5.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 356/55

—

ugotavlja, da so razlogi za težave v avtomobilski industriji v mnogih državah članicah strukturne narave, zato so potrebne korenite spremembe;

—

poudarja, da je treba izkoristiti vse možnosti na ravni lokalnih in regionalnih oblasti. Odvisno od njihovih pristojnosti, ki se določijo na nacionalni ravni, med te možnosti spadajo: odpravljanje birokratskih ovir, pospeševanje postopkov odobritve, ukrepi na področju izobraževanja in usposabljanja, ustanavljanje centrov odličnosti in inovacijskih centrov ter razpisi za inovativne projekte;

—

opozarja na možnosti za financiranje projektov na področju raziskav in razvoja ali ustanavljanje grozdov. V nekaterih regijah so v avtomobilske grozde vključili železniške sisteme, zračni promet in celo kolesa – zlasti električna kolesa in kolesa s pomožnim motorjem – in jih tako preoblikovali v „mobilnostne grozde“. Zaradi diverzifikacije proizvodnje so bile proizvodne zmogljivosti obratov tako tudi v kriznem obdobju izkoriščene. Ta trend spodbuja zlasti uporaba sinergijskih učinkov na inovacijskem in tehnološkem področju;

—

močno podpira predlog Evropske komisije, da se ustanovi skupina strokovnjakov na visoki ravni, ki bo spremljala izvajanje ukrepov iz akcijskega načrta in jih prilagajala, ter pozdravlja vključitev Odbora regij v delo te skupine.

Poročevalec

Christian BUCHMANN (AT/EPP), član deželne vlade Avstrijske Štajerske

Referenčni dokument

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – CARS 2020: Akcijski načrt za konkurenčno in trajnostno avtomobilsko industrijo v Evropi

COM(2012) 636 final

1.

Avtomobilska industrija neposredno in posredno zagotavlja 12 milijonov delovnih mest v EU ter 28 milijard EUR naložb v raziskave in razvoj (2009). Je gonilo rasti, ki bistveno in pozitivno prispeva k trgovinski bilanci EU.

2.

Avtomobilska industrija preživlja hudo krizo, ki se utegne poglobiti in bo imela posledice za celotno evropsko gospodarstvo.

3.

Medtem ko trgi zunaj EU, na primer v državah BRIK, doživljajo razcvet, povpraševanje po motornih vozilih v Evropi zastaja, kot jasno kaže število novo registriranih osebnih vozil v Evropi. Število novo registriranih vozil se je januarja 2013 zmanjšalo za 8,7 % in je znašalo 885 159, kar je najnižja doslej zabeležena vrednost za mesec januar. (1)

4.

Od potenciala tujih trgov imajo oz. so imeli evropski proizvajalci le delne in različne koristi. Proizvajalci, kot so PSA Peugeot Citroen, Ford in Fiat, beležijo velike izgube, ponudniki vozil visokega razreda, kot so BMW, Audi in Daimler, pa so na začetku znatno povečali svojo prodajo. Za množične proizvajalce, ki so svoja vozila nižjega in srednjega razreda doslej prodajali predvsem v Evropi, postaja gospodarski položaj vse težji.

5.

Strokovnjaki pričakujejo, da se stanje v naslednjih treh letih ne bo izboljšalo. V avtomobilskem sektorju se napovedujejo nadaljnje prestrukturiranje, ukinjanje delovnih mest in zapiranje obratov. Hkrati se postavlja vprašanje, kolikšna naj bi bila morebitna podpora ter kako pospešiti raziskave in inovacije.

6.

ugotavlja, da so razlogi za težave v avtomobilski industriji v mnogih državah članicah strukturne narave, zato so potrebne korenite spremembe;

7.

poudarja, da mora spremembe spremljati intenziven socialni dialog, ki bi pomagal čim bolj omejiti posledice za vpletene strani;

8.

izraža veliko zadovoljstvo s sporočilom CARS 2020, v katerem Komisija predlaga akcijski načrt za konkurenčno in trajnostno avtomobilsko industrijo v Evropi;

9.

se strinja z Evropsko komisijo, da je zaradi opisanega izhodiščnega stanja treba ukrepe izvesti čim prej;

10.

opozarja, da mora avtomobilska industrija v Evropi prispevati k dolgoročno trajnostni družbi. Zato bodo izredno pomembni ukrepi na področju okolja in podnebja, pa tudi prometne varnosti;

11.

močno podpira predlog Evropske komisije, da se ustanovi skupina strokovnjakov na visoki ravni, ki bo spremljala izvajanje ukrepov iz akcijskega načrta in jih prilagajala, ter pozdravlja vključitev Odbora regij v delo skupine na visoki ravni;

12.

z veliko zaskrbljenostjo opaža, da v predlogih Evropske komisije ni potrebne doslednosti. Delo generalnih direktoratov za podjetništvo, podnebje, okolje, zaposlovanje, enotni trg ali trgovino pogosto ni dovolj usklajeno, kar velja tudi za pobude na različnih področjih;

13.

kot primer navaja omejitve pomoči za velika podjetja ter trenutno zelo nizek prag za opredelitev malih in srednje velikih podjetij (MSP), na kar je opozoril že v svojem mnenju o smernicah za državno regionalno pomoč za obdobje 2014–2020 (CdR 2232/2012_00_00_TRA_AC);

14.

poudarja, da so pri tem izredno pomembni prožni instrumenti za podporo podjetjem v težavah, ter opozarja na svoje mnenje o smernicah EU o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (CdR 240/2013_00_00_TRA_AC);

15.

poudarja, da so bile smernice EU glede finančnih spodbud za uporabo čistih vozil pripravljene na podlagi enega od priporočil iz končnega poročila CARS 21, ki je bilo sprejeto junija 2012. Obžaluje, da je Evropska komisija smernice glede finančnih spodbud pripravila samo v obliki delovnega in ne zakonodajnega dokumenta. Obžaluje tudi, da je v tem delovnem dokumentu predlaganih samo pet nezavezujočih „priporočil“ in da v njem ni jasno naveden učinek, ki ga imajo velike razlike v davčnih spodbudah na delovanje notranjega trga;

16.

poudarja, da je treba izkoristiti vse možnosti na ravni lokalnih in regionalnih oblasti. Odvisno od njihovih pristojnosti, ki se določijo na nacionalni ravni, med te možnosti spadajo: odpravljanje birokratskih ovir, pospeševanje postopkov odobritve, ukrepi na področju izobraževanja in usposabljanja, ustanavljanje centrov odličnosti in inovacijskih centrov ter razpisi za inovativne projekte;

17.

želi v zvezi s tem dodati, da bi kot pobudo na lokalni ali regionalni ravni lahko preučili možnost sodelovanja pri skupnih testiranjih za evropsko avtomobilsko industrijo. Taki skupni projekti, v katere so lahko vključeni lokalne in regionalne oblasti, industrija, akterji s področja raziskav itd., lahko pripomorejo tudi k velikemu zmanjšanju skupnih stroškov za razvoj v avtomobilski industriji in dolgoročno pozitivno vplivajo na konkurenčnost na svetovnem trgu;

18.

opozarja, da se Komisija v sporočilu osredotoča na večja prizadevanja za energetsko učinkovitost vozil, hkrati pa se izogiba zelo pomembnemu vprašanju tako za konkurenčnost podjetij kot za okolje, tj. energetski učinkovitosti samih tovarn vozil in dobaviteljev, kar bi moralo biti eno od področij ukrepanja v okviru načrta CARS 2020.

19.

se strinja z Evropsko komisijo, da so naložbe v raziskave in razvoj izredno pomembne za razvoj evropske avtomobilske industrije v prihodnosti. To je Odbor poudaril že v mnenju o programu Obzorje 2020 (okvirni program za raziskave in inovacije) (CdR 402/2011 fin);

20.

opozarja tudi na demografski razvoj, zaradi katerega so še toliko bolj potrebne obsežne naložbe v raziskave in razvoj. Staranje prebivalstva ustvarja nove zahteve, zato je treba v vozilih prilagajati tehnologijo in funkcije v skladu z vedno novimi potrebami starejših oseb, ki vozila uporabljajo. Učinkovitejša, udobnejša, varnejša in tišja vozila, ki imajo več možnosti povezav in so uporabnikom bolj prijazna, lahko tako postanejo sodobni dejavniki konkurenčnosti, ki lahko evropsko avtomobilsko industrijo dolgoročno okrepijo;

21.

poudarja, da imajo zlasti MSP kot inovatorji v dobaviteljski verigi in ustvarjalci delovnih mest pomembno vlogo v avtomobilski industriji. Podpora EU, ki je omenjena v sporočilu o CARS 2020, bi bila ravno za to področje izjemno pomembna;

22.

opozarja na izkušnje z okvirnimi raziskovalnimi programi zadnjih let, ki so pokazale, da MSP kljub prizadevanju Komisije za izboljšanje stanja še vedno prejemajo le malo podpore iz evropskih raziskovalnih programov. Vzroki za to so veliko upravno breme, dolga pripravljalna obdobja, pa tudi na splošno prenizka proračunska sredstva in s tem majhno število projektov, ki prejmejo podporo;

23.

se strinja s predlogi Evropske komisije za poenostavitev financiranja projektov v programu Obzorje 2020 ter poziva Evropski parlament, naj ustrezno podpre predloge za zmanjšanje birokracije, s čimer bi omejili tudi breme nadzora;

24.

izraža obžalovanje, ker predlogi Evropske komisije v zvezi z dodelitvijo proračunskih sredstev za program Obzorje 2020 niso bili v celoti upoštevani.

25.

se zavzema za to, da lokalne in regionalne oblasti v okviru možnosti, ki jih dopuščajo pravila o državni pomoči, v čim večji meri uporabljajo strukturne sklade;

26.

opozarja na možnosti, ki jih nudijo strukturni skladi, med drugim financiranje projektov na področju raziskav in razvoja ali ustanavljanje grozdov. V nekaterih regijah so v avtomobilske grozde vključili železniške sisteme, zračni promet in celo kolesa – zlasti električna kolesa in kolesa s pomožnim motorjem – in jih tako preoblikovali v „mobilnostne grozde“. Zaradi diverzifikacije proizvodnje so bile proizvodne zmogljivosti obratov tako tudi v kriznem obdobju izkoriščene. Ta trend spodbuja zlasti uporaba sinergijskih učinkov na inovacijskem in tehnološkem področju.

27.

opozarja na probleme, ki jih v sporočilu o CARS 2020 omenja že Komisija in so povezani z izobraževanjem in usposabljanjem, demografskimi spremembami, pomanjkanjem kvalificiranih delavcev ter občutno premajhnim številom mladih diplomantov tehničnih smeri;

28.

poudarja, da je treba sredstva Evropskega socialnega sklada (ESS) smiselno uporabiti za nadaljnje usposabljanje delavcev, ki jih brezposelnost še ne ogroža. Za načrtovanje uporabe sredstev ESS so odgovorne države članice, ki lahko tako zagotovijo, da se upoštevajo posebne razvojne potrebe vsake regije;

29.

zato podpira Evropski parlament, ki poziva Komisijo, naj pripravi predlog direktive o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja;

30.

poziva, naj Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji prejme ustrezna sredstva in se oblikuje dovolj prožno, da bo lahko ublažil negativne posledice globalizacije za evropska podjetja in njihove delavce;

31.

opozarja na dobre izkušnje z zgodnjim usposabljanjem mladih v dualnem sistemu usposabljanja, v katerem podjetja sama izučijo delavce, ki jih potrebujejo, mladi pa imajo po končanem usposabljanju dobre možnosti, da takoj najdejo zaposlitev;

32.

podpira usmerjene ukrepe, ki bi pritegnili ženske k tehničnim poklicem. Na evropski ravni znaša delež diplomantk tehničnih smeri manj kot 10 %. Izkušnje v posameznih regijah so pokazale, da ženske zlasti na področju raziskav in razvoja prispevajo posebej dragoceno tankočutnost ter so nadvse cenjene pri razvoju avtomobilov. Poleg tega ženske z več kot 50 % predstavljajo največji segment kupcev;

33.

spodbuja k stalnemu sodelovanju v okviru sistemov poklicnega izobraževanja in med podjetji, saj meni, da lahko to omogoči boljše prilagajanje učnih načrtov potrebam na trgu, ki se stalno spreminjajo.

34.

poziva industrijo, naj pospeši razvoj alternativnih pogonskih tehnologij in na trg uvede rešitve, primerne za vsakdanjo uporabo, da bo mogoče doseči zastavljene podnebne cilje ter izkoristiti tehnološke prednosti z ekonomskega vidika (znižanje stroškov za gorivo, trgovinska bilanca, zaposlovanje na področju pridobivanja biogoriv itd.) in z vidika varčevanja z energijo. To zajema tudi postopke in tehnologije za skladiščenje in shranjevanje novih energetskih virov;

35.

predlaga poglobljeno izmenjavo informacij med vsemi državami članicami o primerih dobre prakse pri sodelovanju v okviru sistemov poklicnega izobraževanja in med podjetji, da bodo od tega imele koristi vse regije;

36.

v zvezi s tem poziva, naj se na podlagi natančnih ciljev pospeši razvoj različnih tehnologij in pri tem upoštevajo vse alternative. Posamezne tehnologije imajo dobre in slabe strani, odvisno od namena uporabe. Pri urejanju uporabe alternativnih goriv iz obnovljivih virov je treba upoštevati tudi skupno energetsko bilanco, vključno s porabo energije pri proizvodnji goriva;

37.

pri tem poudarja, da je nujno treba poskrbeti za ustrezno infrastrukturo, brez katere je uveljavljanje ne trgu težje. Zato si je treba skupaj prizadevati za spodbujanje alternativnih goriv in razvoj potrebne infrastrukture. Za to bo treba ustanoviti organe za usklajevanje med sektorjem in pristojnimi za načrtovanje infrastrukture. Razvoj te infrastrukture mora temeljiti na predhodnih študijah in celostnih načrtih mobilnosti, na podlagi katerih bo mogoče oceniti različne možnosti z vidika različnih vrst prevoza in zahtev lokalnih in regionalnih oblasti;

38.

poziva k oblikovanju evropskih smernic glede finančnih spodbud za čista vozila, ki morajo temeljiti na objektivnih in razpoložljivih podatkih, kot so podatki o emisijah CO2;

39.

pozdravlja pobudo Zelena energija za promet, ki jo je na tem področju sprejela Evropska komisija, in opozarja na mnenje OR o tej temi (CdR 28/2013_00_00_TRA_AC);

40.

ugotavlja, da na področju javnih naročil že obstajajo inovativne rešitve. Z javnimi naložbami je mogoče alternativne pogonske tehnologije koristno podpreti zlasti v mestih (sprememba voznega parka);

41.

opozarja na mnoge uspešne primere iz regij in občin, kjer orjejo ledino z mešanico ukrepov za spodbujanje električnih vozil, upravljanje parkirišč in infrastrukturo (polnilne postaje).

42.

opozarja na Direktivo EU 2000/53/ES z dne 18. septembra 2000, ki določa, da mora biti od leta 2015 mogoče reciklirati 95 % teže izrabljenega vozila. Z uporabo surovin, ki nastanejo pri recikliranju, je tako mogoče zmanjšati porabo virov in odvisnost dobaviteljev surovin od uvoza. Hkrati postane recikliranje, usmerjeno v proces, podlaga za stalno ustvarjanje dodane vrednosti in omogoča zaposlovanje kvalificirane delovne sile v evropskih regijah;

43.

poudarja, da se dosledno upoštevanje pristopa na podlagi življenjskega cikla začne že pri zasnovi vozila, zajema tudi vse okoljske posledice v procesu proizvodnje, vključno z operativno fazo, ter na koncu še recikliranje oziroma pripravo za ponovno uporabo;

44.

opozarja, da celostni pristop ustvarja dobre možnosti zlasti pri razvijanju novih trajnostnih materialov in snovi ter prispeva k doseganju ciljev za zmanjšanje emisij CO2, ki so določeni v strategiji Evropa 2020;

45.

poudarja, da se zaradi izvoza več kot 75 % izrabljenih vozil na koncu življenjskega cikla izgubi ogromno potencialnih virov, zato so za proizvodnjo novih vozil potrebne nove surovine, ki se uvažajo iz Azije (redke zemlje);

46.

poudarja, da ima recikliranje pri tem velik pomen, saj lahko ustvarja delovna mesta in zmanjšuje odvisnost od dobaviteljev surovin;

47.

zato poziva, da si je treba skupaj močneje prizadevati za večjo uporabo izrabljenih vozil kot virov. Pri tem pa je kot cilja treba določiti oblikovanje jasnih predpisov o obveznostih glede recikliranja in spodbujanje razvoja trajnostnih materialov;

48.

poziva, naj se pri sprejemanju odločitev glede ocene avtomobilske industrije in s tem povezanih vprašanj več pozornosti nameni trgu rabljenih vozil in analizi potrošniških navad;

49.

obžaluje, ker je trg rabljenih vozil omenjen samo v enem odstavku akcijskega načrta, in poudarja, da je za vzhodne države članice EU značilen vse starejši vozni park. Za to je krivih več dejavnikov: cenejša rabljena vozila, visoke cene novih avtomobilov, povprečna neto plača in vse nižji življenjski standard.