15.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 468/45

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2012 o razmerah v Sudanu in Južnem Sudanu (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2011 o prihodnosti proračunske podpore EU državam v razvoju (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o četrtem forumu na visoki ravni o učinkovitosti pomoči (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2008 o razvojnih možnostih za vzpostavitev miru in izgradnjo države v pokonfliktnih razmerah (4),

—

ob upoštevanju misije za ugotavljanje dejstev svojega Odbora za razvoj v Južnem Sudanu julija 2011,

—

ob upoštevanju končnega poročila misije Evropske unije za opazovanje volitev o referendumu o neodvisnosti Južnega Sudana, ki je potekal med 9. in 15. januarjem 2011 (5),

—

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000 (6), prvič spremenjenega v Luksemburgu 25. junija 2005 (7) in ponovno spremenjenega v Ouagadougouju 22. junija 2010 (8),

—

ob upoštevanju izjave sopredsednikov Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU o razmerah v Sudanu in Južnem Sudanu, podane v Horsensu (Danska) maja 2012 (9),

—

ob upoštevanju izjave EU in njenih držav članic o neodvisnosti Republike Južni Sudan z dne 9. julija 2011 (10),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. julija 2013 o Sudanu in Južnem Sudanu (11),

—

ob upoštevanju izjave komisarke Georgieve o Sudanu in Južnem Sudanu z dne 5. julija 2012 (12),

—

ob upoštevanju izvedbenih humanitarnih načrtov (Humanitarian Implementation Plans – HIP) Generalnega direktorata za humanitarno pomoč za Sudan in Južni Sudan za leto 2013 in sprememb teh načrtov (13),

—

ob upoštevanju izjav tiskovnega predstavnika visoke predstavnice Catherine Ashton z dne 18. junija 2013 o smrtonosnem napadu na pripadnika začasnih varnostnih sil Združenih narodov za Abyei (UNISFA) v Južnem Kordofanu (14), z dne 1. maja 2013 o sporu v sudanskih zveznih državah Južni Kordofan in Modri Nil (15) in z dne 8. januarja 2013 o nedavnem zaprtju organizacij civilne družbe v Sudanu (16),

—

ob upoštevanju izjave, ki jo je na lokalni ravni podala delegacija EU dne 25. julija 2013 po razrešitvi celotne vlade Republike Južni Sudan s strani predsednika države (17),

—

ob upoštevanju deklaracije iz Dilija z dne 10. aprila 2010 o vzpostavljanju miru in izgradnji države (18),

—

ob upoštevanju dogovora za delovanje v nestabilnih državah, sprejetega na četrtem forumu na visoki ravni o učinkovitosti pomoči v Busanu decembra 2011 (19),

—

ob upoštevanju poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj iz leta 2011 o mednarodnem delovanju v ranljivih državah – Republika Južni Sudan (20),

—

ob upoštevanju poročila Svetovne banke o svetovnem razvoju za leto 2011 z naslovom „Conflict, security and development“ (Konflikt, varnost in razvoj) (21),

—

ob upoštevanju poročila izvedbene skupine Afriške unije na visoki ravni za Sudan in Južni Sudan (AUHIP), objavljenega 31. julija 2013 (22),

—

ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika generalnega sekretarja Združenih narodov z dne 8. marca 2013 o vzpostavitvi varnega demilitariziranega obmejnega pasu med Sudanom in Južnim Sudanom ter aktivaciji skupnega mehanizma za nadzor in spremljanje meje (23),

—

ob upoštevanju resolucije Sveta ZN za človekove pravice o tehnični pomoči in izgradnji zmogljivosti v Južnem Sudanu na področju človekovih pravic z dne 27. junija 2013 (A/HRC/21/L.7/Rev.1),

—

ob upoštevanju okvirnega sporazuma o politični in varnostni ureditvi v zveznih državah Modri Nil in Južni Kordofan, podpisanega 28. junija 2011 (24),

—

ob upoštevanju sklepov poročil, ki jih je visoki komisar za človekove pravice predstavil Svetu Združenih narodov za človekove pravice na njegovem 21. in 23. zasedanju (25),

—

ob upoštevanju sporazumov, sklenjenih med Republiko Sudan in Republiko Južni Sudan 27. septembra 2012 v Adis Abebi (26),

—

ob upoštevanju poročila organizacije Amnesty International o razmerah na področju človekovih pravic v Južnem Sudanu za leto 2013 (27),

—

ob upoštevanju poročila organizacije Human Rights Watch z naslovom „This old man can feed us, you will marry him“ (Ta starec nas lahko nahrani, poročila se boš z njim) (28),

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0380/2013),

A.

ker je Varnostni svet ZN v svoji resoluciji 1996 (2011) pozdravil ustanovitev Republike Južni Sudan 9. julija 2011 in ker je Generalna skupščina ZN 14. julija 2011 glasovala za to, da se Južnemu Sudanu podeli status države članice (A/RES/65/308);

B.

ker se je z negotovostjo, nerazvitostjo in slabim upravljanjem na območju od Sahela do Afriškega roga mogoče spopasti zgolj s celostnim pristopom;

C.

ker je na novo ustanovljen Južni Sudan tudi ena najrevnejših držav na svetu, v kateri 50 % prebivalcev živi pod pragom revščine, in bi se lahko ta država, v kateri je še pred nedavnim divjala vojna in ki leži v nestabilni regiji, spremenila v propadlo državo, če mednarodna skupnost in lokalni akterji ne bodo sodelovali pri razvijanju skupne strategije za to, da bi iz nje naredili demokratično in vključujočo državo;

D.

ker so bili v sklopu reforme varnostnega sektorja sprejeti določeni ukrepi, kot so ustanovitev južnosudanske nacionalne policije (SSNPS), sveta za nacionalno varnost in razorožitev (NSDC) in sveta za demobilizacijo in ponovno integracijo (DRC);

E.

ker sta blaginja in možnost preživetja nove države Južni Sudan v veliki meri odvisni od njenih konstruktivnih in mirnih odnosov z vsemi sosednjimi državami, zlasti z Republiko Sudan, ter od zmožnosti teh dveh držav, da odpravita medsebojna razhajanja ter se dogovorita o sprejemljivih rešitvah in jih tudi izvedeta, predvsem v zvezi z mejnimi spori, prihodki od prodaje nafte, dokončnim statusom Abyeija, državnim dolgom in državljanstvom;

F.

ker sta za izgradnjo države in odpravo nestabilnosti potrebni dolgoročna perspektiva ter trdno, predvidljivo in stabilno delovanje mednarodne skupnosti;

G.

ker se Južni Sudan sicer res sooča s številnimi resnimi izzivi, vendar je po drugi strani ta nova država od začetka veljavnosti celovitega mirovnega sporazuma iz leta 2005 dosegla precejšen napredek z vidika ključnih razvojnih kazalnikov, vključno s šestkratnim povečanjem vpisa v osnovne šole, 25-odstotnim zmanjšanjem umrljivosti dojenčkov ter vzpostavitvijo ključnih državnih institucij na zvezni ravni in ravni posameznih zveznih držav;

H.

ker so otroci največje žrtve negotovosti in sporov, ki pretresajo Južni Sudan; ker so otroci in ženske žrtve spolnega nasilja in ker oborožene skupine rekrutirajo otroke;

I.

ker bi z vključitvijo večjega števila žensk v postopke reševanja konfliktov in v politično odločanje povečali obseg demokratične obnove;

J.

ker velika odvisnost Južnega Sudana od proizvodnje nafte, ki predstavlja približno 88 % državnega prihodka in katere izvoz je trenutno popolnoma odvisen od Republike Sudan; ker taka prevelika odvisnost pomeni tveganje za državno gospodarstvo in dodatne pritiske za to novo državo, ustvarja napetosti in celo spore, zlasti s Sudanom, oziroma medetnične spore, kot se je pokazalo v zadnjih dveh letih; ker je Južni Sudan sklenil sporazume s sosednjimi državami (Kenijo, Etiopijo in Džibutijem), da bi preučil možnost izgradnje dveh novih naftovodov, s katerima bi povezali naftna polja z Adenskim zalivom in Indijskim oceanom;

K.

ker je južnosudanska vlada za več kot leto dni prekinila proizvodnjo nafte in ker so bili v Sudanu zaprti naftovodi, zaradi česar je bila država prikrajšana za glavni vir prihodka, kar jo je pahnilo v hudo proračunsko krizo, ki ji je sledilo obdobje poostrenega varčevanja, ki še vedno traja;

L.

ker se na podlagi indeksa upravljanja z viri za leto 2013 Južnemu Sudanu sicer priznava, da je izdelal velikopotezen pravni okvir za spodbujanje preglednega upravljanja naftnega sektorja, vendar je bila po drugi strani ta država med 58 državami uvrščena na 50. mesto, saj njene oblasti niso objavile informacij o zadevnem sektorju niti vzpostavile ustreznih nadzornih in revizijskih mehanizmov;

M.

ker je mednarodna skupnost zagotovila izdatno politično in materialno podporo za neodvisnost in sposobnost preživetja Južnega Sudana ter njegov gospodarski in družbeni razvoj, ob čemer je zelo pozitivno vlogo odigrala tudi EU; ker so se EU in njene države članice ob razglasitvi neodvisnosti Južnega Sudana zavezale, da bodo z Republiko Južni Sudan in njenimi prebivalci razvile tesno in dolgoročno partnerstvo;

N.

ker je Svet 23. maja 2011 odobril finančni sveženj za Južni Sudan v višini 200 milijonov EUR, da bi tako zagotovil finančni prispevek EU na podlagi skupnega državnega strateškega dokumenta (strategije odzivanja) za Južni Sudan 2011–2013;

O.

ker si mednarodna skupnost in mednarodne humanitarne organizacije zelo prizadevajo za zmanjšanje trpljenja ljudi v tej regiji, čeprav so jim skupine upornikov in sudanska vlada preprečile dostop do nekaterih regij, in ker je EU v ta namen zagotovila in še zagotavlja precejšnjo humanitarno pomoč, vključno s 110 milijoni EUR samo v letu 2012;

P.

ker so obeti za dolgoročnejši razvoj in oblikovanje države v Južnem Sudanu neločljivo povezani z regionalno soodvisnostjo v Afriškem rogu, med drugim z vprašanjem varnosti v odnosih s sosednjim Sudanom (vključno s pokrajinami Darfur, Kordofan in Modri Nil), ter vlaganjem v gospodarsko povezovanje z drugimi regionalnimi partnerji;

Q.

ker je Južni Sudan ena prvih držav, v kateri je bilo v praksi uresničeno skupno načrtovanje programov med Evropsko službo za zunanje delovanje(ESZD) ter Komisijo in državami članicami EU, ki je bilo usklajeno z razvojnim načrtom za Južni Sudan, in sicer v obliki enotnega državnega strateškega dokumenta EU, ki je bil sprejet decembra 2011 in vključuje skupaj 830 milijonov EUR razvojne pomoči;

R.

ker Južni Sudan še ni pristopil k sporazumu iz Cotonouja, saj ima južnosudanska vlada pomisleke glede morebitnega vpliva pristopa na odnose te države z Republiko Sudan; ker zaradi pristopa k sporazumu iz Cotonouja Južnemu Sudanu še ne bi bilo treba nemudoma pristopiti k Rimskemu statutu; ker zaradi te nenaklonjenosti pristopu k sporazumu iz Cotonouja nastajajo težave pri načrtovanju programov pomoči EU od leta 2014 naprej na podlagi 11. Evropskega razvojnega sklada, kar bi lahko pomenilo, da bo Južni Sudan prikrajšan ne le za nacionalne dodelitve, temveč tudi z vidika regionalnih sredstev in precejšnjih sredstev Evropske investicijske banke (EIB), ki bi pripomogla k izboljšanju njegove infrastrukture in regionalnega gospodarskega povezovanja; ker bi se lahko s pristopom Južnega Sudana k sporazumu iz Cotonouja povečala tudi privlačnost te države za naložbe evropskega zasebnega sektorja; ker bi lahko dodatna finančna sredstva, do katerih bi lahko dostopal Južni Sudan po pristopu k sporazumu iz Cotonouja, pripomogla tudi k izvajanju sporazuma iz Adis Abebe;

S.

ker je Svet avgusta 2010 imenoval Rosalind Marsden za posebno predstavnico Evropske unije za Sudan ter nato razširil in podaljšal njen mandat, vendar je junija 2013 pristal le na štirimesečno podaljšanje do 31. oktobra 2013, da bi njen mandat združil z mandatom posebnega predstavnika za Afriški rog, čeprav je zadevna predstavnica opravila izjemno delo ter je pomembno pripomogla k izboljšanju različnih orodij in vpliva EU na razvoj dogodkov v regiji; ker bo EU brez posebnega predstavnika za Sudan/Južni Sudan potisnjena na rob mednarodnih pogajanj in prizadevanj;

T.

ker Evropska unija zagotavlja pomoč skupini Afriške unije na visoki ravni, ki ji predseduje nekdanji južnoafriški predsednik Thabo Mbeki, pa tudi misijam Združenih narodov, to je misiji Združenih narodov v Sudanu (UNMIS), misiji Združenih narodov v Južnem Sudanu (UNMISS), skupni misiji Združenih narodov in Afriške unije v Darfurju (UNAMID) ter začasnim varnostnim silam Združenih narodov za Abyei (UNISFA);

U.

ker je novi dogovor za delovanje v nestabilnih državah izoblikovala skupina držav G7+ (skupaj z Južnim Sudanom) v okviru mednarodnega dialoga o vzpostavitvi miru in izgradnji države in ker je ta dogovor EU nato skupaj s 36 državami podprla na četrtem forumu na visoki ravni o učinkovitosti pomoči, ki je potekal decembra 2011 v Busanu;

V.

ker je aprila 2013 v Washingtonu potekal forum o gospodarskem partnerstvu, na katerem so udeleženci sklenili, da bi bilo treba pripraviti „nov strnjen sporazum“ (New Deal Compact), s katerim bi določili okvir novega delovanja mednarodne skupnosti za razvojno pomoč Južnemu Sudanu;

W.

ker so lahko zunanja prizadevanja za izgradnjo države in razvoj uspešna le, če se bo vodstvo Južnega Sudana zavzelo za razvoj odgovornega, odzivnega in vključujočega upravljanja, ki ga bo sposobno tudi uresničiti, ter bo hkrati preseglo kratkoročne ali klientelistične interese; ker Južni Sudan še ni vključen v večino kazalnikov upravljanja in je še vedno na voljo le malo količinskih podatkov o obsegu korupcije v tej državi; ker ne zasebna ne javna mednarodna skupnost ne dopuščata korupcije, zaradi česar morata zagotoviti, da pomoč ali naložbe ne bodo privedle do škodljivih praks niti jih ne bodo spodbujale;

X.

ker je mreža socialne varnosti pomanjkljiva in je dostop do storitev, kot so zdravstvena oskrba, elektrika in voda, še vedno zelo omejen; ker ima po nekaterih ocenah le tretjina prebivalcev dostop do čiste vode in ker so se zaradi problematike dostopa do vode zaostrili medetnični spori;

Y.

ker ima Južni Sudan najvišjo stopnjo umrljivosti mater na svetu in vsaka sedma deklica ali ženska umre med porodom oziroma tik po njem (29); ker so najpogostejši vzrok smrti mater infekcije in/ali krvavitve in ker v Južnem Sudanu vlada resno pomanjkanje osnovnih medicinskih pripomočkov in usposobljenih medicinskih sester ter babic;

Z.

ker ocene kažejo, da je 48 % deklic v Južnem Sudanu med 15 in 19 letom prisiljenih v zakon, in ker obstajajo poročila, da so bile v zakon prisiljene tudi 12-letne deklice, kar neposredno vpliva na vpis deklic v šole, saj je zgolj 39 % učencev v osnovni in 30 % v srednji šoli deklic;

AA.

ker je prepričanje, da so ženske last njihovih očetov ali možev, zakoreninjeno v sistemu dote, ki obstaja v Južnem Sudanu;

AB.

ker je nasilje v družini družbena norma, zakoreninjena po vsem Južnem Sudanu, in ker 82 % žensk in 81 % moških verjame, da bi ženske morale to nasilje prenašati in o njem ne bi smele govoriti izven družinskega kroga (30);

AC.

ker se ocenjuje, da je nepismenega več kot 80 % prebivalstva (najvišja stopnja nepismenosti med ženskami na svetu), in je stopnja dostopa do izobraževanja za dekleta med najnižjimi na svetu, saj je med učenci le 25 % deklet; ker primanjkuje učiteljev;

AD.

ker primanjkuje učiteljev in je zelo očitno, da država potrebuje diplomante poklicnih šol, zagotoviti pa je treba tudi izobraževalne ustanove, potrebne za usposabljanje kvalificirane delovne sile;

AE.

ker so priložnosti v kmetijstvu zelo obetavne, saj Južni Sudan razpolaga s prostranimi površinami orne zemlje; ker južnosudansko kmetijstvo ne ponuja le rentabilnih trgovinskih priložnosti in možnosti za ustvarjanje delovnih mest v državi, ampak bi lahko pripomoglo tudi k zadovoljitvi prehranskih potreb samega Južnega Sudana in konec koncev tudi sosednjih držav;

AF.

ker so ženske vzvod za zmanjševanje negotovosti v zvezi s prehranskimi in prehranjevalnimi potrebami in ker lahko prispevajo k povečevanju kmetijske storilnosti,

AG.

ker stalne infrastrukture cestnega in železniškega prometa ter plovnih poti v Južnem Sudanu praktično ne obstajajo; ker je razvoj take infrastrukture potreben za spodbuditev gospodarskega razvoja države in trgovine ter za dostop do trgov in ustvarjanje novih delovnih mest;

AH.

ker se ocenjuje, da je v Južnem Sudanu iz časa državljanske vojne ostalo zakopanih še več milijonov protipehotnih min in neeksplodiranih ubojnih sredstev;

AI.

ker ostaja notranja varnost eden od ključnih izzivov za Južni Sudan, kjer še vedno poteka več sporov nizke intenzivnosti, zaradi katerih se zaostrujejo humanitarne razmere; ker je bilo večkrat poročano o zlorabah, ki so jih zakrivile južnosudanske varnostne sile, vključno z izvensodnimi poboji, posilstvi in mučenjem med kampanjami za razorožitev civilnega prebivalstva; ker so prizadevanja, ki so se po letu 2005 izvajala na področju demobilizacije, razorožitve in ponovne integracije, zastala in ker ne obstaja noben sprejemljiv program za upokojevanje veteranov;

AJ.

ker se prebivalstvo srečuje z velikimi tveganji negotove preskrbe s hrano in je bilo letos zaradi tega prizadetih že 4,1 milijone Južnosudancev; ker je dostop do zdravstvenih storitev zelo omejen, primanjkuje zdravstvenega osebja in opreme ter ker prebivalci, razseljeni zaradi sporov, potrebujejo humanitarno pomoč; ker je treba upoštevati stopnjo umrljivosti otrok, mlajših od 5 let, in stopnjo umrljivosti mater, ki je najvišja na svetu;

AK.

ker je Južni Sudan na lestvici svobode medijev, ki so jo Novinarji brez meja pripravili za leto 2013, nazadoval za 12 mest in se tako med 180 ocenjenimi državami uvršča na 124. mesto;

AL.

ker je dolgotrajno uspešno stabilnost na območju Afriškega roga mogoče zgraditi samo na trdnih institucijah, primerni vlogi civilne družbe in prostoru zanjo, pravni državi in spoštovanju človekovih pravic, zlasti svobode izražanja, in boljših gospodarskih obetih za družbo na splošno; ker naj bi odcepitev Južnega Sudana od Sudana po poročilih privedla do verskih konfliktov; ker so številni begunci zbežali iz Sudana v pretežno krščanski Južni Sudan; ker se ocenjuje, da je junija 2013 v Južni Sudan prebegnilo 263 000 (31) beguncev iz Sudana;

AM.

ker pogosto prihaja do groženj novinarjem ter njihovih aretacij in pridržanj brez obtožnice; ker so bile podane prijave v zvezi z nadlegovanjem in nezakonitim pridržanjem novinarjev s strani varnostnih sil; ker južnosudanskim oblastem ni uspelo hitro, učinkovito in nepristransko preiskati napadov na novinarje ali primerov, kot je bil umor kritika vlade in novinarja Isaiaha Abrahama;

AN.

ker zaradi pomanjkljivosti v pravosodnem sistemu prihaja do hudih kršitev človekovih pravic; ker je očitno, da zaposleni v pravosodju potrebujejo specializirano usposabljanje v zvezi s človekovimi pravicami; ker je treba za odpravo nekaznovanosti povečati poznavanje temeljnih instrumentov človekovih pravic, kar bo pripomoglo k njihovi uporabi; ker v kazenskopravnem sistemu pravna pomoč skoraj ne obstaja;

AO.

ker je uradni jezik Južnega Sudana angleščina, vendar Južnosudanci, ki so večinoma nepismeni, ne govorijo angleško; ker ta jezik prevladuje v javnih službah, pravosodnem sistemu, zasebnih podjetjih in največjih medijih v državi; ker v Južnem Sudanu skupaj obstaja več kot 60 jezikov in narečij, ki jih govorijo različne etnične skupine; ker je jezik bistven dejavnik nacionalne kohezije in je treba zato izoblikovati ustrezno jezikovno politiko;

AP.

ker bo Južni Sudan obdržal smrtno kazen, razen če ne bo prišlo do sprememb državne ustave;

AQ.

ker so poroke otrok zelo razširjene, saj je v Južnem Sudanu poročena skoraj polovica deklet, starih od 15 do 19 let, s čimer se ustvarjajo okoliščine, ki povečujejo njihovo ranljivost za fizično, spolno, psihološko in ekonomsko zlorabo;

AR.

ker je enakopravna udeležba žensk na področju javnega delovanja ustavna pravica, podprta s predpisano 25-odstotno kvoto; ker je kljub zavezi vlade Južnega Sudana, da bo povečala udeležbo žensk v javnem sektorju, napredek v zvezi s tem omejen; ker lahko dejansko sodelovanje južnosudanskih žensk pri zagotavljanju miru, upravljanju in gospodarskem razvoju pripomore h krepitvi miru in varnosti za državo;

1.

pozdravlja najnovejše znake popuščanja napetosti med južnosudansko in sudansko vlado, ki smo jim bili priča med obiskom južnosudanskega predsednika v Republiki Sudan v začetku septembra 2013, in izjave o dobrih namenih, ki sta jih ob tej priložnosti podali obe strani; poudarja, da je gospodarski in družbeni razvoj obeh držav v veliki meri odvisen od tega, ali si bosta v medsebojnih odnosih prizadevali za mir in sodelovanje;

2.

poziva vladi obeh držav in mednarodno skupnost, naj nadaljujejo in okrepijo prizadevanja za razrešitev preostalih vprašanj, ki so ostala odprta po izteku celovitega mirovnega sporazuma iz leta 2005 in razglasitvi neodvisnosti Južnega Sudana julija 2011, saj ta vprašanja še naprej kalijo dobre sosedske odnose, ter poziva, naj se zadevni vladi v celoti odpovesta uporabi groženj, vojaški sili in podpori nezakonitim oboroženim silam v regiji;

3.

poziva južnosudanske oblasti, naj spoštujejo resolucijo Varnostnega sveta ZN št. 2109, ohranijo pravno državo, spoštujejo svojo obveznost zaščite prebivalcev ter temeljne pravice državljanov; poziva jih tudi, naj si bolj prizadevajo v boju proti obsežnemu in nasilnemu ropanju živine na podeželskih območjih te države;

4.

obžaluje, da priporočilo Afriške unije vladama v Kartumu in Jubi, naj oktobra 2013 izvedeta referendum glede sporne regije Abyei, ni bilo upoštevano; poziva južnosudanske oblasti, naj zagotovijo udeležbo nomadskemu plemenu Misseriya na tem referendumu, brez katere Kartum nasprotuje njegovi izvedbi; pozdravlja izjavo južnosudanskih organov, ki opozarjajo, da so imeli pripadniki plemena Misseriya vedno prost dostop do vode in pašnikov v Abyeiju in da bodo to pravico ohranili tudi v prihodnosti;

5.

predlaga sudanski in južnosudanski vladi, naj za pravno in mirno rešitev najnovejših težav z določanjem meja med Sudanom in Južnim Sudanom razmislita o predložitvi zadeve Meddržavnemu sodišču;

6.

poziva Republiko Sudan in Republiko Južni Sudan, naj v celoti upoštevata sporazume iz Adis Abebe, ki so bili sklenjeni septembra 2012;

7.

znova izraža podporo tako regionalni navzočnosti Evropske unije v sklopu svojega strateškega okvira za Afriški rog kot celostnemu pristopu k vprašanju Sudana in Južnega Sudana; poleg tega opozarja na geografsko prekrivanje na območju Sahela in njegove medsebojno povezane politične, gospodarske in družbene izzive; zato poziva Evropsko unijo, naj učinkoviteje uskladi svojo strategijo v širši regiji, zlasti s povezovanjem ciljev in namena strateškega okvira EU za Afriški rog s cilji in namenom strategije EU za varnost in razvoj Sahela; spodbuja tesno povezano obravnavo človekovih pravic v obeh; poleg tega poziva Evropsko unijo, naj pri obravnavi pomembnih izzivov sodeluje s posebnima predstavnikoma Evropske unije za Sahel in za človekove pravice, poleg posebnega predstavnika EU za Afriški rog, in naj se zaveže celovitemu dialogu z regionalnimi partnerji, da se izboljšata sodelovanje in razvoj;

8.

priznava in v celoti podpira pomoč posebne predstavnice EU za Sudan in Južni Sudan ter drugih partnerjev EU; poziva vse institucije EU in države članice, naj ohranjajo oziroma vzpostavijo konstruktiven dialog z obema državama in naj poleg tega prispevajo k resničnemu procesu celovitega nacionalnega dialoga za prihodnost prebivalcev Sudana in Južnega Sudana;

9.

poziva oblasti Sudana in Južnega Sudana, naj v celoti izvajajo celoviti mirovni sporazum, ki je državi pozval k reševanju vprašanj v zvezi z delitvijo oblasti, državljanstvom, prihodki od nafte in delitvijo dolga; poudarja, da je kljub precejšnjemu nestrinjanju vlad v Kartumu in Jubi, zlasti kar zadeva sporni referendum v Abyeiju, ki naj bi potekal oktobra 2013, zaznati pozitivne znake sodelovanja med vladama, kot je na primer pobuda, da se dovoli prestopanje meja v sklopu priprav za podpis trgovinskih sporazumov med državama; izraža pohvalo Afriški uniji za napredek, ki ga je dosegla z zbliževanjem predsednikov Sudana in Južnega Sudan, da bi pospešila izvajanje sporazumov o sodelovanju; poziva Sudan in Južni Sudan, naj nadaljujeta pogajanja o oskrbi severa z nafto;

10.

poziva Južni Sudan in Sudan, naj čim bolje izkoristita bogastvo in potencial, ki ju naftni viri te regije prinašajo obema državama, ter naj se sporazumeta o še odprtih prehodnih gospodarskih ureditvah med državama;

11.

poudarja pomen dogovora o sodelovanju, vključno s sektorskimi sporazumi, med Sudanom in Južnim Sudanom, ki je bil podpisan 27. septembra 2012 v Adis Abebi; vendar izraža zaskrbljenost nad enostransko izjavo sudanske vlade, da bo prekinila izvoz nafte iz Južnega Sudana in zamrznila vse sektorske sporazume, saj bi ti ukrepi resno škodovali gospodarstvu obeh držav in povečali napetosti v regiji; poziva obe vladi, naj sodelujeta z izvedbeno skupino Afriške unije na visoki ravni in naj se držita sporazuma o sodelovanju, naj prenehata podpirati oborožene uporniške skupine, v celoti spoštujeta dogovor o varnem demilitariziranem obmejnem pasu, ki ga nadzorujejo začasne varnostne sile ZN za Abyei, in se pripravita na referendum o statusu Abyeija v prihodnosti;

12.

poziva vse skupine in stranke v Južnem Sudanu, naj izoblikujejo skupno vizijo za svojo državo ter njen miren, uspešen in pravičen razvoj; predlaga južnosudanski vladi, naj razmisli o začetku vključujoče vsedržavne razprave, da bi tako končali medetnične spore in začeli graditi mirne odnose;

13.

poudarja, da je treba prebivalcem Južnega Sudana predstaviti vrednost in učinkovitost njihove nove demokratične države, tudi z oblikovanjem trdne vlade, ki ne deluje z naključnimi predsedniškimi odloki, in zagotavlja delitev izvršne, zakonodajne in sodne oblasti, spoštuje človekove pravice in svobodo medijev, rešuje težave korupcije in skrbi za javne storitve ter infrastrukturo, tudi na podeželskih območjih okrog Jube; obžaluje razmah korupcije v tej novi državi in poziva mednarodno donatorsko skupnost, vključno z Evropsko unijo, naj pozorno oceni sposobnost Južnega Sudana, da to težavo razreši; poleg tega poziva Južni Sudan, naj okrepi prizadevanja v boju proti korupciji, vključno s pobudami predsednika Kiira proti visokim uradnikom, vlado pa spodbuja, naj izvaja svoj razvojni načrt, vključno z diverzifikacijo gospodarstva in zmanjšanjem odvisnosti od izvoza nafte;

14.

poziva Južni Sudan, naj ratificira sporazum iz Cotonouja med EU in državami AKP, s čimer bi omogočili dolgoročno sodelovanje EU pri razvoju Južnega Sudana, ter poudarja, da pristop Južnega Sudana k temu sporazumu ne bi smel nikakor vplivati na spravo in konstruktivne odnose z Republiko Sudan, ki je v bistvu dolgoročno zainteresirana za uspešen razvoj vseh svojih sosed;

15.

poziva Južni Sudan, naj čim prej ratificira mednarodne konvencije v zvezi z varstvom človekovih pravic;

16.

poziva ključne mednarodne partnerje, zlasti države članice EU, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj si še naprej prizadevajo za razvoj, izgradnjo države in varnost vseh Južnosudancev; poudarja, da je treba mirovna prizadevanja, vključno z obravnavo preteklosti, povezati s prizadevanji za izgradnjo države, da bi tako zagotovili trajnostno izgradnjo države; podpira delovanje EU kot ključne partnerice v okviru novega dogovora prek strnjenega sporazuma o izgradnji države;

17.

poziva ključne mednarodne partnerje, zlasti države članice EU, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj si še naprej prizadevajo za razvoj, izgradnjo države in varnost vseh Južnosudancev; podpira delovanje EU kot ključne partnerice v okviru novega dogovora prek strnjenega sporazuma o izgradnji države;

18.

poudarja pomen podpore, ki jo Evropska unija v sodelovanju z multilateralnimi partnerji in donatorji ponuja Južnemu Sudanu pri prehodu v demokracijo; v zvezi s tem pozdravlja prispevek Evropske unije (4,9 milijona USD) za Mednarodno organizacijo za migracije, ki bo vzpostavila dialog in komunikacijo med različnimi klani in plemeni o rabi omejenih virov (vode, pašnikov) v okoliščinah naraščajočega nasilja med skupnostmi; pozdravlja delo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) pri ohranjanju zgodovinskih arhivov, ki so pomembni za to, da se Južni Sudan utrdi kot narod; poziva južnosudansko vlado, naj zaradi naraščajoče občutljivosti mednarodne skupnosti v zvezi s kemičnim orožjem čim prej podpiše in ratificira konvencijo o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju, pa tudi druge pogodbe o nadzoru nad orožjem in razoroževanju, vključno s tistimi proti nezakoniti in nenadzorovani trgovini z ročnim orožjem malega kalibra in lahkim orožjem;

19.

opozarja, da morajo biti ob kakršni koli obliki proračunske podpore državam v razvoju sprejeta ustrezna orodja za obvladovanje tveganja, ob čemer bi morala taka podpora dopolnjevati druge oblike pomoči, hkrati pa je treba v zvezi z njo zagotoviti še ustrezen parlamentarni pregled nacionalnega proračuna v državi prejemnici ter druge oblike odgovornosti in udeležbo državljanov, ob čemer morajo te ukrepe zagotavljati in podpirati tako nacionalna vlada kot tudi zadevni donatorji pomoči;

20.

spodbuja Evropsko službo za zunanje delovanje, posebno predstavnico EU za Sudan in Južni Sudan ter Komisijo, naj izboljšajo dojemanje in prepoznavnost zelo pozitivnih prispevkov EU k mirni in demokratični tranziciji ter gospodarskemu in družbenemu razvoju Južnega Sudana; je zaskrbljen, da bi se lahko zaradi končanja mandata posebne predstavnice EU za Sudan in Južni Sudan v trenutku, ko kar nekaj zavez iz celovitega mirovnega sporazuma iz leta 2005 in sporazuma, sklenjenega septembra 2012 v Adis Abebi, še ni v celoti izpolnjenih, ta prepoznavnost ter vpliv EU in njenih držav članic še dodatno zmanjšala; poziva k podaljšanju mandata posebne predstavnice in nasprotuje načrtovani pripojitvi Sudana k že tako preobremenjenemu mandatu posebnega predstavnika za Afriški rog;

21.

poziva k temu, da se uvede redna revizija strateškega okvira EU za Afriški rog in njegovega celostnega pristopa k vprašanju Sudana in Južnega Sudana, kar bo prispevalo k oblikovanju političnih instrumentov in virov v podporo mirovnemu procesu in gradnji demokracije, kar vključuje tudi priprave na volitve leta 2015; ugotavlja, da bi bilo treba pri izbiri prihodnjih mandatov posebnih predstavnikov EU na tem področju, vključno z odločitvami o združitvi položajev, upoštevati to politično revizijo in dejanske politične razmere na terenu;

22.

pozdravlja dejstvo, da je EU od leta 2011, ko je Južni Sudan razglasil neodvisnost, tej državi namenila 285 milijonov EUR razvojne pomoči (brez pomoči držav članic), k čemur je treba prišteti še humanitarno pomoč;

23.

poziva državo, naj nevladnim in humanitarnim organizacijam ne preprečuje dostopa do prebivalcev na konfliktnih območjih; opozarja, da je tako oviranje nevladnih in humanitarnih organizacij kršitev mednarodnega humanitarnega prava;

24.

podpira dejstvo, da je pomoč EU Južnemu Sudanu osredotočena na kmetijstvo, demokratično upravljanje, pravno državo, izobraževanje in zdravje; ugotavlja, da so zakoni in drugi predpisi sicer sprejeti, vendar njihovo izvajanje zaostaja; pozdravlja prizadevanja Komisije, da zagotovi podporo za krepitev zmogljivosti južnosudanskega pravnega sistema, predvsem tehnično pomoč pravosodnemu sistemu in vrhovnemu sodišču; pozdravlja podporo EU južnosudanski nacionalni zakonodajni skupščini;

25.

poziva Komisijo, države članice in južnosudanske organe, naj sodelujejo z ženskimi organizacijami in skupnostmi, da bi spodbujali in zagotovili dostop do izobrazbe in do storitev, povezanih s pravicami in zdravstvenim varstvom na področju spolnega in reproduktivnega zdravja deklic in žensk, kar naj vključuje tudi dostop do kontracepcije ter testiranje in zdravljenje za HIV/aids;

26.

poziva k rednemu spremljanju in ocenjevanju projektov, ki jih financira EU, tudi napredka na področju enakosti spolov, in k rednemu obveščanju Evropskega parlamenta o tem;

27.

zahteva, da se upošteva mnenje lokalnega prebivalstva, zlasti žensk, da bi lahko jasneje opredelili cilje projektov in jih prilagodili posebnostim in razvoju dogodkov na kraju samem;

28.

poziva mednarodno skupnost, zlasti EU in države članice, naj se pri zunanjem delovanju ter sodelovanju z lokalnimi partnerji in nevladnimi organizacijami osredotočijo na pomen dostopa deklic do osnovnega izobraževanja in na boj proti nepismenosti odraslih, saj to Južnemu Sudanu dejansko preprečuje razvoj dragocenega človeškega kapitala, ki bi ga potreboval za svoj razvoj in krepitev demokratične države;

29.

priporoča čimprejšnjo vzpostavitev izobraževalnega sistema, ki bo dal na voljo kvalificirane ljudi za izgradnjo in vzdrževanje južnosudanske infrastrukture, kot so ceste, stanovanja, sistem za čiščenje voda, čistilne naprave, električna, računalniška in telefonska omrežja itd.;

30.

pozdravlja podporo EU izvedbeni skupini Afriške unije na visoki ravni za Sudan in Južni Sudan (AUHIP), vendar hkrati poziva k ponovnemu pregledu te skupine, da bi ocenili njeno učinkovitost; obžaluje, da podpora EU ni vedno v celoti prepoznavna;

31.

poudarja, da je treba podpreti mehanizme, ki bodo omogočili ustrezno in pregledno porazdelitev in upravljanje prihodkov od prodaje nafte; poziva južnosudanske oblasti in nacionalno zakonodajno skupščino, pa tudi mednarodne partnerje in družbe, navzoče v Južnem Sudanu, naj prispevajo k večji preglednosti pri ustvarjanju in uporabi teh prihodkov; pozdravlja nedavno sprejetje zakona o upravljanju prihodkov od prodaje nafte v nacionalni zakonodajni skupščini; poziva predsednika, naj zagotovi hitro uzakonitev in izvajanje vseh določb zakona;

32.

poudarja, da so potrebne trajnostne in velike naložbe v infrastrukturo, zagotavljanje osnovnih storitev in razvoj kmetijstva v Južnem Sudanu; vztraja, da bi moral biti prvotni cilj razvoja kmetijstva zagotavljanje prehranske varnosti za prebivalstvo in večjo raznolikost gospodarstva države, ki jo lahko ogrozi predaja rodovitne zemlje zasebnim tujim podjetjem, ki bodo izkoriščala in izvažala veliko število primarnih proizvodov; glede tega poudarja pomen zemljiške posesti, ki se v Južnem Sudanu zapostavlja, in je vodila k sporom glede zemljišč, ki predstavljajo enega od glavnih razlogov za spore v državi; poziva EU, naj podpre prizadevanja za upravljanje zemlje in krepitev varnosti posesti ter naj hkrati upošteva lokalne neformalne ureditve za reševanje sporov in priznavanje pravic do posesti na podlagi običajev;

33.

spodbuja vlado Južnega Sudana, naj pospešuje gospodarsko diverzifikacijo in zmanjša odvisnost od ogljikovodikov; spodbuja Južni Sudan, naj poveča lokalno pridelavo hrane, krepi izvozno industrijo in razvija prometno infrastrukturo, da bi olajšal dostop do trgov;

34.

opozarja na potencial, ki bi ga ženske lahko imele za razvoj kmetijstva in podeželskega gospodarstva; spodbuja Južni Sudan, naj uvede ukrepe za spodbujanje udeležbe žensk v teh gospodarskih dejavnostih;

35.

opozarja na velik pomen razvoja in izboljšanja infrastruktur za dostop do pitne vode in izboljšanih vodnih virov v celotni državi ter priporoča krepitev načrtovanja naložb v hidroenergijo;

36.

poudarja, da morajo južnosudanska vlada in njeni mednarodni partnerji za zagotovitev varnosti vseh Južnosudancev obnoviti prizadevanja za dokončno razorožitev ter demobilizacijo in ponovno integracijo oboroženih skupin, pa tudi za izvedbo širše reforme varnostnega sektorja, s katero bi zmanjšali velikost redne vojske in jo profesionalizirali ter zagotovili polno upoštevanje civilnega nadzora in linije poveljevanja, pa tudi večje spoštovanje človekovih pravic v oboroženih silah; izpostavlja potrebo po konstruktivnem in rednem sodelovanju z južnosudansko civilno družbo in ženskimi združenji v zvezi s problematiko negotovosti in spodbujanjem spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami žensk;

37.

je zelo zaskrbljen, ker v oboroženih sporih v Južnem Sudanu ženske in otroci predstavljajo veliko večino notranje razseljenih oseb in beguncev; poziva k učinkovitemu spremljanju človekovih pravic, vključno z vsemi oblikami spolnega in seksističnega nasilja ali kršitvami in zlorabami, katerih žrtve so otroci; poziva vojskujoče se strani, naj odpravijo prakso nekaznovanosti storilcev takih dejanj;

38.

poziva južnosudansko vlado, naj zagotovi enakost spolov ter to, da bodo ženske uživale svoje pravice in svoboščine brez kakršne koli diskriminacije, na primer na podlagi spola, rase, verskih ali kulturnih prepričanj in narodnosti ali socialnega izvora;

39.

poziva južnosudansko vlado, naj uvede družinsko pravo, ki bo določalo najnižjo zakonsko določeno starost za poroko, pogoje za skrbništvo nad otroki in zakone, ki bodo obravnavali nasilje na podlagi spola in opredeljevali škodljive tradicionalne običaje, kakršno je na primer pohabljanje ženskih spolnih organov, kot kaznivo dejanje;

40.

poziva južnosudansko vlado, naj ratificira Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk ter Konvencijo ZN o otrokovih pravicah;

41.

poziva južnosudansko vlado, naj še naprej polno sodeluje z misijo Združenih narodov v Južnem Sudanu (UNMISS) in ZN olajša izvajanje njihovega mandata, zlasti pri zaščiti civilnega prebivalstva; poziva države članice ZN, naj potrdijo svoje zaveze v okviru UNMISS ter naj po potrebi realistično prilagodijo mandat te misije, da bo upoštevala razvijajoče se zmožnosti južnosudanskih oblasti, da v prihodnjih letih zagotovijo varnost ljudi;

42.

je začuden, ker ZN, glede na prispevek EU v proračun ZN – ne podelijo EU privilegiranega statusa v misijah za opazovanje volitev, tako da zagotovijo zaščito opazovalcev in podporo njihovemu dobremu delovanju (tj. varovana prebivališča, dostop do zdravstvene oskrbe);

43.

poudarja, da je treba prehodno ustavo nujno nadomestiti s stalno ustavo, ki bo sestavljena na podlagi posvetovanja s prebivalci in ob njihovi podpori; je zaskrbljen zaradi pomanjkanja politične volje južnosudanske vlade; jo odločno opozarja na njene obveznosti na podlagi predsedniške odredbe, s katero je določen postopek presoje ustave, in jo poziva, naj ta postopek izvede pred volitvami leta 2015; poziva EU in njene države članice, naj spremljajo in podprejo lokalno izoblikovan in izpeljan proces priprave ustave, v katerega morajo biti vključene vse družbene skupine, tudi ženske in prebivalci iz obmejnih regij; poziva delegacijo EU v Jubi, naj zaradi predsedniških volitev leta 2015 spremlja izvajanje ukrepov, predvidenih v poročilu misije Unije za opazovanje volitev iz leta 2011;

44.

pozdravlja dejstvo, da je južnosudanski predsednik obljubil, da bo izpolnil cilj, po katerem bodo vsaj 25 % osebja v kabinetu sestavljale ženske, in ga poziva, naj poveča udeležbo žensk pri tekočih ustavnih procesih; opominja, da imajo ženske ključno vlogo pri reševanju sporov in v mirovnih procesih ter izgradnji države, zato v zvezi s tem poziva južnosudanske oblasti, naj zagotovijo, da bodo ženske v celoti vključene v izvajanje mirovnega procesa s Sudanom; poziva mednarodno skupnost, naj še naprej podpira udeležbo žensk v javnem življenju na vseh ravneh;

45.

poziva južnosudansko vlado, naj okrepi prizadevanja za pripravo načrta, da bi tako podprla tranzicijo, dokler ne bosta v vsej državi v celoti znova vzpostavljena ustavni red in pravna država z organizacijo demokratičnih, svobodnih, poštenih in preglednih volitev leta 2015; poziva EU in njene mednarodne partnerje, naj dodatno podprejo bližajoči se volilni proces;

46.

ugotavlja, da so obstajala vse od celovitega mirovnega sporazuma (CPA) iz leta 2005 prizadevanja za okrepitev boja proti korupciji, protikorupcijski okvir Južnega Sudana pa še vedno v začetni fazi razvoja; ugotavlja, da tudi tam, kjer pravni instrumenti obstajajo, njihovo izvajanje ovira pomanjkanje zmogljivosti, sredstev in politične volje; spodbuja Južni Sudan k ratifikaciji mednarodnih konvencij proti korupciji in poziva južnosudanske oblasti, naj razvijajo in izvajajo celovito protikorupcijsko strategijo; poudarja, da bi morali mednarodna skupnost in EU podpreti prizadevanja Južnega Sudana na tem področju, zlasti s povečanjem podpore za krepitev zmogljivosti;

47.

poziva južnosudansko vlado, naj sprejme vse medijske zakone, potrebne za zavarovanje svobode medijev in zaščito medijev pri poročanju;

48.

poziva južnosudansko nacionalno varnostno službo, naj preneha nadlegovati aktiviste za človekove pravice in novinarje ter odpravi nezakonita pridržanja in cenzuro novinarjev, saj so te prakse v nasprotju z južnosudansko ustavo, na podlagi katere mora vlada zagotoviti svobodo tiska;

49.

poziva južnosudanske oblasti, naj izvedejo hitre, učinkovite in nepristranske preiskave vseh obtožb o grožnjah aktivistom za človekove pravice in novinarjem in napadih nanje ter naj zagotovijo, da bodo storilci odgovarjali za ta dejanja v skladu z mednarodnimi standardi; pozdravlja nedavne ukrepe oblasti v zvezi s preiskavo pobojev civilnega prebivalstva in domnevnimi kršitvami človekovih pravic, za katere naj bi bile odgovorne oborožene sile;

50.

poziva južnosudansko vlado, naj stori vse, kar je v njeni moči, za končanje izvensodnih pobojev ter ugotovitev identitete uradnikov varnostnih sil, obtoženih umora novinarja Isaiaha Abrahama, in sojenje storilcem;

51.

poziva južnosudanske oblasti, naj okrepijo boj proti nekaznovanju tako, da usposobijo skupnost pravosodnih organov in organov kazenskega pregona z orodji, namenjenimi preprečevanju in zaustavljanju nasilja nad ženskami, ter naj zagotovijo, da bodo storilci dejansko obsojeni;

52.

priporoča Svetu ZN za človekove pravice, naj vzpostavi smiseln mehanizem za spremljanje položaja človekovih pravic v Južnem Sudanu, na primer s sodelovanjem z neodvisnim strokovnjakom;

53.

odločno nasprotuje smrtni kazni v kakršnih koli okoliščinah in poziva Južni Sudan, naj si s posebnimi ukrepi prizadeva za njeno odpravo;

54.

poudarja, da se ženske v Južnem Sudanu srečujejo s številnimi oblikami diskriminacije in kršitvami temeljnih pravic, vključno z zgodnjimi in prisilnimi porokami, neobstojem družinskega prava, omejeno udeležbo žensk na vseh vladnih ravneh ter spolnim in družinskim nasiljem; poziva vlado Južnega Sudana, naj odpravi vse oblike diskriminacije žensk, se spopade z nepismenostjo tako, da izboljša dostopa žensk do izobraževanja, ter okrepi njihovo vlogo v družbi ter pri izgradnji nove države; poziva južnosudansko vlado, naj pripravi nacionalni akcijski načrt za odpravo prakse poročanja otrok, med drugim s spodbujanjem dostopa otrok do izobraževanja; poziva vlado Južnega Sudana, da glede tega in glede na tradicionalne prakse, ki igrajo pomembno vlogo v tej družbi, prekine vse diskriminatorne tradicionalne prakse proti ženskam, in sodeluje na primer z nevladnimi organizacijami, da izobrazi člane pravosodnega sistema glede spoštovanja človekovih pravic;

55.

pozdravlja ustanovitev prvega kolegija medicinskih sester in babic v študijski bolnišnici v Jubi, vendar ugotavlja, da je za bistveno izboljšanje zdravja mater in otrok potrebnih več usposobljenih medicinskih sester in babic in da je treba odpreti ceste in po tem vzoru ustanoviti več podobnih zdravstvenih institucij po vsej državi;

56.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, vladama Južnega Sudana in Sudana, komisarju za človekove pravice Južnega Sudana, nacionalni zakonodajni skupščini Južnega Sudana, nacionalni skupščini Sudana, Afriški uniji in generalnemu sekretarju Združenih narodov.