15.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 468/57

—

ob upoštevanju člena 173 iz naslova XVII Pogodbe o delovanju Evropske unije (prejšnji člen 157 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti) o industrijski politiki Unije, zlasti o konkurenčnosti evropske industrije,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „CARS 2020: Akcijski načrt za konkurenčno in trajnostno avtomobilsko industrijo v Evropi“ (COM(2012)0636),

—

ob upoštevanju poročil skupine na visoki ravni CARS 21 o konkurenčnosti in trajnostni rasti avtomobilske industrije v Evropski uniji (2012) (1) in „Konkurenčen ureditveni sistem za avtomobilsko industrijo v 21. stoletju“ (2006) (2),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva“ (COM(2012)0582),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta za konkurenčnost z dne 10. in 11. decembra 2012 o stanju evropske industrije in posebnem stanju avtomobilske industrije,

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za promet in turizem (A7-0391/2013),

A.

ker je avtomobilska industrija močan člen industrijske proizvodne verige in hkrati bistven dejavnik konkurenčnosti, rasti in zaposlovanja v Evropi;

B.

ker ima evropska avtomobilska industrija kljub gospodarski in finančni krizi, kakršne še ni bilo, pomembno vlogo pri ohranjanju konkurenčnosti in industrijske proizvodnje v Evropi, kar zahteva usklajeno ukrepanje znotraj Evropske unije;

C.

ker ta kriza ni zgolj trenutno stanje in nas sili, da ponovno razmislimo o celotni mobilnosti v 21. stoletju, saj je rast določenega ozemlja odvisna tudi od stopnje mobilnosti njegovih državljanov;

D.

ker se v avtomobilski industriji občutijo učinki revolucije, ki poteka po svetu, pri tem pa povpraševanje v Evropi pada ali miruje; ker se tako povpraševanje kot proizvodnja selita v države v razvoju; ker se dogajajo postopne, a občutne spremembe na področju rabe virov; ker prihaja do digitalizacije sestavnih delov in funkcij, kar povzroča večjo proizvodnjo in posledično velike spremembe v vrednostni verigi;

E.

ker je evropska avtomobilska industrija še vedno vodilna na področju raziskav in inovacij v svetovnem merilu, zaradi česar mora ponovno vzpostaviti konkurenčnost in trajnostno proizvodnjo v vsej proizvodni in vrednostni verigi;

F.

ker je ena od rešitev za težavo presežnih zmogljivosti njihova preusmeritev v druge industrijske sektorje, kot sta javni prevoz in energija iz obnovljivih virov, ter v vlaganje v trajnostno infrastrukturo;

1.

podpira novo strategijo Komisije o začetku izvajanja nove evropske industrijske politike, zlasti za trajnostno avtomobilsko industrijo, ki je gonilo evropskega gospodarstva;

2.

poziva Evropsko komisijo, naj učinkoviteje usklajuje svoje pristojnosti, da se pričnejo izvajati priporočila akcijskega načrta „CARS 2020“ , kar bi spremljala skupina na visoki ravni, da se ne ponovi neuspeh prve faze procesa „CARS 21“ (december 2005), kjer zaključnim ugotovitvam niso sledili potrebni ukrepi; poziva Komisijo, naj v ta namen pripravi jasen in pospešen časovni načrt ter naj ob spoštovanju svojih pristojnosti uporabi svojo pravico do pobude, zlasti tako, da določi smernice, za uskladitev in dopolnitev ukrepov držav članic in podjetij, da bi zagotovili dostojni življenjski standard za državljanje EU in utrdili industrijo v EU s posebnim poudarkom na rasti zaposlovanja in oživitvi trga;

3.

poziva Komisijo, naj pripravi medsektorske načrte, ki naj zajemajo razvoj v energetskem in prometnem sektorju ter sektorju IKT;

4.

meni, da je delovanje Komisije v tem sektorju okrnjeno zaradi različnih ovir in pomanjkanja mehanizmov za usklajevanje politik; slednjo poziva, naj pripravi študijo, v kateri naj predstavi nezdružljivost svojih ambicij s sredstvi, s katerimi razpolaga, da se sproži razprava v Svetu in Parlamentu;

5.

meni, da bi morala Komisija pri vseh prihodnjih procesih oblikovanja politike v avtomobilskem sektorju upoštevati celoten sektor, zlasti področje podizvajanja, prodajo na drobno in poprodajni trg;

6.

pozdravlja sklepe Sveta za konkurenčnost iz decembra 2012 o industrijski politiki; poziva države članice, naj si še naprej prizadevajo za temeljit pregled politike o avtomobilski industriji in postavijo temelje novemu sodelovanju znotraj avtomobilskega sektorja na evropski ravni; opozarja, da se takšna približevanja na področju politike o avtomobilski industriji lahko vršijo v okviru Unije ali prostovoljno med več državami;

7.

poziva države članice, naj začnejo izvajati ustrezno usklajene in strukturne reforme v korist konkurenčnosti, kot so podpiranje raziskav in inovacij, krepitev kompetenc, preusposabljanje delavcev, zmanjševanje posrednih stroškov, povečanje fleksibilnosti delavcev na podlagi socialnega dialoga, zmanjšanje birokratskega bremena in skrajšanje plačilnih rokov;

8.

meni, da mora Evropska unija za povrnitev zaupanja v ukrepanje na evropski ravni nujno izboljšati izvajanje svojega akcijskega načrta in kako je predstavljen državljanom, vlagateljem in podjetjem;

9.

meni, da je v EU nujno treba ohraniti in še naprej razvijati skladno in dinamično raziskovalno, proizvodno, vrednostno in inovacijsko verigo, zlasti za proizvodnjo trajnostnih vozil; meni, da se mora avtomobilska industrija zavezati pozitivni spirali, ki vključuje inovacije, zaposlovanje, konkurenčnost, zdravje, okolje in mobilnost, za zagotovitev prihodnje konkurenčnosti v Evropi;

10.

poudarja, da delež stroškov dela v avtomobilski industriji znaša zgolj 13 do 20 odstotkov dodane vrednosti in da je svetovno konkurenčnost mogoče zagotoviti le z inovacijami v vrednostni verigi in prožnostjo proizvodnje, kar pa je treba doseči z ustreznimi pogajanji z zaposlenimi;

11.

poudarja pomen ohranitve in krepitve proizvodne baze v Evropi, da bi ohranili dostojen življenjski standard za državljane in utrdili industrijo ter dosegli gospodarsko rast in okrevanje;

12.

se zaveda splošnega upada in kriznih razmer na evropskem trgu, tudi v avtomobilski industriji; kljub temu obžaluje, da Komisija ne analizira temeljnih razlogov za ta upad, kot so različna obravnava razmer (proizvajalcev, segmentov in vrst trgov, proizvodov in panog) in številne strukturne spremembe povpraševanja (demografske, sociološke, vedenjske, gospodarske in tehnične); zato meni, da je vzporedno s splošnim evropskim ukrepanjem treba zagotoviti različne odgovore na nacionalni, pa tudi evropski ravni, da bi spodbudili povpraševanje;

13.

meni, da so novi vedenjski vzorci glede mobilnosti močni vzvodi za krepitev konkurenčnosti evropskega avtomobilskega sektorja, kot so multimodalna omrežja javnega prevoza, upravljanje prometa, pametna mesta, skupna uporaba avtomobilov in sheme skupnega lastništva;

14.

obžaluje, da Evropska komisija ne namenja pozornosti presežni proizvodni zmogljivosti, ki je vendarle osrednja težava celotne panoge z neizogibnimi kratkoročnimi in srednjeročnimi posledicami (veriga, delovna mesta, regionalno gospodarstvo); zato slednjo poziva, naj čim prej pripravi:

15.

na področju prestrukturiranja:

16.

opominja države članice in podjetja, da je zbliževanje med podjetji (nabavna združenja, sodelovanje, konzorciji, združitve) dejavnik večje konkurenčnosti ob vse hujši mednarodni konkurenci;

17.

poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo posebne ukrepe za mala in srednja podjetja ter srednje velike kapitalske družbe, da bi jim omogočili lažji dostop do kapitalskega trga, zlasti z uvedbo regionalnih ali lokalnih točk „vse na enem mestu“; meni, da so mala in srednja podjetja ter srednje velike kapitalske družbe prve žrtve krize, zlasti na področju podizvajanja, distribucije in poprodaje; opozarja, da so kljub temu prednost, saj so dovolj majhna in odzivna, da se lahko odzivajo na spremembe, ter so pogosto vir številnih tehnoloških dognanj; zato meni, da je za mala in srednja podjetja ter srednje velike kapitalske družbe diverzifikacija trgov (internacionalizacija, sodelovanje pri novih projektih) smer razvoja, ki jo je treba izkoristiti;

18.

opozarja, da je pri izbiri standardov pomembno spoštovati načelo tehnološke nevtralnosti, s čimer se zaščitijo naložbe tistih, ki so prvi na trgu, in spodbudijo inovacije v tem sektorju;

19.

meni, da so strokovno znanje in izkušnje delavcev v avtomobilskem sektorju pomembna prednost za Evropo; pozdravlja vzpostavitev evropskega sveta za znanja in spretnosti delavcev v avtomobilski industriji v letu 2013 in ga poziva, naj čim prej pripravi učinkovite politike na tem področju;

20.

pozdravlja izjavo Komisije o oblikovanju spretnosti in znanj ter razvoju kompetenc kot podlagi za trajno konkurenčno prednost;

21.

ocenjuje, da trg dela trenutno ne zadovoljuje potreb sektorja (veliko povpraševanje po usposobljenih delavcih); meni, da je treba za ohranitev in pritegnitev visoko usposobljenih delavcev prilagoditi javne strategije usposabljanja (spodbujanje usposabljanja na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter poklicnega usposabljanja), pa tudi strategije usposabljanja podjetij (zlasti z razširitvijo sistemov dualnega usposabljanja);

22.

poziva države članice, naj svojo zakonodajo prilagodijo tako, da zagotovijo bolj odprt in konstruktiven socialni dialog ter odnose med delavci in delodajalci, kar bi vplivalo na organizacijo dela (npr. panožni dogovori, udeležba delavcev v podjetjih); poziva države članice, naj razvijajo in upoštevajo najboljšo prakso;

23.

priporoča državam članicam in podjetjem, naj izboljšajo stalno usposabljanje delavcev, da se pripravijo na prihodnje potrebe in da so kvalifikacije delavcev v primeru, ko slednji izgubijo zaposlitev, v korist drugim rastočim sektorjem;

24.

meni, da so tehnološke inovacije pomemben dejavnik za konkurenčnost avtomobilske industrije; poziva k pristopu tehnološke nevtralnosti; ponovno poudarja željo po tem, da se uresničijo cilji „Evropa 2020“ ter ustvarijo varčna in trajna prevozna sredstva in novi načini proizvodnje;

25.

poudarja, da so celostni inovacijski projekti, ki zajemajo celotno vrednostno verigo, bistveni za krepitev konkurenčnosti;

26.

meni, da lahko znanje in inovacije zagotovijo osnovo za trajno konkurenčno prednost evropske avtomobilske industrije, če bo tempo uvajanja inovativnih rešitev dovolj hiter, da teh rešitev ne bo mogoče posnemati, in če bodo sredstva za zaščito inovacij in boj proti industrijskemu vohunjenju zagotovila donosnost naložb brez škode za potrošnike; meni, da so področja, na katerih bo na evropskem trgu dosežena inovacijsko prednost, povezana z okoljskimi in varnostnimi vidiki;

27.

zatrjuje, da obstajata dve učinkoviti strategiji za zagotovitev konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije: strategija stroškovnega vodstva in strategija diferenciacije; meni, da bi bilo izvajanje kombinacije obeh strategij težavno in manj učinkovito, saj bi zahtevalo večji obseg inovativnih raziskav;

28.

ugotavlja, da je evropska avtomobilska industrija dosegla številne uspehe s strategijo stroškovnega vodstva po zaslugi priljubljenih in cenovno ugodnih modelov, ki krožijo na evropskem trgu (npr. proizvajalci, kot so Škoda, Dacia in Nissan);

29.

pozdravlja predloge Komisije na področju tehnološkega napredka, vendar opozarja na pogojni značaj napovedi ustvarjanja dodane vrednosti ter uspešnosti na trgu in na področju zaposlovanja;

30.

meni, da je nujno treba spodbujati raziskave in razvoj, ki se osredotočajo na nizkoogljične in trajnostne tehnologije, pri katerih je Evropa v vodilnem položaju, da bi zmanjšali njeno odvisnost od uvožene energije; poudarja, da to vključuje električna in hibridna vozila, alternativna goriva, mobilno shranjevanje energije ter uvedbo potrebnih distribucijskih omrežij in infrastruktur, vendar obžaluje, da teh tehnologij še ni na trgu; pričakuje, da bodo sprejeti ukrepi:

31.

meni, da mora evropska avtomobilska industrija, če želi biti konkurenčna, postati donosna, in sicer tako, da prispeva k razvoju industrij, ki sodelujejo pri dobavi poceni materialov znotraj Evrope, kot so: jeklo, odlitki, odkovki, oblazinjenje, pnevmatike in elektronske komponente;

32.

meni, da bi morala evropska prizadevanja temeljiti na diferencirani strategiji, ki se osredotoča na določene prednostne naloge za utrditev njenega tehnološkega napredka, vključno s:

33.

poziva države članice in Komisijo, naj spodbudijo nastanek nadnacionalnih grozdov, centrov za spodbujanje konkurenčnosti in javno-zasebnih omrežij sodelovanja na področju prihodnje mobilnosti, ki je stalen vir inovacij (prototipi);

34.

opozarja, da so raziskave in razvoj velik finančni zalogaj (znanstveno tveganje, dolg naložbeni cikel); vseeno obžaluje, da Evropa še ni dosegla cilja vlaganja 3 % BDP v raziskave in razvoj; meni, da bo zmanjšanje sredstev v proračunih programov COSME in Obzorje 2020, ki ga načrtujejo države članice, škodljivo, zlasti glede proračunskih postavk, ki se nanašajo na prevoz;

35.

ugotavlja, da je avtomobilski sektor vir precejšnjega zasebnega vlaganja v raziskave in razvoj; poudarja pa, da lahko financiranje EU, kot sta programa Obzorje 2020 in COSME, spodbuja zasebno vlaganje v ta sektor, dokler bo recesija vplivala na evropski trg; poudarja tudi, da je treba ohraniti izdatno financiranje za jasni prednostni nalogi: pobudo za okolju prijazne avtomobile in razvoj malih in srednjih podjetij; opozarja na to, da imajo regionalni in lokalni organi glede na svoja pooblastila na razpolago različna orodja za aktivno podpiranje avtomobilske industrije;

36.

poudarja potrebo po zadostnih finančnih sredstvih, ki jih je treba zagotoviti znotraj večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, za prestrukturiranje sektorja ter nadgradnjo in prenovitev mikro, malih in srednjih podjetij, povečanje produktivnosti in spodbujanje nacionalne proizvodnje blaga v sektorju;

37.

poudarja, da je treba čim prej začeti izvajati načelo pametne pravne ureditve kot usklajenega pristopa k zakonodaji, ki vpliva na avtomobilsko industrijo; opozarja, da gre že za zahtevo prve skupine „CARS 21“ (2005), ki je ostala zgolj črka na papirju; poudarja, da je izjemno pomembno, da pametna pravna ureditev spodbuja naložbe v avtomobilski sektor;

38.

meni, da predlog Komisije o moratoriju za novo zakonodajo, ki bi lahko negativno vplivala na gospodarsko stanje v avtomobilski industriji, prispeva k doseganju dolgoročne konkurenčnosti in zagotavljanju ustreznega odziva na okoljske izzive;

39.

poudarja pomen razumnih izvedbenih rokov, ki industriji omogočajo prilagoditev proizvodnih zmogljivosti in naložbe v industrijski sistem;

40.

zahteva, da se po potrebi ponovno preučijo nekatere sicer že sprejete usmeritve in odločitve, ki pa lahko ovirajo trajnostno preoblikovanje avtomobilskega sektorja; poziva Komisijo, naj izvede naknadno oceno sprejete zakonodaje ter njenega neizvajanja ali pomanjkljivega izvajanja;

41.

poziva evropske proizvajalce, naj podprejo in okrepijo veljavno zakonodajo EU o zakonsko določenih jamstvih;

42.

meni, da so tržna jamstva za evropske avtomobilske izdelke preveč kratkoročna in nesorazmerna z visoko stopnjo zanesljivosti teh izdelkov in da so zato ta jamstva v podrejenem konkurenčnem položaju v primerjavi s tržnimi jamstvi, ki jih ponujajo proizvajalci iz tretjih držav (npr. Japonske in Južne Koreje);

43.

meni, da je nujno treba uskladiti tehnične predpise po vsej Evropi, da se prepreči vsakršno umetno izkrivljanje konkurence; poudarja, da je treba uskladiti in izboljšati preskusne postopke, ki pri nekaterih proizvajalcih kažejo na znatne razlike v porabi; poziva Komisijo, naj obravnava težavo zavajanja potrošnikov z napačnimi informacijami o porabi goriva vozil ter okoljski učinkovitosti; podpira načrtovani razvoj novega, natančnega voznega preskusnega cikla in postopkov, ki bodo odražali resnične vozne razmere, ter poziva k njihovi takojšnji uvedbi;

44.

spodbuja evropska podjetja, ki proizvajajo avtomobilske izdelke, naj okrepijo sodelovanje na enotnem trgu z evropsko standardizacijo, certifikacijo, poenotenjem in odstranjevanjem ter s prostovoljno segmentacijo trga;

45.

meni, da je treba z ukrepi, ki se nanašajo na vozila, infrastrukturo in vedenje voznikov, znatno izboljšati varnost v cestnem prometu v EU; pozdravlja predlog Komisije o sistemu „eCall“, ki se nanaša na sistem, s pomočjo katerega lahko vozila v primeru hujše nezgode samodejno pokličejo službe za pomoč v sili;

46.

poziva Komisijo in države članice, naj za preprečitev ponarejanja in industrijskega vohunjenja bolje zaščitijo pravice intelektualne lastnine na svetovni ravni in pripravijo strategijo za varovanje poslovnih skrivnosti na evropski ravni; opozarja, da je tehnološki razvoj občutljiv in ranljiv sektor;

47.

poziva EU in države članice, naj uskladijo, optimizirajo in povečajo uporabo drugih razpoložljivih finančnih sredstev razen javnih subvencij za spodbujanje naložb na področju trajnostne mobilnosti, in sicer davčnih spodbud za MSP (davčni dobropis za raziskave, ekološki sistem nagrad in kazni, premije za razrez) ter zasebnih (skladi tveganega kapitala, „poslovni angeli“) in javnih (Evropska investicijska banka) finančnih instrumentov;

48.

poziva Komisijo, naj izvede poglobljeno študijo, ki bo primerjala področje obdavčevanja v avtomobilskem sektorju v EU po državah, da bi poenostavili in racionalizirali sedanjo davčno obremenitev proizvodnje in trgovine s storitvami, povezanimi z motornimi vozili, ter zmanjšali birokratsko breme;

49.

meni, da je nujno treba ohraniti dopolnjujoči se značaj razpoložljivih sredstev za prestrukturiranje na eni strani ter za raziskave in razvoj na drugi strani; zato poziva k ohranitvi razpoložljivih sredstev za Evropski socialni sklad in Sklad za prilagoditev globalizaciji;

50.

odločno poziva, da mora politika konkurence (predpisi o državni pomoči) služiti namenom politike konkurenčnosti, rasti in zaposlovanja, tako kot pri naših tujih tekmecih;

51.

poziva, da je treba dodati pogojno klavzulo, ki od avtomobilskega podjetja zahteva, da za čas amortizacijske dobe podprtih naložb ohrani dejavnost v podprtih obratih oziroma da v primeru preselitve vrne zneske, ki jih je zagotovila EU;

52.

opozarja, da je trden notranji trg predpogoj za ponovno konkurenčnost in trajnostnost avtomobilskega sektorja;

53.

meni, da je evropsko približevanje na področjih, ki dejansko povzročajo neuravnoteženo konkurenco, nujno:

54.

poudarja, je treba okrepiti zlasti dobavitelje, kar bi ustvarilo potencial za inovacije („Car2car“, „car2infrastructure“) in zaposlitvene možnosti;

55.

obžaluje, da sedanja pravna razdrobljenost na področju poprodajnega trga škoduje voznikom in zdravi in pošteni konkurenci med državami članicami; poziva k zbliževanju zakonodaje, zlasti v sektorju nadomestnih delov, in seznanjanju voznikov o njihovih pravicah glede popravil tako v korist kupne moči voznikov kot ohranjanja in razvoja evropske proizvodne verige in poprodajnega sektorja; poziva Komisijo, naj to zbliževanje podpre s poglobljeno in primerjalno študijo o oceni posledic pravne razdrobljenosti za notranji trg, evropsko proizvodnjo in kupno moč voznikov;

56.

poziva k usklajevanju na ravni Evropske unije, da se okrepi boj proti uvozu ponarejenih avtomobilskih delov;

57.

ugotavlja, da morajo države članice zagotoviti boljšo preglednost in upoštevanje načela dobre vere pri trgovinskih odnosih med proizvajalci in njihovimi trgovci; meni, da je zanesljiv način za uresničitev tega uvedba kodeksa ravnanja med proizvajalci in njihovimi trgovci; meni, da bi ta kodeks moral vsebovati vsaj klavzule o prenosu dejavnosti distributerjev, prodaji več blagovnih znamk in pravici do nadomestila v primeru neupravičene odpovedi pogodbe s strani proizvajalca, v skladu z dopolnilnimi smernicami Evropske komisije 2010/C 138/05;

58.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami sprejme ukrepe, s katerimi bo zagotovila visoko raven varstva potrošnikov, preglednosti in varnosti tudi na trgu rabljenih vozil, ter naj si prizadeva za postopno opustitev vozil, ki onesnažujejo okolje, in manj varnih vozil; pozdravlja njeno priporočilo, naj se v ureditvi o tehničnih pregledih zahteva, da se ob vsakem pregledu zabeleži število prevoženih kilometrov; meni, da bi lahko z evropskim standardom spodbudili nastajanje pobud, kot je sistem „Car Pass“ v Belgiji; opozarja, da morajo postopki ponovne registracije pri prenosih vozil tudi odvračati od čezmejnih goljufij v zvezi s številom prevoženih kilometrov;

59.

znova poudarja gospodarski pomen, ki ga ima ponovno oblikovanje velikih industrijskih projektov v Evropi, na primer v letalski in vesoljski industriji, da se doseže potrebna mejna velikost za spopad s konkurenco na svetovni ravni; opozarja, da se ti veliki projekti lahko vršijo v okviru Unije ali prostovoljno med več državami;

60.

poudarja pomen strategij za pametno specializacijo za vzpostavitev okvira za konkurenco znotraj EU na istih področjih dejavnosti, da bi omogočili dopolnilno regionalno specializacijo, ki bi zagotovila večjo konkurenčnost EU v primerjavi s tretjimi državami;

61.

opozarja:

62.

obžaluje, da se akcijski načrt „CARS 2020“ osredotoča predvsem na evropske proizvajalce avtomobilov, zanemarja pa pomen celotnega poprodajnega sektorja ter njegovih akterjev in potreb; meni, da mora biti evropska avtomobilska politika obsežnejša in temeljiti na celostnem pristopu; zatrjuje, da mora biti glavni cilj zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za vse akterje v verigi; zato meni, da mora evropska politika na področju avtomobilske industrije vključevati tudi določbe, prilagojene vsem akterjem – od glavnih proizvajalcev do malih in srednjih podjetij – v verigi distribucije in popravil;

63.

poudarja, da avtomobilska industrija v veliki meri pozitivno vpliva na trgovinsko bilanco EU, da je izvoz na novo nastajajoče trge nedvomno nujen, da bi zagotovili čim večji dolgoročen uspeh, ter da so zavezništva s tujimi skladi in podjetji, kot na primer namestitev obratov zunaj meja Unije za njihovo rast (zlasti za proizvodnjo za lokalne trge) in uvoz vozil za zadostitev povpraševanja, neobhodno potrebna za prihodnost naših podjetij;

64.

pozdravlja obvestilo Komisije, da je bil dosežen napredek v zvezi z vzpostavitvijo območja proste trgovine z ZDA in Japonsko in v zvezi z enakim dostopom do svetovnih trgov, kar pomeni, da bodo morali vsi akterji na svetovnem avtomobilskem trgu strogo upoštevati enaka pravila; meni, da to povečuje verjetnost, da bodo trajnosten razvoj in izboljšave na področju varnosti v cestnem prometu postali podlaga za doseganje konkurenčne prednosti po vsem svetu;

65.

priznava, da bi lahko imel enotni sistem za mednarodno certifikacijo, ki omogoča pregled vozil in avtomobilskih delov na enotnem evropskem trgu in ki temelji na okoljskih in varnostnih standardih EU, ključno vlogo pri odpravi nepoštene konkurence;

66.

priznava, da na trgih v vzponu povpraševanje ne bo naraščalo le v luksuzni kategoriji, temveč tudi v nižjih segmentih, in bo evropska industrija v teh segmentih bolj konkurenčna;

67.

ugotavlja, da konkurenčnost večine naših avtomobilskih podjetij slabi zaradi povečane, in včasih nepoštene, konkurence podjetij iz tretjih držav; poudarja, da lahko veliko naših avtomobilskih podjetij uspe, če jim bo dopuščeno izpolniti vedno večje povpraševanje na novih izvoznih trgih; odločno poziva Komisijo, naj preoblikuje svojo trgovinsko politiko tako, da:

68.

poziva Komisijo, naj v svoje predhodne ocene učinka zajame tudi pojem konkurenčnosti avtomobilskega sektorja, naj po začetku veljavnosti opravi nove študije in naj redno izvaja ocene skupnega učinka veljavnih sporazumov in sporazumov, ki so v fazi pogajanj, pri tem pa naj tudi preveri, kako so vključene zainteresirane strani;

69.

poziva Parlament, naj si zagotovi sredstva, da bo lahko sam izmeril učinek posameznih sporazumov o prosti trgovini;

70.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.