15.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 468/155

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. decembra 2012 o akcijskem načrtu za okrepljeni boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam (COM(2012)0722),

—

ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 6. decembra 2012 o agresivnem davčnem načrtovanju (1),

—

ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 6. decembra 2012 glede ukrepov, namenjenih spodbujanju tretjih držav k uporabi minimalnih standardov dobrega upravljanja v davčnih zadevah (2),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. junija 2012 o konkretnih ukrepih za krepitev boja proti davčnim utajam in izmikanju davkom, vključno v zvezi s tretjimi državami (COM(2012)0351),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2013 o boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in davčnim oazam (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. aprila 2012 o pozivu h konkretnim ukrepom za boj proti davčnim goljufijam in utajam (4),

—

ob upoštevanju sklepov zasedanja Sveta za ekonomske in finančne zadeve in njegovega poročila Evropskemu svetu z dne 22. junija 2012 o davčnih vprašanjih,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta za ekonomske in finančne zadeve z dne 14. maja 2013 o davčnih utajah in davčnih goljufijah,

—

ob upoštevanju izjave voditeljev skupine držav G20 po vrhunskem srečanju 5. in 6. septembra 2013 v Sankt Peterburgu,

—

ob upoštevanju sporočila po srečanju finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine držav G20 15. in 16. februarja 2013 v Moskvi,

—

ob upoštevanju poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj iz leta 2013 o zniževanju osnove in preusmerjanju dobička,

—

ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.

ker naj bi imela EU zaradi davčnih goljufij in utaj ter izmikanja plačilu davkov vsako leto predvidoma bilijon EUR izgub, proti temu pa se ne ukrepa učinkovito;

B.

ker so davčne goljufije in utaje nezakonite dejavnosti utaje davčnih obveznosti, medtem ko je izmikanje plačilu davkov zakonito izkoriščanje davčnega sistema za zmanjšanje davčnih obveznostih ali izmikanje le-tem, to pa včasih privede do agresivnega davčnega načrtovanja, kar je neprimerno izkoriščanje tehničnih značilnosti davčnega sistema ali neusklajenosti med dvema ali več davčnimi sistemi za zmanjšanje davčne obveznosti;

C.

ker se bo izmikanje plačilu davkov preprečilo samo s harmonizacijo davčne osnove med državami članicami;

D.

ker bi države članice z morebitnimi prihodki lažje uravnotežile svoje proračune in bi lahko več finančnih sredstev namenile spodbujanju naložb, rasti in zaposlovanja, ki so poglavitni socialno-ekonomski dejavniki v strategiji trajnostnega izhoda EU iz krize;

E.

ker obseg davčnih utaj in izmikanja plačilu davkov zmanjšuje zaupanje državljanov ter njihovo prepričanje v poštenost in verodostojnost javne uprave in davčnih sistemov;

F.

ker so se enostranski nacionalni ukrepi pogosto izkazali za neučinkovite in nezadostne, tako da je potreben usklajen in večrazsežnostni pristop na podlagi konkretnih strategij in ciljev na nacionalni, evropski in mednarodni ravni;

G.

ker se je treba v okviru fiskalne konsolidacije potruditi in javne proračune konsolidirati na strani prihodkov in odhodkov; ker je za finančno stabilnost in konkurenčnost na nacionalni ravni in ravni EU bistvena ustrezna uravnoteženost med davčnimi osnovami in davčnimi stopnjami;

1.

pozdravlja dejstvo, da sta Komisija in Svet pripravljena obravnavati vprašanje davčne vrzeli v Evropi, med drugim tako, da pozornost namenjata boju proti davčnim goljufijam in izmikanju plačilu davkov in davčnim utajam ter agresivnemu davčnemu načrtovanju;

2.

pozdravlja nedavne predloge Komisije o razširitvi samodejne izmenjave informacij, boju proti goljufijam na področju DDV in spremembi direktive o matičnih in odvisnih družbah za zmanjšanje izmikanja plačilu davkov v Evropi z odpravo pravnih vrzeli, ki so jih nekatere družbe izkoristile za to, da jim ni bilo treba plačati pravičnega deleža fiskalnih prispevkov;

3.

opozarja na svoj nujni poziv državam članicam, naj se zavežejo k ambicioznemu, a realističnemu cilju, da bi davčno vrzel do leta 2020 vsaj prepolovili;

4.

vztraja, da lahko v sedanjem obdobju okrevanja po krizi s konkretnimi cilji in dejansko zavezanostjo boju proti davčnim utajam zmanjšamo davčno vrzel in tako z izterjavo dolgovanih davčnih obveznosti ustvarimo nujno potrebne višje davčne prihodke;

5.

poziva Komisijo, naj opravi študijo o možnih kazalnikih, ki bodo podlaga za zmanjševanje davčnih goljufij in utaj ter izmikanja plačilu davkov, ter naj po potrebi določi standardiziran sklop kazalnikov za ocenjevanje davčnih utaj in izmikanje plačilu davkov;

6.

poziva Komisijo, naj uvede sklop konkretnih ciljev za zmanjševanje davčne vrzeli na evropski in nacionalni ravni, pri čemer naj bo glavni cilj zmanjšanje davčne vrzeli do leta 2020;

7.

predlaga, naj se ti cilji po potrebi vključijo v strategijo Evropa 2020, in poziva Komisijo, naj preuči, ali bi jim lahko v okviru evropskega semestra namenili jasno vlogo;

8.

poziva Komisijo, naj v zvezi s tem tudi preuči, ali bi lahko nacionalne programe reform in programe za stabilnost in konvergenco razširili ter vanje vključili te cilje in ukrepe, tako da bi dosegli nujno zmanjšanje davčne vrzeli;

9.

poudarja, da je nujno treba delovati bolj usklajeno in da bi skupni zagon za zmanjšanje davčne vrzeli podkrepil zaveze Sveta za boj proti davčnim utajam in izmikanju plačilu davkov;

10.

poziva Komisijo, naj letno poroča Parlamentu in Svetu o napredku na ravni EU in na svetovni ravni v boju proti davčnim goljufijam in utajam ter agresivnemu davčnemu načrtovanju in naj na svoji spletni strani objavlja konkretne primere najboljše prakse na tem področju;

11.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj.