v primeru nadomestila za opravljanje javnih storitev). To načelo je okvirno določeno v pravilih o državni pomoči iz Pogodbe, natančneje pa je določeno v smernicah o državnih pomočeh za prevoznike v železniškem prometu (2008/C 184/07).

ii) Navedeni seznam železniških podjetij, ki so upravičeni do nadomestila v skladu z Uredbo, in v Uredbi navedena razvrstitev vrst nadomestil, ki se lahko plačajo prevoznikom v železniškem prometu, predvidevata vključitev upravljanja infrastrukture v dejavnosti prevoznikov v železniškem prometu, kar je v neskladju z načeli ločevanja bistvenih nalog in ločevanja kontov.

iii) V skladu z Uredbo št. 1192/69 je le 36 prevoznikov v železniškem prometu upravičenih do nadomestila. Uredba je bila lahko smiselna, ko so tradicionalni prevozniki v železniškem prometu tekmovali izključno z ostalimi načini prevoza in ne z ostalimi prevozniki v železniškem prometu, vendar je v razmerah liberaliziranega trga, kjer prevozniki v železniškem prometu neposredno tekmujejo s tradicionalnimi monopoli, ni primerno razlikovati med različnimi prevozniki. Če se finančni pogoji za prevoznike v železniškem prometu razlikujejo (kot posledica Uredbe), za nove prevoznike na trgu niso zagotovljeni nediskriminatorni pogoji dostopa. Na primer, za nove prevoznike na trgu je morda težavno pritegniti osebje od tradicionalnih prevoznikov v železniškem prometu, saj slednji lahko ponudijo ugodnejše pokojninske pogoje zaradi subvencij, prejetih v okviru Uredbe.

Plačila nadomestila iz IV. kategorije iz Uredbe (stroški za naprave na cestno-železniških prehodih) so stroški, povezani s nalogami upravljavca infrastrukture, ki v skladu s členom 8 Direktive 2012/34/EU lahko koristi državno financiranje. Zato je IV. kategorija iz Uredbe prav tako odveč, pri čemer bi bila plačila nadomestil iz IV. kategorije iz Uredbe združljiva z obstoječo zakonodajo.

Zato bo predlagana pobuda za razveljavitev Uredbe odpravila nedoslednosti v pravnem redu EU in bo prispevala k poenostavitvi z odpravo pravnega akta, ki je zdaj zastarel.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

2.1         Posvetovanje

Komisija je maja 2010 in junija 2011 od držav članic zahtevala informacije o uporabi Uredbe. Odgovori so pokazali, da med letoma 2007 in 2010 večina držav članic še ni prejela zahtevkov od železniških podjetij in ni izplačala nadomestil v skladu z Uredbo. Večina držav članic je navedla, da ne čutijo več potrebe po Uredbi, in nekatere so izrecno izrazile podporo razveljavitvi ali mnenje, da je Uredba zastarela. Nekatere države članice so zagovarjale ohranitev zadevnih kategorij iz Uredbe, vendar to ni izvedljivo, saj so plačila nadomestil za vse kategorije, razen za IV. kategorijo, nezdružljiva z ostalo zakonodajo. Ostalim državam članicam je bilo vseeno ali pa niso izrazile mnenja o tem, ali potreba po Uredbi še obstaja. Samo tri države članice (Belgija, Nemčija in Irska) so izjavile, da so uporabljale Uredbo kot pravno podlago za plačila nadomestil v obdobju 2008–2010.

Plačila nadomestil v letu 2010 (ocenjena ali dejanska) na podlagi Uredbe 1192/69, kot so jih sporočile države članice (v mio. EUR)

|| I. kategorija Izguba ali poškodba pri delu || III. kategorija Pokojnine || IV. kategorija Nivojska križanja || Skupaj

Belgija || (0,322) || - || - || (0,322)

Nemčija || - || - || 72,8 || 72,8

Irska || - || 24,1 || 4,2 || 28,3

Skupaj || (0,322) || 24,1 || 77,0 || 100,8

Poleg tega je Komisijo nedavno obvestila Poljska o plačilih nadomestil za PKP PLK (za IV. kategorijo) za leto 2012 v višini 7,9 milijona EUR.

Države članice uporabljajo danes le tri kategorije nadomestil (I, III in IV). Nekatere kategorije nadomestil iz Uredbe niso več v veljavi (V do VIII). Nobena od ostalih kategorij nadomestil (II in IX do XV) se ne uporablja.

Razen v primeru nadomestila za izvajanje javnih storitev je plačevanje nadomestila prevoznikom v železniškem prometu s strani države nezdružljivo z načeli upravljanja prevoznikov v železniškem prometu v skladu z načeli, ki veljajo za gospodarske družbe, in pravili EU o državni pomoči, ločevanju računov in nediskriminatornem dostopu do železniške infrastrukture. IV. kategorija Uredbe je odveč glede na to, da se plačila nadomestil s strani države za opravljanje nalog upravljavcev infrastrukture lahko že izvajajo v skladu z Direktivo 2012/34/EU. Zmanjšanje števila kategorij iz Uredbe na tiste, ki so v skladu z veljavno zakonodajo, bi imela enak učinek kot možnost razveljavitve – odprava nezdružljivih kategorij ob ohranjanju možnosti držav članic, da upravljavcu železniške infrastrukture zagotavljajo finančna sredstva, ki so v skladu z njegovimi nalogami, vključno s stroški, povezanimi z napravami na nivojskih križanjih.

2.2         Učinki razveljavitve

Na podlagi podatkov, ki jih predložijo države članice, je možno ugotoviti, da bi bil vpliv razveljavitve Uredbe zelo minimalen.

I. kategorija

Med letoma 2008 in 2010 je Belgija prejela vloge od SNCB Holding za I. kategorijo (za plačila, ki so jih železniška podjetja dolžna izvesti, vendar jih za preostalo gospodarstvo prevzame država, vključno s plačili v zvezi z izgubo ali poškodbo, ki je posledica nesreč pri delu). Leta 2010 je bil na podlagi Uredbe izračunan negativni saldo nadomestila v višini 0,323 milijona EUR, ki ga mora SNCB Holding vrniti belgijski državi.

Vpliv razveljavitve Uredbe št. 1192/69 bi bil zanemarljiv, kar zadeva plačila nadomestil za kategorijo I. SNCB bi se morala pridružiti obstoječemu zasebnemu sistemu nezgodnega zavarovanja in Belgija je navedla, da preučuje to možnost. Vsi stroški, povezani s prehodom z enega sistema na drugega, bi bili več kot izravnani z odpravo upravnih obremenitev, povezanih z letnim sprejemanjem vlog in izračunavanjem nadomestila v skladu z Uredbo.

III. kategorija

Med letoma 2008 in 2010 je Irska izvedla plačila za CIE za III. kategorijo (plačila za starostne in druge pokojnine, ki jih prevzamejo železniška podjetja pod drugačnimi pogoji, kot se uporabljajo za druga prevozna podjetja). V letu 2010 je nadomestilo za CIE za III. kategorijo znašalo 24,1 milijona EUR.

Vpliv razveljavitve Uredbe št. 1192/69 bi bil zanemarljiv, kar zadeva plačila nadomestil za III. kategorijo. Plačila pokojnin za CIE v zvezi s stroški dela, povezanimi z upravljanjem infrastrukture, je možno utemeljiti s členom 8 Direktive 2012/34/EU kot financiranje za opravljanje nalog upravljavca infrastrukture. Plačila pokojnin za CIE v zvezi s stroški dela, povezanimi z obveznostmi javne službe, je možno utemeljiti kot nadomestilo za opravljanje obveznosti javnih služb, opredeljenih v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007, in jih izvzeti iz obveznosti priglasitve državne pomoči. (Trenutno je 100 % vseh prevozov potnikov v železniškem prometu v okviru obveznosti javnih služb). Za plačila pokojnin za CIE za stroške dela, povezane z železniškimi prevozi, ki ne spadajo med obveznosti javnih služb (z drugimi besedami: za stroške dela, povezane s tovornimi prevozi) bi veljala obveznost priglasitve državne pomoči. Dejavnosti tovornega prometa po ocenah predstavljajo približno 5,2 % železniških prevozov pri CIE – z njimi se ukvarja približno 3,4 % zaposlenih pri CIE. Zato je manj kot 1 milijon EUR s pokojninami povezanih plačil za CIE povezan z dejavnostmi železniškega tovornega prometa. Samo za ta plačila za CIE (in za plačila za CIE, povezana z železniškimi potniškimi prevozi, ki ne spadajo med obveznosti javnih služb – takih pa trenutno ni) bi veljala pravila za priglasitev državne pomoči.

IV. kategorija

Irska, Nemčija in Poljska so izvedle plačila v okviru IV. kategorije (stroški nivojskih križanj). V letu 2010 je Irska izvedla plačila za CIE v višini 4,2 milijona EUR za IV. kategorijo. Ocenjena plačila Nemčije za IV. kategorijo za DB Netz AG in Usedomer Bäderbahn GmbH so leta 2010 znašala 72,8 milijona EUR, od tega pa je podjetje Usedomer Bäderbahn prejelo manj kot 0,5 %. Za leto 2012 bo Poljska izvršila plačila nadomestil za IV. kategorijo za PKP PLK v višini 7,9 milijona EUR.

Vpliv razveljavitve Uredbe št. 1192/69 bi bil zanemarljiv, kar zadeva plačila nadomestil za IV. kategorijo. Plačila za CIE, DB Netz in PKP PLK bi bila zajeta s členom 8 Direktive 2012/34/EU kot financiranje za opravljanje nalog upravljavca infrastrukture. Izvajanje teh plačil se lahko nadaljuje tudi po razveljavitvi Uredbe in upravne formalnosti, povezane z uporabo Uredbe, kakršne so ravnanje z letnimi zahtevki za normalizacijo, ki jih pošljejo podjetja, ocenjevanje finančnih bremen oziroma koristi, določitev zneska nadomestila, ustrezna priprava odločitev, sprejetih v skladu z določbami Uredbe in uradna objava teh odločitev, bi bile odpravljene. Za plačila za Usedomer Bäderbahn, ki so zelo majhna, bi veljala pravila za priglasitev državne pomoči.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Predlog vsebuje razveljavitev Uredbe (EGS) št. 1192/69.

2013/0013 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1192/69 o skupnih pravilih za normalizacijo kontov železniških podjetij

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 91 in 109 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[3],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Uredba (EGS) št. 1192/69 državam članicam omogoča, da 36 naštetim železniškim podjetjem plačujejo nadomestila za plačilo obveznosti, ki jih podjetjem drugih načinov prevoza ni treba kriti. Ob pravilni uporabi predpisov za normalizacijo so države članice oproščene obveznosti priglasitve državne pomoči.

(2)       Na evropski ravni je bil sprejet niz zakonodajnih ukrepov, ki so odprli trge tovornega železniškega prometa in mednarodnega železniškega potniškega prometa za konkurenco in z Direktivo 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (prenovitev) vzpostavili nekatera temeljna načela, vključno z načelom, da se morajo prevozniki v železniškem prometu upravljati v skladu z načeli, ki veljajo za gospodarske družbe, načelom, da morajo biti subjekti, ki so odgovorni za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti in zaračunavanje uporabnin za železniško infrastrukturo, ločeni od subjektov, ki delujejo na področju železniških storitev, in da se morajo konti ločevati, načelom, da morajo imeti vsi prevozniki v železniškem prometu, ki so pridobili licenco v skladu z merili EU, dostop do železniške infrastrukture na pošten in nediskriminatoren način, ter načelom, da lahko upravljavci infrastrukture koristijo državno financiranje.

(3)       Uredba (EGS) št. 1192/69 je neskladna in nezdružljiva z zakonodajnimi ukrepi, ki so trenutno v veljavi. Zlasti v razmerah liberaliziranega trga, kjer prevozniki v železniškem prometu neposredno tekmujejo z naštetimi prevozniki v železniškem prometu, ni več primerno razlikovati med tema dvema skupinama različnih podjetij.

(4)       Zato je primerno razveljaviti Uredbo (EGS) št. 1192/69, da se odpravijo nedoslednosti v pravnem redu EU, kar bo prispevalo k poenostavitvi, z odpravo pravnega akta, ki je zdaj zastarel.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EGS) št. 1192/69 se razveljavi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

[1]               UL L 343, 14.12.2012, str. 32.

[2]               UL C, , str. .

[3]               UL C, , str. .