27.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 280/19

—

pozdravlja dokumenta Komisije – strategijo za kibernetsko varnost in direktivo o varnosti omrežij in informacij (VOI) – ter podpira cilj strategije, da se vzpostavi odprt, varen in zaščiten kibernetski prostor in tako zagotovi, da bo spletno okolje EU najvarnejše na svetu;

—

meni, da je sveženj, ki bi združeval dosedanje in predlagane ukrepe na tem področju, nujno potreben in da bo prispeval k oblikovanju usklajene strateške vizije za Evropo. Poleg tega bo zagotovil usklajenost, spodbudil sodelovanje, omogočil jasno in odločno ukrepanje, vzpostavil skupno raven kibernetske zaščite, izboljšal odpornost sistemov in omrežij IT na nove in nastajajoče kibernetske grožnje ter zmanjšal razdrobljenost v EU;

—

priporoča Komisiji, da objavi akcijski načrt, v katerem bo pojasnila, kako bodo ambiciozni cilji iz svežnja videti v praksi. Akcijski načrt bo moral vsebovati tudi smernice za vrednotenje in merjenje učinka strategije, da bo mogoče ugotoviti, ali je sodelovanje v teku in ali je napredek dosežen;

—

poudarja, da bi moral novi sveženj prispevati k izboljšanju preprečevanja in odkrivanja kibernetskih incidentov in odzivanja nanje ter omogočiti boljše izmenjevanje informacij in usklajevanje med državami članicami in Komisijo v primeru večjih kibernetskih incidentov. Za to bo potrebno resnično partnersko sodelovanje med državami članicami, institucijami EU, lokalnimi in regionalnimi oblastmi, zasebnim sektorjem in civilno družbo.

Poročevalec

Robert BRIGHT (UK/PES), član mestnega sveta Newporta

Referenčna dokumenta

Skupno sporočilo Strategija Evropske unije za kibernetsko varnost

(JOIN(2013) 1 final)

Predlog direktive o ukrepih za zagotavljanje visoke skupne ravni varnosti omrežij in informacij v Uniji

(COM(2013) 48 final)

1.

pozdravlja dokumenta Komisije – strategijo za kibernetsko varnost in direktivo o varnosti omrežij in informacij (VOI) – ter podpira cilj strategije, da se vzpostavi odprt, varen in zaščiten kibernetski prostor in tako zagotovi, da bo spletno okolje EU najvarnejše na svetu;

2.

pričakuje, da bodo z novim svežnjem o kibernetski varnosti (kamor bosta vključeni tudi strategija in direktiva) zastavljena višja merila, kar bo pomembno prispevalo k razvoju standardov kibernetske varnosti v vsej EU, zmanjšanju pravne negotovosti, povečanju zaupanja v spletne storitve ter zmanjšanju nepotrebnih stroškov in administrativnih bremen; sveženj bo poleg tega pomenil podporo enotnemu digitalnemu trgu in ciljem strategije Evropa 2020;

3.

meni, da je sveženj, ki bi združeval dosedanje in predlagane ukrepe na tem področju, nujno potreben in da bo prispeval k oblikovanju usklajene strateške vizije za Evropo. Poleg tega bo zagotovil usklajenost, spodbudil sodelovanje, omogočil jasno in odločno ukrepanje, vzpostavil skupno raven kibernetske zaščite, izboljšal odpornost sistemov in omrežij IT na nove in nastajajoče kibernetske grožnje ter zmanjšal razdrobljenost v EU;

4.

priporoča organizacijam, vključno z javnimi oblastmi, da kibernetsko kriminaliteto obravnavajo kot dolgoročen boj, in jih poziva, naj z opredelitvijo ranljivih področij in razvojem organizacijskih zmogljivosti za obvladovanje kršitev varnosti popišejo in razvrstijo grožnje, ki jih predstavljajo kibernetske motnje in napadi. Internet postaja vse bolj nepogrešljiv sestavni del življenja, hkrati pa se povečuje in širi tudi nevarnost kibernetske kriminalitete. Ta se v vseh oblikah naglo razvija in za države članice, organizacije in državljane EU 21. stoletja predstavlja vse bolj izpopolnjeno grožnjo; poleg tega se pojavlja vse pogosteje, je vse kompleksnejša in ne pozna meja;

5.

je seznanjen z glavnimi izboljšavami, ki jih je EU dosegla v zvezi z učinkovitejšo zaščito državljanov pred spletnim kriminalom, vključno s predlagano zakonodajo o napadih na informacijske sisteme in oblikovanjem svetovnega zavezništva proti spolni zlorabi otrok na internetu. Sveženj o kibernetski varnosti bi moral nadaljevati začete ukrepe, tudi tiste iz Evropske digitalne agende iz leta 2010 (1), in biti izhodišče za oblikovanje trdne evropske politike za kibernetsko obrambo. Odbor zato poziva sozakonodajalce, ki trenutno obravnavajo predlog Komisije za direktivo o napadih na informacijske sisteme (2), naj čim prej dosežejo soglasje o predlogu;

6.

podpira namen strategije, da poleg uskladitve zmogljivosti za kibernetsko varnost v državah članicah ter združitve različnih obstoječih in predlaganih pristopov k oblikovanju skupnih standardov in enakih konkurenčnih pogojev omogoči poenotenje in zagotovi doslednost na treh sicer ločenih področjih – kazenskem pregonu, digitalni agendi ter obrambni, varnostni in zunanji politiki;

7.

meni, da bi bili podatki, ki jih zberejo nacionalne vlade, koristen vir pri oblikovanju svežnja, ki bi moral vsebovati tudi harmonizirane standarde v zvezi z VOI;

8.

pozdravlja večstranski pristop k oblikovanju politik, ki je predlagan v svežnju s priznavanjem pomena javno-zasebnega sodelovanja ter sklepanja pravih partnerstev z ustreznimi sredstvi za delo. Namen svežnja je tudi dokončanje enotnega digitalnega trga EU, oblikovanje varnega, zaščitenega in uspešnega spletnega digitalnega okolja za podjetja, oblasti in državljane;

9.

je naklonjen ukrepom iz direktive, vključno s priporočilom, naj države članice sprejmejo nacionalne strategije za VOI in oblikujejo skupine za odzivanje na računalniške grožnje, ki bodo sodelovale v Evropski agenciji za varnost omrežij in informacij (ENISA), ter da se vzpostavi jasen mehanizem za sodelovanje med državami članicami in Komisijo za izmenjavo zgodnjih opozoril o tveganjih in incidentih prek varne infrastrukture. Ti ukrepi in regulativni pristop, ki je predlagan v direktivi, naj bi bistveno prispevali k izboljšanju doslednosti, vzpostavitvi skupne najnižje ravni pripravljenosti na nacionalni ravni in okrepitvi kibernetske obrambe v vsej EU;

10.

poziva Evropski parlament in Svet, naj čim prej sprejmeta predlog direktive o skupni visoki ravni VOI v vsej Evropski uniji;

11.

meni, da bi v sveženj lahko vključili nadaljnje podrobnosti o tem, kako države članice zbirajo podatke o kibernetski kriminaliteti in o njih poročajo, ter natančnejše informacije o načinu izvajanja ukrepov. Za odpravo negotovosti in premajhne doslednosti pri načinih opredeljevanja in ugotavljanja obsega kibernetskih incidentov z "znatnim učinkom" s strani nacionalnih organov, pristojnih za VOI, bodo najpomembnejši skupni sistemi poročanja in večja jasnost glede zahtev za priglasitev. Prav tako je nujno, da se pri vzpostavitvi nacionalnega organa za VOI upošteva porazdelitev pristojnosti v državah članicah, zlasti tistih z izrazito federativno ali decentralizirano ureditvijo;

12.

je zato nekoliko zaskrbljen zaradi nekaterih regulativnih in pravnih vidikov svežnja, zlasti zaradi nejasnosti v zvezi z opredelitvijo meril, ki morajo biti izpolnjena, da bi država članica lahko sodelovala v sistemu za varno izmenjavo podatkov, nadaljnjo specifikacijo dogodkov, ki sprožijo zgodnje opozarjanje, in opredelitvijo primerov, v katerih so tržni udeleženci in javne uprave dolžni priglasiti incidente. Odsotnost jasnih pravil v zvezi z navedenimi vprašanji je ovira za pravno varnost;

13.

je nekoliko zaskrbljen, ker bi direktiva utegnila naložiti nepotrebno regulativno breme podjetjem in javnim organom. Vsa prizadevanja je treba usmeriti v preprečevanje dvojnih ureditev in zagotoviti, da je vsaka dodatna ureditev v skladu z načelom sorazmernosti. To je še posebej pomembno za organizacije, za katere že velja obveznost priglasitve, ki je precej podobna predlagani;

14.

priporoča Komisiji, da objavi akcijski načrt, v katerem bo pojasnila, kako bodo ambiciozni cilji iz svežnja videti v praksi. Akcijski načrt bo moral vsebovati tudi smernice za vrednotenje in merjenje učinka strategije, da bo mogoče ugotoviti, ali je sodelovanje v teku in ali je napredek dosežen;

15.

poziva vse države članice, naj razvijejo nacionalne strategije kibernetske varnosti (do leta 2012 je tovrstne dokumente pripravilo le 10 držav članic), ki bodo dopolnjevale novo strategijo na ravni EU. Združljivost nacionalnih strategij s strategijo EU je pomembna zaradi zagotavljanja doslednosti. Prav tako je pomembno, da ukrepi EU dopolnjujejo obstoječe instrumente in najboljše prakse posameznih držav članic;

16.

pozdravlja prihodnje ukrepe Komisije, usmerjene v razvoj zmogljivosti EU za kibernetsko varnost, vključno z začetkom pilotnega projekta za boj proti omrežjem robotskih računalnikov (ali botnetom) in zlonamerni programski opremi, zavezo za okrepitev sodelovanja med nacionalnimi skupinami za odzivanje na računalniške grožnje, agencijo ENISA in novim Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti, razvoj mreže nacionalnih centrov odličnosti za boj proti kibernetski kriminaliteti in vzpostavitev javno-zasebne platforme za rešitve VOI, ki bo pripravljala spodbude za uporabo varnih rešitev IKT. Pozdravlja tudi cilj strategije, da se po 12 mesecih vse udeležene strani zberejo in ocenijo napredek;

17.

poudarja, da je tesno sodelovanje med pristojnimi organi VOI in organi kazenskega pregona pogoj za uspešno strategijo kibernetske varnosti. Zato je bistveno, da se incidenti, za katere obstaja sum, da so resne kriminalne narave, sistematično priglasijo organom kazenskega pregona.

18.

meni, da so prednostna področja v svežnju dobro uravnotežena in ustrezna. Mednje sodijo zaščita temeljnih pravic, osebnih podatkov in zasebnosti ter učinkovito večstransko upravljanje in deljena odgovornost za zagotavljanje varnosti – področja, na katerih bi morala mesta in regije, ki hranijo informacije javnega sektorja, imeti glavno vlogo;

19.

predlaga, da se poleg držav članic tudi regije priznajo kot glavne spodbujevalke tesnejšega sodelovanja med uporabniki in avtorji inovacij IKT v različnih vladnih in upravnih službah, vključno s kibernetsko varnostjo in zaščito podatkov;

20.

poudarja, da bi moral novi sveženj prispevati k izboljšanju preprečevanja in odkrivanja kibernetskih incidentov in odzivanja nanje ter omogočiti boljše izmenjevanje informacij in usklajevanje med državami članicami in Komisijo v primeru večjih kibernetskih incidentov. Za to bo potrebno resnično partnersko sodelovanje med državami članicami, institucijami EU, lokalnimi in regionalnimi oblastmi, zasebnim sektorjem in civilno družbo;

21.

se zaveda, da obvladovanje kibernetskih groženj terja več sredstev, boljšo ozaveščenost ter učinkovito in ustrezno kibernetsko varnost. Kar zadeva večravensko upravljanje, je treba pri oblikovanju odločnega pristopa h kibernetski varnosti upoštevati lokalne in regionalne oblasti, ki morajo biti v celoti in praksi vključene v upravljanje pobud, povezanih z IKT;

22.

je glede na to, da lahko kršitve varnosti ogrozijo zagotavljanje komunalnih storitev (vodovod, energija), prepričan, da imajo lokalne in regionalne oblasti, ki zbirajo računalniške podatke in skrbijo za zaščito podatkov, glavno vlogo v boju proti kibernetski kriminaliteti, saj uporabljajo in imajo v lasti številne produkte in storitve s področja digitalnih informacij. Lokalne in regionalne oblasti imajo vse večjo odgovornost, na primer, da državljanom in skupnostim zagotovijo digitalne storitve ter poskrbijo za usposabljanje na področju VOI v šolah. Oblasti, tudi lokalne in regionalne, so odgovorne za zaščito dostopa do podatkov in njihove odprtosti, pri čemer morajo upoštevati in zaščititi temeljne pravice na spletu ter zagotavljati zanesljivost in interoperabilnost interneta;

23.

zaradi boljše priprave zakonodaje in glede na pristojnosti in pričakovano ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri načrtovanju in izvajanju ukrepov na področju IKT (zlasti vidikov zasebnosti, zaščite podatkov in kibernetske varnosti) predlaga, naj se institucije EU in države članice redno posvetujejo z oblastmi na lokalni in regionalni ravni tako pri zasnovi kot tudi pri izvajanju ukrepov, usmerjenih v uveljavitev Evropske digitalne agende. Odbor obžaluje, da si Komisija pri pripravi predloga direktive ni posebej prizadevala za vključitev lokalnih in regionalnih oblasti. Pri tem poudarja, da je Komisiji pripravljen pomagati pri predzakonodajnih posvetovanjih v skladu s Protokolom o sodelovanju med Komisijo in OR (3);

24.

predlaga, da se v člen 14(1) direktive vključijo ukrepi, ki se nanašajo na lokalno in regionalno raven, med drugim za oblikovanje postopka za oceno in obvladovanje tveganj, uveljavljanje politike za varnost informacij, zagotavljanje boljšega prepoznavanja vprašanj, povezanih s kibernetsko varnostjo, ter izboljšanje digitalne pismenosti in znanj;

25.

poudarja, da je treba na podnacionalni ravni spodbujati in razvijati partnerstva med vsemi udeleženimi stranmi, da se oblikujejo usklajeni ukrepi za zagotavljanje kibernetske varnosti ter dopolnijo ukrepi za kibernetsko varnost na nacionalni ravni in ravni EU, kar bo omogočilo boj proti e-kriminalu ter kar najbolj zmanjšalo posledice, ki bi nastale zaradi kraje finančne ali intelektualne lastnine, motenj v komunikacijah ali poškodbe ključnih poslovnih podatkov.

26.

ugotavlja, da se zdita v splošnem izpolnjena dva pogoja, ki pomenita skladnost z načelom subsidiarnosti: potreba po ukrepih na ravni EU in njihova dodana vrednost. Predlagani ukrepi so potrebni, saj vključujejo nadnacionalne vidike, ki jih ni mogoče ustrezno urejati zgolj na ravni držav članic in/ali lokalnih in regionalnih oblasti. Predlagani ukrepi bodo verjetno tudi prinesli jasne koristi v primerjavi s posamičnimi ukrepi na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, saj se na primer osebni podatki v vse večjem obsegu prenašajo prek nacionalnih, tako notranjih kot zunanjih, meja. Poleg tega bodo regulativne obveznosti na ravni EU gotovo prispevale k vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev in odpravi zakonodajnih vrzeli;

27.

izraža zadovoljstvo, da sta v direktivi načeloma upoštevani načeli subsidiarnosti in sorazmernosti. Zaradi čezmejne narave incidentov in tveganj VOI je mogoče cilje direktive laže doseči na ravni EU ob upoštevanju načela subsidiarnosti. Raziskave kažejo, da državljani EU v zvezi z zaščito osebnih podatkov zaupajo institucijam, kot je Komisija (4). V direktivi je poleg tega v osnovi upoštevano tudi načelo sorazmernosti, kar pomeni, da ne presega tistega, kar je potrebno za uresničitev navedenih ciljev. Vendar zaradi dejstva, da je v predlogu za vsako državo članico predviden le en pristojen organ oziroma nacionalna skupina za odzivanje na računalniške grožnje, obstajajo pomisleki v zvezi s spoštovanjem načela sorazmernosti in notranjih struktur upravljanja držav članic EU;

28.

meni, da predlagani ukrepi presegajo določila členov 26 in 114 PDEU, ki pomenita pravno podlago svežnja, saj se predlog nanaša na vse informacijske sisteme javne uprave, vključno z internimi informacijskimi sistemi, kot je intranet.

29.

izraža zadovoljstvo, da je v direktivi upoštevana Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Norme, načela in vrednote, za katere se EU zavzema v nespletnem okolju, morajo veljati tudi na spletu. Informacijske in komunikacijske tehnologije bi morale upoštevati potrebe vseh članov družbe, tudi ljudi, ki jim grozi družbena izključenost. Vsi uporabniki interneta imajo pravico do minimalnih standardov na številnih področjih, kot so zanesljivost, varnost, preglednost, enostavnost, interoperabilnost ter omejitev tveganj in odgovornosti. Zaradi zagotavljanja učinkovitega varovanja temeljnih pravic, pravne varnosti in ohranjanja parlamentarnega preučitvenega pridržka se Odbor zavzema za bolj konkretno materialnopravno ureditev oblikovanja standardov za VOI, pri čemer bi bilo treba zlasti oblikovati zahteve v zvezi z VOI glede zakonodaje o temeljnih pravicah ter pravici do varstva in zaščite podatkov;

30.

poudarja, da morajo biti prizadevanja za zaščito in obrambo državljanov na spletu ustrezno uravnotežena z njihovimi pravicami, svoboščinami in načeli iz navedene listine. Odbor izraža zadovoljstvo, da je v predlogu poudarjen pomen vzpostavitve okvira za kibernetske politike ob upoštevanju temeljnih vrednot EU. Kot je navedel v prejšnjih mnenjih (5), bo nujno izpolniti vse varnostne zahteve na vseh ravneh, da se zagotovi kar najvišja raven zasebnosti in zaščite osebnih podatkov ter prepreči nepooblaščeno sledenje osebnim informacijam in njihovo profiliranje;

31.

poudarja, da skrb za osnovno infrastrukturo in spletne storitve sicer čedalje bolj prevzemajo zasebni operaterji in da je treba priznati ključno vlogo zasebnega sektorja, vendar pa mora navsezadnje država prevzeti odgovornost, da ohrani svobodo in zagotovi zaščito državljanov v spletnem okolju.

32.

ugotavlja, da bi vseevropska uvedba načela enkratne registracije podatkov o posameznikih in predmetih, s čimer odpade potreba po večkratnem izpolnjevanju obrazcev, veliko prispevala k odpravi nepotrebne birokracije za državljane in zmanjšanju stroškov javne uprave. Zato je treba zagotoviti spoštovanje zakonodaje o varstvu podatkov.

33.

poudarja, da je za učinkovito kibernetsko zaščito treba usposobiti ljudi in izboljšati njihova znanja in spretnosti, kar velja tudi za zaposlene v organih lokalnih in regionalnih oblasti. Vsemu osebju je treba zagotoviti celovito usposabljanje, še zlasti strokovnjakom na tehničnih področjih, zaposlenim, katerih delo je neposredno povezano z varnostnimi postopki, ki vključujejo različne metodologije, ter zaposlenim, ki na splošno ali posredno sodelujejo pri inovacijah in posodabljanju v zvezi z vprašanji zaupanja in varnosti. Nenehno usposabljanje je pomembno za uspeh e-uprave na lokalni ravni, lokalne in regionalne oblasti pa imajo vse pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju informacij in smernic državljanom o ustrezni rabi sistemov in prepoznavanju kibernetskih groženj (6);

34.

poudarja, da je udeležba vodstva zelo pomemben dejavnik uspeha, zato je potrebno tudi ciljno usposabljanje izvršnih in vodstvenih organov, katerega namen je ozaveščanje in zagotavljanje ustreznih pogojev za razvoj kulture varnosti v njihovih organizacijah;

35.

je seznanjen z izboljšavami pri izobraževanju in usposabljanju z uvedbo usposabljanja na področju VOI in organizacijo prvenstva kibernetske varnosti leta 2014. Pri tem bi bilo treba upoštevati že utečene dogodke v državah članicah in spodbujati izmenjavo najboljših praks. Pozdravlja namen strategije, da se uvede usposabljanje na področju VOI v šolah, vendar glede na to, da je izobraževanje v pristojnosti držav članic, meni, da bo uvedba do leta 2014 terjala precejšnja sredstva in obširno načrtovanje.

36.

opozarja, da je zagotavljanje varstva zasebnosti odvisno od nekaterih dejavnikov, med drugim od strukture organov javnega sektorja (ki večinoma delujejo na lokalni ravni), usklajenosti zakonodaje EU, širitve inovativnosti med zaposlenimi v javnih upravah (med drugim z uporabo skupnega etičnega kodeksa) in državljani (z opredelitvijo njihovih digitalnih potrošniških pravic in obveščanjem o njih) ter od upravljanja aplikacij IKT;

37.

meni, da bi morale biti nadaljnje dejavnosti usmerjene k pospeševanju in spodbujanju razvoja in uporabi tehničnih rešitev za obravnavo nezakonite vsebine in škodljivega vedenja na spletu ter k spodbujanju sodelovanja in izmenjavi dobrih praks med različnimi zainteresiranimi stranmi na lokalni, regionalni, evropski in mednarodni ravni. Pri tem so najbolj pomembni klicni centri za pomoč otrokom, staršem in skrbnikom ter prijavo zlorab in programska oprema, ki omogoča boljše prepoznavanje neprimernih vsebin ter preprosto in hitro prijavljanje;

38.

priporoča, da se prizadevanja usmerijo v povečanje trenutno majhnega deleža podjetij v EU (januar 2012 – 26 %), ki imajo formalno opredeljeno varnostno politiko IKT (7). Podjetja vseh velikosti je treba spodbujati k naložbam v kibernetsko varnost, kar lahko uporabijo tudi pri trženju za pridobivanje novih strank in tako hkrati omejijo uničujoče posledice kibernetske kriminalitete. Podjetja bi morala premisliti o poslovno naravnanem in tehnološko podprtem pristopu h kibernetski varnosti, v okviru katerega bi bila prednostno obravnavana ključna poslovna sredstva in procesi.

39.

poudarja, da je treba zaradi velikanskega gospodarskega potenciala, ki ga imajo IKT za evropsko gospodarstvo (trenutno znaša njihov delež 6 % BDP EU (8)), izvesti konkretne ukrepe za obvladovanje naraščajoče kibernetske kriminalitete in povrnitev zaupanja državljanov in podjetij v varnost na spletu (in pri tem zmanjšati število spletnih uporabnikov v EU, ki jih denimo skrbijo spletna plačila) (9);

40.

meni, da je treba na lokalni/regionalni in nacionalni ravni ter ravni EU nujno oblikovati ukrepe za boj proti kibernetski kriminaliteti, če želimo zmanjšati velikanske izgube, ki jih ta povzroča;

41.

meni, da bi bilo koristno v strategijo vključiti dodatne podrobnosti o načinih zaščite in razvoja računalništva v oblaku, ki ima velikanski gospodarski potencial. Poleg tega ne kaže, da se bo hitra rast na področju mobilnih elektronskih naprav kaj kmalu upočasnila. Podjetje Gartner poroča, da bo do leta 2016 vsaj 50 % uporabnikov službene spletne pošte do nje dostopalo prek mobilnika (10). Treba je raziskati nove težave in priložnosti, ki jih prinašajo mobilne elektronske naprave in računalništvo v oblaku. Poleg tega računalništvo v oblaku potrebuje ustrezno arhitekturo, da lahko zagotovi optimalno raven zaščite (11). Odbor je sicer že izrazil zaskrbljenost, ker Evropska komisija v nedavnem sporočilu o računalništvu v oblaku ne obravnava dovolj poglobljeno povezav med predlagano strategijo in drugimi vprašanji, kot so varna obdelava podatkov, avtorsko pravo ter razvoj na področju dostopnosti in prenosljivosti podatkov (12).

42.

meni, da je treba glede na svetovno, medsebojno povezano in čezmejno grožnjo, ki jo pomeni kibernetska kriminaliteta, spodbujati mednarodno sodelovanje in dialog tudi onkraj meja EU, da se zagotovi resnično globalen in usklajen pristop h kibernetski varnosti. Zato je treba vse države članice spodbuditi k podpisu mednarodne konvencije o kibernetski kriminaliteti (konvencije iz Budimpešte) (13). Pomembno pa je tudi stalno dvostransko (zlasti z ZDA) in večstransko sodelovanje z različnimi mednarodnimi organizacijami.

43.

poudarja, da je treba izboljšati usklajevanje s sedanjimi in prihodnjimi instrumenti financiranja, kot so program Obzorje 2020, evropski okvir za sodelovanje in Sklad za notranjo varnost, da se zagotovi bolj usklajen pristop k naložbam na področju računalništva;

44.

ni prepričan, ali bodo dodeljena sredstva v višini 1,25 milijona EUR zadostovala za vzpostavitev trdne in ustrezne infrastrukture VOI, in izraža razočaranje, ker so bila z dogovorom Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 z dne 8. februarja okrnjena sredstva, namenjena instrumentu za povezovanje Evrope. Zagotovitev finančne podpore infrastrukturi VOI, v okviru katere bodo povezane zmogljivosti držav članic in s tem olajšano sodelovanje znotraj EU, terja trden in večji proračun.