SKUPNO POROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Posebno upravno območje Hongkong: letno poročilo za leto 2012

Uvod

Od izročitve Hongkonga Ljudski republiki Kitajski leta 1997 Evropska unija in njene države članice pozorno spremljajo politični in gospodarski razvoj v Posebnem upravnem območju Hongkong (v nadaljnjem besedilu: PUO Hongkong). Za izpolnitev zaveze Evropskemu parlamentu iz leta 1997, se izdaja letno poročilo o napredku Hongkonga. To je petnajsto takšno poročilo, ki zajema razvoj v letu 2012.

V letu 2012 je načelo „ena država, dva sistema“, ki je zapisano v skupni izjavi Kitajske in Združenega kraljestva ter ustavi Hongkonga, še naprej dobro delovalo. Še naprej se spoštujejo pravice in temeljne svoboščine prebivalcev Hongkonga, načelo pravne države je zaščiteno, tržni gospodarski sistem in poslovno okolje pa se ohranjata.

Dvostranski odnosi med EU in Hongkongom so se še naprej poglabljali, tudi z julijskim obiskom visoke predstavnice EU/podpredsednice Catherine Ashton v Hongkongu, ko se je srečala z glavnim upraviteljem vlade PUO Hongkong Chun-ying Leungom.

Evropska unija pripisuje velik pomen stabilnosti, gospodarski blaginji in demokratičnemu razvoju Hongkonga. Še naprej močno podpira pravočasen in znaten napredek pri doseganju cilja uvedbe splošne volilne pravice v skladu z ustavo PUO Hongkong ter željami njegovih prebivalcev.

Politični razvoj

Leta 2012 so se v Hongkongu zvrstili pomembni politični dogodki, saj je bil 25. marca izvoljen novi glavni upravitelj vlade, 1. julija je bila imenovana nova vlada, 9. septembra pa je bil izvoljen novi zakonodajni svet. Prvič v zgodovini Hongkonga sta se v istem letu zamenjala tako vlada kot zakonodajalec.

Volitve glavnega upravitelja je izvedel volilni odbor, katerega člani so bili izbrani iz gospodarstva, strokovnih poklicev, civilne družbe ter politikov na okrajni ravni in ravni zakonodajnega sveta. Za te volitve se je število članov odbora z 800 povečalo na 1 200. Prag za potegovanje za položaj glavnega upravitelja so dosegli trije kandidati. Volilna kampanja je bila živahnejša kot kdaj koli doslej ter je obsegala prepričevanje volivcev in veliko zanimanje medijev, vključno z dvema volilnima soočenjema v živo. Zanimanje javnosti je bilo kljub njeni omejeni vlogi pri samih volitvah zelo visoko.

Predvolilno kampanjo je zaznamovalo nekaj škandalov, vključno z obtožbami v povezavi z glavnimi kandidati. Škandali so povzročili spremembo javnega mnenja, kar je škodovalo Henryu Tangu, ki je imel na začetku največ možnosti za zmago.

Na volitvah je Chun-ying Leung prejel 689 glasov (60,9 %) od 1 132 oddanih glasov, Henry Tang je prejel 285 glasov (25,2 %), Albert Ho pa 76 glasov (6,7 %). Volilna komisija je zabeležila 82 neveljavnih glasovnic, od tega je bilo 75 praznih. Ob izvolitvi Chun-ying Leunga za četrtega glavnega upravitelja PUO Hongkong je visoka predstavnica EU/podpredsednica Catherine Ashton objavila izjavo, v kateri je čestitala novemu glavnemu upravitelju in izrazila željo po nadaljnjem poglabljanju odnosov med EU in Hongkongom v času njegovega mandata. Dne 28. marca je kitajski ministrski predsednik Wen Jiaobao imenoval Chun-ying Leunga za četrtega glavnega upravitelja zapovrstjo.

Kitajski predsednik Hu Jintao je vodil zaprisego glavnega upravitelja 1. julija, ko je bila tudi 15. obletnica izročitve. V svojem govoru ob izvolitvi se je glavni upravitelj Leung zavezal, da si bo „prizadeval za pravičnost, spoštoval pravice prebivalstva ter varoval pravno državo, pregledno delovanje vlade, svobodo in demokracijo, ki sodijo med temeljne vrednote Hongkonga“. Dejal je tudi, da bo „spodbujal razvoj demokratičnega političnega sistema v skladu z določbami ustave in ustreznimi sklepi Stalnega odbora Nacionalnega ljudskega kongresa“. EU pozdravlja te zaveze.

Za volitve zakonodajnega sveta je bil ta razširjen s 60 na 70 članov, pri čemer so bili sedeži enakomerno razdeljeni med geografske in funkcionalne volilne enote. Volitve za sedeže geografskih volilnih enot potekajo v skladu s pravili o sorazmerni zastopanosti. Pet dodatnih članov je bilo izvoljenih iz novih geografskih volilnih enot, pet t. i. „super zakonodajalcev“ pa je bilo izbranih izmed okrajnih svetnikov s splošnimi volitvami v novi (drugi) funkcionalni volilni enoti okrajnega sveta. To je bilo prvič, da je bila več kot polovica sedežev zakonodajnega sveta izvoljenih neposredno, zato ima sedanji zakonodajalec več demokratične legitimnosti kot njegovi predhodniki.

Za 70 sedežev se je potegovalo okrog 287 kandidatov iz 17 strank in interesnih skupin. Volilna udeležba v petih geografskih volilnih enotah 9. septembra je bila 53-odstotna in torej višja kakor na volitvah v zakonodajni svet leta 2008 (45-odstotna), vendar nižja kot leta 2004 (55,6-odstotna). Statistični podatki o glasovanju razkrivajo naslednje: geografske volilne enote (35 sedežev): glasovalo je 53 % od 3,47 milijona registriranih volivcev, (druga) funkcionalna volilna enota okrajnega sveta (splošno znana kot „super sedeži“) (5 sedežev): glasovalo je 51,9 % od 3,22 milijona registriranih volivcev in 14 tradicionalnih funkcionalnih volilnih enot, kjer so potekale volitve (30 sedežev): glasovalo je 69,6 % od 216 979 registriranih volivcev. Štelo se je, da je bil volilni proces na splošno dobro voden. Pojavljali so se prispevki medijev in druga poročila o vpletenosti centralnega vladnega urada za zvezo v volilno kampanjo, in sicer z javnimi izjavami in lobiranjem za kandidate.

Stranke, ki podpirajo trenutno vodstvo, so dobile 43 sedežev (17 geografskih, 2 super sedeža in 24 funkcionalnih) in torej nimajo dvotretjinske večine. Med njimi je Demokratična zveza za izboljšanje Hongkonga (Democratic Alliance for the Betterment of HK – DAB) s 13 sedeži v zakonodajnem svetu ostala največja stranka v zakonodajnem telesu. Njen bivši predsednik Jasper Tsang Yok-sing je bil ponovno izvoljen na mesto predsednika zakonodajnega sveta. Opozicijski pandemokratični tabor je dobil 27 sedežev (18 geografskih, 3 super sedeže in 6 funkcionalnih) od 70 sedežev v zakonodajnem telesu in ima tako dovolj veliko manjšino, da lahko blokira spremembe ustave.

Neodvisna protikorupcijska komisija (ICAC) je v povezavi z volitvami v okrajne svete, ki so potekale novembra 2011, prejela 2 281 pritožb. 1 614 se jih je nanašalo na domnevno ponarejanje glasov in na podlagi 1 604 od teh pritožb je bilo mogoče sprožiti preiskavo. Do novembra 2012 je bilo 45 oseb kazensko preganjanih zaradi kaznivih dejanj v zvezi s ponarejanjem glasov, od katerih jih je bilo 38 obsojenih. Posebna delovna skupina, ki jo je ustanovila protikorupcijska komisija, je opravila preiskavo teh pritožb glede ponarejanja glasov in ni našla dokazov o obsežnem ali sistematičnem ponarejanju glasov. V svojem prvem govoru o politikah v zakonodajnem svetu je glavni upravitelj Leung kot prednostne naloge izpostavil cenovno dostopna stanovanja, revščino, starejše osebe in starajoče se prebivalstvo Hongkonga ter okolje. Glavni upravitelj je dejal tudi, da si bo prizadeval doseči soglasje glede vložitve predloga o splošni volilni pravici za volitve glavnega upravitelja leta 2017. Prednostna področja glavnega upravitelja so nekateri člani zakonodajnega sveta močno kritizirali in so z obstrukcijo občasno blokirali odločanje (filibuster). Glavni upravitelj je bil tudi pogosto deležen kritik medijev, deloma zaradi domnevne nedovoljene obnove njegove hiše. Vlada se je soočala z velikim nasprotovanjem načrtu uvedbe državljanske vzgoje in etike v šolski program, ki ga je 30. aprila predstavila prejšnja uprava. Dne 7. julija je začela delovati skupina staršev, da bi nasprotovala uvedbi državljanske vzgoje v šolski program. Skupina je trdila, da se je 29. julija več kot 90 000 ljudi udeležilo shoda, na katerem so vlado pozvali, naj umakne načrt. Končno je vlada 8. septembra napovedala, da državljanska vzgoja ne bo obvezna in da bodo lahko šole uveljavljale svojo strokovno presojo o tem, ali jo bodo izvajale ali ne. Mesec dni pozneje je vlada v dodatnem obvestilu navedla, da bodo smernice za državljansko vzgojo in etiko uradno umaknjene ter da vlada ne bo zahtevala, da šole sprejmejo zadevne smernice, in jih tudi ne bo uporabljala kot podlago za šolsko inšpekcijo.

Ohranjanje pravne države in neodvisnosti pravosodja je bilo še naprej predmet javne razprave. Glavni upravitelj in sekretar za pravosodje sta ob številnih priložnostih poudarila, kako pomembno je navedeno za varovanje temeljnih vrednot Hongkonga in nadaljnjo privlačnost regije za naložbe. Ko je prejšnji sekretar za pravosodje podal izjavo, ki je po mnenju članov zakonodajnega sveta in medijev zbujala dvom o neodvisnosti pravosodja od centralne vlade, je prišlo do polemike. Trenutnega sekretarja za pravosodje so kritizirali, ko je predlagal, da bi moralo sodišče zadnje stopnje pred odločanjem o pritožbi prositi Stalni odbor Nacionalnega ljudskega kongresa za razlago pravnega učinka predhodne razlage odbora.

Vendar se na splošno šteje, da načelo neodvisnosti pravosodja in pravno državo podpirajo ter spoštujejo vse zainteresirane strani. Tuja podjetja še naprej navajajo neodvisnost hongkonškega pravosodnega sistema kot enega glavnih razlogov za ustanovitev podjetja v Hongkongu. Pravniki, vključno s sodniki, odvetniki in zastopniki, so pogosto sprejeli ukrepe za varovanje in razvoj kakovosti hongkonškega pravosodnega sistema ter pravne države nasploh.

Odlok o mediaciji je bil sprejet junija 2012 in je začel veljati 1. januarja 2013. Zadevni odlok določa zakonodajni okvir za izvajanje mediacije v Hongkongu s poudarkom na varovanju zaupnosti.

Septembra 2012 je Kitajska mednarodna gospodarska in trgovinska arbitražna komisija (CIETAC) ustanovila arbitražni center CIETAC Hongkong, ki je prva podružnica zunaj celinske Kitajske. Sekretar za pravosodje g. Rimsky Yuen je dejal, da prisotnost tega centra in azijskega urada Mednarodnega arbitražnega sodišča Mednarodne trgovinske zbornice krepita status Hongkonga kot mednarodnega arbitražnega središča. Položaj Hongkonga kot pravnega središča se je dodatno okrepil z odprtjem azijsko-pacifiškega regionalnega urada Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu decembra 2012.

Dne 28. marca je vlada Hongkonga uspela s pritožbo zoper odločitev nižjega sodišča, ki je tujim gospodinjskim pomočnikom podelila pravico, da zaprosijo za stalno prebivališče v Hongkongu, potem ko so tam zakonito prebivali sedem let. Sodniki so soglasno zavrnili argumente, da je določba zakona o priseljevanju, ki tujim gospodinjskim pomočnikom ne daje pravice do stalnega prebivališča, neustavna.

V letu 2012 so prebivalci Hongkonga še naprej uveljavljali svojo pravico do svobode govora in združevanja, kar so pokazali letna shoda 4. junija in 1. julija, demonstracije proti državljanski vzgoji v šolskem programu ter v podporo enakosti spolov in številna zborovanja o mnogih drugih vprašanjih.

Glede na podatke organizatorjev se je shoda s svečami 4. junija, tj. največjega dogodka od leta 1989, udeležilo več kot 180 000 ljudi. Nekaj ur po inavguracijski slovesnosti 1. julija, ki jo je vodil predsednik Hu, je več sto tisoč prebivalcev Hongkonga izkoristilo svojo pravico do izražanja in se zbralo na ulicah, da bi izrazili nezadovoljstvo, vključno z jezo zaradi počasne demokratizacije in vpletenosti Pekinga v hongkonško politično prizorišče, pomisleki v zvezi z Leungovo integriteto ter zaskrbljenostjo zaradi naraščajočih cen stanovanj in zaradi človekovih pravic v celinski Kitajski. Po podatkih organizatorjev se je shoda udeležilo okoli 400 000 ljudi, po podatkih policije pa 63 000.

Velika večina demonstracij je potekala mirno, policija pa je praviloma ukrepala na sorazmeren način. Mediji, vključno z digitalnimi mediji, so bili še naprej svobodni in so izražali različna mnenja. Kljub temu je naraščal vtis, da je v tiskanih in elektronskih medijih prihajalo do samocenzure, zlasti pri poročanju o zadevah v zvezi s celinsko Kitajsko. Glede na merjenje javnega mnenja, ki ga je oktobra 2012 opravila Univerza v Hongkongu, je 24 % anketirancev menilo, da svoboda tiska ni zadovoljiva.

Gospodarski in trgovinski razvoj

Hongkong je ostal dobro uveljavljen kot eno največjih svetovnih finančnih središč in pomembno trgovinsko vozlišče za Azijo. Še naprej je služil kot vstopna točka za trgovino in naložbe na celinski Kitajski in je ostal glavni preskusni poligon za internacionalizacijo kitajske valute renminbi (CNY). Hongkong je še naprej privabljal ogromno neposrednih tujih naložb ter se visoko uvrščal v mnogih svetovnih raziskavah, ki merijo gospodarsko svobodo in razvoj[1].

Ne glede na gospodarske dosežke Hongkonga, se je vlada odločila razširiti temelje hongkonškega gospodarstva. V zvezi s tem je glavni upravitelj napovedal bolj „proaktiven“ pristop h gospodarskemu razvoju, ki bo v primerjavi s prejšnjimi vladami vključeval več vladnih, neposrednih ukrepov. Napovedal je zlasti ukrepe za zmanjševanje revščine v Hongkongu, za podporo starejšim osebam ter za zagotovitev razpoložljivosti cenovno dostopnih stanovanj za skupine z nižjim in srednjim dohodkom.

Glavni upravitelj je ob številnih priložnostih poudaril pomen gospodarskega povezovanja s celinsko Kitajsko kot strategije za rast. Medtem ko je hongkonško gospodarstvo veliko pridobilo zaradi privilegiranega položaja znotraj večjega kitajskega trga, so se v letu 2012 pokazala tudi nekatera gospodarska trenja, ki so posledica povezovanja. Turističnemu sektorju je 35 milijonov celinskih obiskovalcev v letu 2012 prineslo velik dobiček, vendar so ti obiskovalci pomenili hud pritisk za infrastrukturo. Celinski kupci naj bi bili glavni vzrok za dvig cen nepremičnin, s čimer se je stanje na pregretem trgu nepremičnin še poslabšalo. Prihodi nosečih celinskih mater v Hongkong za porod so ustvarili pritisk na hongkonški sistem zdravstvenega varstva. Take težave so za vlado predstavljale političen izziv in izziv na področju politik ter privedle do javnega izražanja nezadovoljstva s celino.

Leta 2012 je hongkonško gospodarstvo zraslo za zgolj 1,4 %, saj je šibko zunanje okolje vplivalo na izvoz. Rast v celinski Kitajski in močno domače povpraševanje sta ublažila negativen vpliv zunanjih dejavnikov. Rast BDP je leta 2011 znašala 4,9 %. Kljub nižji stopnji rasti je bila zaposlenost v gospodarstvu skoraj popolna, medtem ko se je inflacijski pritisk zmanjšal. Stopnja brezposelnosti je leta 2012 dosegla 3,3 %. Indeks cen življenjskih potrebščin se je s 5,9 % v prvem četrtletju znižal na 3,8 % v četrtem četrtletju.

Lastniški vrednostni papirji so bili pod velikim pritiskom zaradi finančne in gospodarske krize v razvitih gospodarstvih. Na zaupanje vlagateljev so vplivale tudi priprave na menjavo vodstva na 18. nacionalnem ljudskem kongresu Kitajske komunistične partije. Cene delnic so padle in trgovanje je bilo skromno. Na primarnem trgu se je znatno umirilo tudi zbiranje sredstev. Hongkonška borza je v letu 2012 izgubila svoje mesto kot največji svetovni trg za prve javne ponudbe, ki ga je zasedala zadnja tri leta. S podporo celinske Kitajske je Hongkong postal največji eksteritorialni trg za CNY, kar je del politike centralne vladne za postopno internacionalizacijo CNY. Hongkong je imel največji obseg depozitov v CNY zunaj Kitajske, pri čemer so skupni depoziti v CNY in neporavnani depozitni certifikati v CNY znašali 720 milijard CNY (konec leta 2012). Poravnave v čezmejnem trgovanju v CNY, ki so jih opravile banke v Hongkongu leta 2012, so presegle 2,6 milijarde CNY, kar je 37-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2011. Konec leta 2012 so neporavnane obveznice v CNY, izdane v Hongkongu, presegle 230 milijard CNY, kar je 62 % več kot leta 2011. Hongkonški eksteritorialni trg za CNY je nadgradil svojo infrastrukturo ter postal prevladujoči trg v smislu raznovrstnosti in likvidnosti naložbenih produktov. Hongkong ima kot prvi na trgu veliko prednost, vendar predvideva, da se bo konkurenca povečala, ko se bo centralna vlada postopoma odločila za operacije v CNY v drugih finančnih središčih, na primer Londonu, Singapurju in Taipeiju.

V odgovor na ukrepe za povečanje količine denarja v obtoku, ki jih je sprejela ameriška centralna banka (U.S. Federal Reserve), je monetarni organ Hongkonga (Hong Kong Monetary Authority – HKMA) hitro poostril smernice za banke o hipotekarnih posojilih. Med letom je večkrat posredoval na denarnih trgih, da bi zaščitil sistem vezanega deviznega tečaja med hongkonškim in ameriškim dolarjem. HKMA je izjavil, da lahko za ohranitev stabilnosti valute kupi neomejeno število ameriških dolarjev. Kljub prizadevanjem za poostritev monetarne politike se je nepremičninski trg v letu 2012 še naprej segreval, pri čemer se je bistveno povečalo tako število transakcij kot cene. Splošne cene nepremičnin so leta 2012 zrasle za 25 %; od najnižje točke leta 2007 so se cene nepremičnin podvojile. Močno povečanje cen stanovanj je povzročilo socialna trenja, zaradi česar si je nova vlada kot ključno prednostno nalogo politike zastavila zagotavljanje dostopnih stanovanj.

Da bi zmanjšala tveganje nepremičninskega balona, je hongkonška vlada sprejela fiskalne ukrepe za zmanjšanje povpraševanja, še posebej špekulantov in nerezidentov. Vlada je 27. oktobra predlagala dvig posebne kolkovine ter uvedbo dodatne 15-odstotne kolkovine za nakup nepremičnin s strani podjetij in nerezidentov. Ob nastopu mandata je glavni upravitelj Leung napovedal deset ukrepov za povečanje ponudbe zemljišč in stanovanj v kratkoročnem ter srednjeročnem obdobju. Dodatna kratkoročna ponudba v letu 2012 je bila premajhna, da bi povzročila znatne popravke cen v okolju izjemno nizkih obrestnih mer. Nadaljnji ukrepi na področju ponudbe, sprejeti leta 2012, naj bi po pričakovanjih povzročili, da bi se cene v letu 2013 nekoliko znižale.

V zakonodajnem smislu je bil po dolgotrajnih posvetovanjih in več spremembah junija 2012 sprejet odlok o konkurenci. Različne določbe zakona, vključno z ustanovitvijo komisije, se bodo izvajale šele v letu 2013. Hongkonški zakon o konkurenci ne vsebuje nobenih splošnih določb o združitvah, razen v telekomunikacijskem sektorju, in izvzema skupno 570 z zakonom določenih organov.

Na zunanjepolitičnem področju je Hongkong okrepil dejavnosti za sklenitev sporazumov o prosti trgovini s svojimi trgovinskimi partnerji. Po zaporednih sklenitvah sporazumov o prosti trgovini s Kitajsko, Novo Zelandijo in Evropskim združenjem za prosto trgovino (EFTA) je Hongkong 7. septembra 2012 podpisal sporazum o prosti trgovini s Čilom. Hongkong se želi tudi pridružiti obstoječim pobudam v regiji, da bi ohranil status regionalnega trgovinskega vozlišča, vključno z vzpostavitvijo uradnih trgovinskih vezi z združenjem ASEAN. Vlada tudi še naprej spodbuja naložbe in si prizadeva za sklenitev sporazumov o zaščiti naložb s tretjimi državami, da bi zagotovila boljšo zaščito za svoja podjetja in privabila tuje naložbe. Pogajanja z Rusijo in Novo Zelandijo že potekajo, pogajanja o naložbah s Čilom pa se bodo začela po začetku veljavnosti sporazuma o prosti trgovini.

Dodatek IX k Sporazumu o tesnejšem gospodarskem partnerstvu (CEPA) med Kitajsko in Hongkongom je bil podpisan 29. junija 2012, in sicer z namenom izvajanja ukrepov gospodarskega povezovanja ter spodbujanja sodelovanja med pogodbenicama. Z najnovejšim dodatkom je bilo uvedenih 43 ukrepov za liberalizacijo storitev in spodbujanje trgovine ter nadaljnja liberalizacija omejitev dostopa do trga za 21 obstoječih sektorjev. Centralna vlada se je zavezala, da bo v celoti liberalizirala storitve s Hongkongom do konca leta 2015. Vendar je bilo praktično izvajanje sporazuma CEPA na celinski Kitajski za nekatere sektorje še naprej zahtevno, zaradi česar podjetja iz Hongkonga, vključno s podjetji EU, niso bila vedno v celoti deležna vseh koristi, predvidenih v okviru zadevnega sporazuma.

Odnosi in sodelovanje med Evropsko unijo in Hongkongom

Leta 2012 so se dvostranski odnosi in sodelovanje med Evropsko unijo in Hongkongom še naprej poglabljali. Hongkong ostaja pomemben akter v regiji ter platforma za trgovinske in naložbene tokove med EU in celinsko Kitajsko.

EU je bila v letu 2012 za celinsko Kitajsko še vedno druga največja hongkonška trgovinska partnerica. Hongkong je bil 20. največji trgovinski partner EU v letu 2012. Dvostranska trgovina med EU in Hongkongom je beležila enakomerno rast v višini 5,9 % na 44,2 milijarde EUR v letu 2012.

EU je bila s 453 regionalnimi sedeži, 740 regionalnimi izpostavami in 697 lokalnimi izpostavami (junij 2012) največji vir tujih podjetij v Hongkongu . Podjetja iz EU delujejo v zelo različnih sektorjih, predvsem v finančnih in poslovnih storitvah, na področju trgovanja, logistike, gradbeništva in trgovine na drobno. Med drugim imajo podjetja EU ključno vlogo v hongkonškem bančnem in zavarovalniškem sektorju ter sektorju vrednostnih papirjev. Ker se v Hongkongu nahaja ena največjih evropskih poslovnih skupnosti v Aziji, ta še naprej privlači veliko število evropskih državljanov, ki prebivajo in delajo na njegovem ozemlju. Konec leta 2012 jih je bilo skupaj približno 31 390.

Hongkong se je na seznamu najbolj priljubljenih območij za neposredne naložbe EU uvrstil na sedmo mesto in je leta 2011 s 124 milijardami EUR predstavljal 2 % vseh neposrednih tujih naložb EU. Po drugi strani so hongkonške naložbe v EU v zadnjih letih naglo rasle. V smislu naložbenih tokov je bil Hongkong leta 2011 četrti največji vir neposrednih tujih naložb v EU, takoj za Združenimi državami, Švico in Kanado. Neposredni pritoki iz Hongkonga v EU in naložbe s poreklom iz Hongkonga so znašali 6,5 milijarde EUR oziroma 63,9 milijarde EUR.

Hongkong je še vedno glavno vozlišče za tokove neposrednih tujih naložb iz EU v celinsko Kitajsko in obratno. Razlogi za to so bližina Hongkonga celinski Kitajski ter ustaljene poslovne vezi z njo, njegov davčni sistem, obstoj ponudnikov visokokakovostnih storitev na področjih kot so finance, računovodstvo in pravo, pa tudi prisotnost vse večjega števila podjetij iz EU in celinske Kitajske v Hongkongu. Poleg tega Hongkong zagotavlja izvrsten kraj za zbiranje kapitala za naložbe ali razširitev poslovanja, bodisi prek prvih javnih ponudb, sekundarne kotacije ali izdaje obveznic (vključno z obveznicami, izraženimi v CNY).

Šesto srečanje, v okviru katerega je potekal strukturirani dialog med Evropsko unijo in vlado PUO Hongkong, je potekalo 3. decembra 2012 v Bruslju. Strukturirani dialog je dobro vzpostavljena platforma, ki omogoča EU in Hongkongu, da razpravljata o vprašanjih v skupnem interesu. Na srečanju je bila obravnavana vrsta vprašanj: gospodarski odnosi, trgovina in naložbe, letalstvo, okolje, inovacije in sodelovanje na področju izobraževanja, predpisi o finančnih storitvah, zakonodaja o konkurenci in carinske zadeve.

Na 9. srečanju Skupnega odbora za carinsko sodelovanje novembra 2012 se je začelo strokovno sodelovanje na področju varovanja pravic intelektualne lastnine ter sodelovanje Hongkonga pri projektu EU in Kitajske glede inteligentnih in varnih trgovinskih poti. EU si je še naprej prizadevala za predhodne pogovore o možnostih sodelovanja na področju obdavčenja prihrankov, ob upoštevanju najnovejšega mednarodnega razvoja na področju izmenjave informacij med davčnimi organi in potrebe po enakih konkurenčnih pogojih na mednarodni ravni.

Leta 2012 je PUO Hongkong gostil več obiskov na visoki ravni iz institucij Evropske unije, vključno z obiski visoke predstavnice/podpredsednice Catherine Ashton v juliju, komisarja za notranji trg in storitve Michela Barniera v januarju in komisarja za trgovino Karla De Guchta v februarju. Aprila je Hongkong obiskala delegacija Evropskega ekonomsko-socialnega odbora. Redni obiski visokih uradnikov so prav tako pomagali vzdrževati pomembne izmenjave na področjih skupnega interesa, vključno s predpisi o finančnih storitvah, makroekonomskimi vprašanji, varstvom potrošnikov in zdravja ter večjezičnostjo. Hongkong so obiskale tudi delegacije članov Evropskega parlamenta in prispevale k okrepitvi sodelovanja.

Dejavnosti Programa EU za poslovne informacije za Hongkong in Macao (EUBIP), ki ga upravlja Evropska trgovinska zbornica v Hongkongu in sofinancira EU, so dajale prednost dejavnostim, povezanim z odzivom EU na krizo državnega dolga, predpisi o finančnih storitvah, okoljem, podnebnimi spremembami, sporazumom CEPA ter trgovinskim odnosom med EU in širšo Kitajsko. Poslovni sveti za sektorje, v katerih zasedajo podjetja in industrija EU vodilno mesto, na primer informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT), luksuzno in drugo potrošniško blago ter finančne storitve, so zagotavljali pomembne panožne informacije za medvladni dialog. Program EUBIP se je končal novembra 2012; njegove temeljne dejavnosti bo prevzel ECC, nadaljevalni projekt pa se bo začel leta 2013.

Za dodatno okrepitev vezi s Hongkongom so diplomatske misije EU in njenih držav članic v regiji povečale prizadevanja na področju javne diplomacije, da bi EU v Hongkongu postala prepoznavnejša ter da bi se povečalo poznavanje politik EU in informacije o njih. Te vključujejo trgovinske in regulativne politike, energetiko in podnebne spremembe, predpise o finančnih storitvah, carinske zadeve, politiko enakosti med spoloma, medkulturni dialog, akademske zadeve in vlogo EU v svetu.

Diplomatske misije EU so tudi tesno sodelovale za okrepitev stikov med ljudmi in spodbuditev akademskih izmenjav s skupnimi dejavnostmi kot sta sejem o izobraževanju v EU, filmski festival EU in pobuda za praznovanje evropske jezikovne različnosti.

Dne 1. septembra 2012 je začel delovati akademski program EU v Hongkongu. Ta konzorcij vključuje Baptistično univerzo v Hongkongu, Kitajsko univerzo v Hongkongu, Univerzo v Hongkongu in Univerzo v Lingnanu. Cilj programa je spodbujati akademske raziskave, razvijati dejavnosti ozaveščanja za povečanje prepoznavnosti EU ter krepiti akademsko sodelovanje z visokošolskimi ustanovami EU.

Po nesreči trajekta 1. oktobra je visoka predstavnica izrazila iskreno sožalje družinam in bližnjim devetintridesetih žrtev. Ob tej priložnosti je tudi poudarila, kako zelo EU ceni Hongkong kot prijatelja in partnerja.

EU bo še naprej negovala svoje odnose s PUO Hongkong, povečevala število gospodarskih in trgovinskih povezav, krepila sodelovanje s podjetji in civilno družbo ter spodbujala mobilnost in izmenjave s prebivalci Hongkonga.

[1]               Svetovni gospodarski forum je v svojem finančnem poročilu o razvoju v letu 2012 Hongkong že drugo leto zapored uvrstil na prvo mesto med 62 vodilnimi svetovnimi finančnimi sistemi in kapitalskimi trgi. Na lestvici gospodarske svobode fundacije Heritage je Hongkong že devetnajsto leto zapored uvrščen kot najsvobodnejše gospodarstvo na svetu. Po podatkih iz poročila UNCTAD o naložbah po svetu iz leta 2012 je priliv neposrednih tujih naložb v Hongkong leta 2011 znašal 83 milijard USD, zaradi česar je Hongkong četrti največji prejemnik na svetu.