19.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 181/52

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. februarja 2011 o Evropi 2020 (1),

—

ob upoštevanju člena 3(5) Pogodbe o Evropski uniji in člena 7 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določata, da „[v] odnosih s preostalim svetom Unija […] prispeva k […] doslednemu spoštovanju in razvoju mednarodnega prava“ in da „Unija skrbi za notranjo usklajenost svojih politik in dejavnosti“,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. maja 2011 o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o osrednjih vidikih in temeljnih usmeritvah skupne zunanje in varnostne politike v letu 2009 (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2012 o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2013 o odnosih med EU in Kitajsko (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2009 o krepitvi vloge evropskih malih in srednjih podjetij v mednarodni trgovini (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2008 o vplivu ponarejanja na mednarodno trgovino (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2008 o trgovini s storitvami (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2008 o trgovini s surovinami in izdelki (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2008 o strategiji EU za olajšanje dostopa evropskim podjetjem na zunanje trge (10),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2007 o globalni Evropi – zunanji vidiki konkurenčnosti (11),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2005 o odnosih med Evropsko unijo, Kitajsko in Tajvanom ter varnosti na Daljnem vzhodu (12),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Trgovina, rast in svetovne zadeve – Trgovinska politika je temeljna sestavina strategije EU 2020“ (COM(2010)0612),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Globalna Evropa: konkurenca v svetu – Prispevek k strategiji EU za gospodarsko rast in delovna mesta“ (COM(2006)0567),

—

ob upoštevanju Poročila Komisije za Evropski svet o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe v letu 2013, objavljenega 28. februarja 2013 (COM(2013)0103),

—

ob upoštevanju vprašanja Komisiji o trgovinskih odnosih med EU in Tajvanom (O–000093/2013 – B7-0509/2013),

—

ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A.

ker je večstranski in na pravilih temelječ trgovinski sistem Svetovne trgovinske organizacije (STO) najbolj primeren okvir za doseganje poštene in pravične trgovine po vsem svetu; ker je treba vseeno razumeti, da so tudi dvostranski sporazumi del istega skupnega svežnja mednarodnih odnosov;

B.

ker EU ostaja povsem predana prednostni nalogi uresničevanja uravnoteženih in poštenih ciljev razvojne agende iz Dohe in ker je smiselna tudi možnost vzporednega sklepanja dvostranskih trgovinskih sporazumov z drugimi industrijskimi državami;

C.

ker se je skupni obseg dvostranske trgovine med EU in Tajvanom v zadnjih dveh desetletjih povečal za več kot dvanajstkrat in je leta 2011 presegel 40 milijard EUR;

D.

ker je Tajvan sedmi največji trgovinski partner EU v Aziji in triindvajseti največji trgovinski partner v svetovnem merilu;

E.

ker je bil leta 2010 delež EU v vseh tujih neposrednih naložbenih tokovih 31,5-odstoten, njen delež v tujih neposrednih naložbah v Tajvanu pa 21-odstoten in je bila največja tuja vlagateljica v državi;

F.

ker se pri splošnih trgovinskih odnosih med EU in Tajvanom trenutno še zdaleč ne izkorišča vseh možnosti;

G.

ker je odprta in pravična trgovina močno orodje za ustvarjanje večje rasti in blaginje, ki se opira na izkoriščanje primerjalnih prednosti obeh gospodarstev ter potencialne sinergije večjega gospodarskega povezovanja in novih naložb v na znanju temelječe gospodarstvo;

H.

ker so na splošno dajatve med trgovinskima partnericama že sedaj na nizki ravni; ker med EU in Tajvanom potekajo redni strukturirani pogovori glede trgovinskih in naložbenih vprašanj, ki zadevajo obe partnerici in so jima v skupnem interesu; ker so bile v tem okviru vzpostavljene štiri tehnične delovne skupine za obravnavo vprašanj v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, tehničnimi ovirami pri trgovanju ter sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi kot tudi s farmacevtskim sektorjem;

I.

ker obseg dvostranske trgovine med EU in Tajvanom kljub sorazmerno nizkim tarifam zaostaja za večino trgovinske izmenjave EU z drugimi glavnimi trgovinskimi partnerji;

J.

ker je informacijska in komunikacijska tehnologija sektor z visoko dodano vrednostjo ter vir rasti v EU in na Tajvanu, zlasti glede na nadaljnji razvoj pametnih proizvodov in storitev;

K.

ker lahko EU in Tajvan še poglobita svoje gospodarske odnose tako, da bo to resnično koristilo obema, tudi z vidika skupnih družbenih izzivov;

L.

ker je Tajvan od leta 2002 polnopravna članica svetovne trgovinske organizacije, pa tudi Skupine za azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje in Azijske razvojne banke;

M.

ker je bil pristop Tajvana k sporazumu STO o vladnih naročilih (GPA) julija 2009 pomemben in pozitiven korak, po zaslugi katerega Tajvan ne bo le deležen prednosti vzajemnega odprtja trgov GPA, pač pa bo povečal tudi učinkovitost na notranjem trgu;

N.

ker sta Tajvan in Ljudska republika Kitajska ubrala konstruktiven pristop, ki je prispeval k sklenitvi 19 sporazumov med Ustanovo za izmenjavo v Tajvanski ožini (za Tajvan) in Združenjem za odnose v Tajvanski ožini (za Ljudsko republiko Kitajsko); ker ti sporazumi vključujejo okvirni sporazum o gospodarskem sodelovanju med državama ter sporazum o varstvu pravic intelektualne lastnine, podpisana 29. junija 2010, pa tudi sporazum o naložbah in sporazum o carinskem sodelovanju, podpisana 9. avgusta 2012;

O.

ker je Tajvan zaradi drugih konstruktivnih možnosti sklenil 31 dvostranskih naložbenih sporazumov s tretjimi državami – vključno z Japonsko 22. septembra 2011 – in sporazum o gospodarskem sodelovanju z Novo Zelandijo 10. julija 2013 ter 10. marca 2013 ponovno začel pogovore z ZDA o okvirnem trgovinskem in naložbenem sporazumu, trenutno pa se pogaja o naložbenem sporazumu z Republiko Korejo in sporazumu o prosti trgovini s Singapurjem (ASTEP);

P.

ker sta se gospodarsko in kulturno predstavništvo Tajpeja v ZDA in ameriški inštitut v Tajvanu sporazumela o skupnih izjavah o načelih mednarodnih naložb in storitev IKT; ker je Tajvan prav tako sklenil celovite sporazume o davku na dohodek s 25 državami, med njimi z devetimi državami članicami EU;

Q.

ker tesnejše gospodarske vezi s Tajvanom niso v nikakršnem nasprotju s politiko „ene Kitajske“, ki jo zagovarja EU, saj sta se Kitajska in Tajvan leta 1991 pridružili Skupini za azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje, leta 2002 pa Svetovni trgovinski organizaciji;

1.

meni, da je večstranski trgovinski sistem, ki ga predstavlja Svetovna trgovinska organizacija, še vedno najučinkovitejši okvir za vzpostavitev odprte in pravične trgovine na svetovni ravni; meni, da bi morala EU in Tajvan prispevati k napredovanju večstranskih trgovinskih pogajanj;

2.

meni, da bi morala EU ob prizadevanjih za nadgradnjo gospodarskih odnosov s Kitajsko preučiti možnost podobnih ukrepov v primeru Tajvana, da bi tako dosledno podpirala demokratični sistem, družbeni pluralizem ter spoštovanje človekovih pravic in pravne države na Tajvanu;

3.

zato meni, da bi se morala EU pozitivno odzvati na pripravljenost Tajvana preučiti možnost pogajanj o dvostranskih sporazumih o zaščiti naložb in dostopu do trga, da bi okrepili pravno varnost naložb v prihodnje in povečali obseg in kakovost naložbenih tokov;

4.

meni, da bi morala odločitev o začetku pogajanj s Tajvanom temeljiti na gospodarskih razlogih in da ne bi smela biti povezana z oceno odnosov med EU in Ljudsko republiko Kitajsko;

5.

poudarja, da je Parlament naklonjen sporazumom o zaščiti naložb in dostopu do trga s Tajvanom, saj bi se z njimi poglobili sedanji gospodarski odnosi med EU in Tajvanom;

6.

meni, da imajo sporazumi o zaščiti naložb in dostopu do trga med EU in Tajvanom resnično potencial, da prinesejo prednosti obema stranema in koristi za obe gospodarstvi;

7.

ugotavlja, da bi moral vsak sporazum ustrezno upoštevati mala in srednja podjetja ter izboljšati njihovo zmogljivost vlaganja v tujini;

8.

opozarja tudi, da imata EU in Tajvan že zdaj dobre gospodarske odnose, nizke carine na obeh straneh in dobro strukturiran dialog z rednimi srečanji za reševanje dvostranskih trgovinskih in naložbenih vprašanj;

9.

poudarja, da mora sporazum vključevati močno zavezo strani k trajnostnemu in vključujočemu razvoju v gospodarskem, socialnem in okoljskem smislu v povezavi z naložbami;

10.

poudarja, da morajo sporazumi o naložbah, ki jih sklene EU, spoštovati zmožnost javnega posredovanja, zlasti pri izvajanju ciljev javne politike, kot so socialni in okoljski standardi, človekove pravice, varnost, pravice delavcev in potrošnikov, zdravje in varnost ljudi ter kulturna raznolikost; poziva, naj se v ta sporazum vključijo posebne klavzule v zvezi s temi cilji;

11.

glede dostopa do trga priporoča, naj se omogoči, da lahko obe pogodbenici določene sektorje izključita iz obveznosti glede liberalizacije, da bi zaščitili nacionalne strateške interese;

12.

ponovno poziva, naj se vključijo učinkovita klavzula o družbeni odgovornosti gospodarskih družb ter učinkovite socialne in okoljske klavzule;

13.

poudarja, da mora sporazum zavezovati tuje vlagatelje v EU k spoštovanju evropskih socialnih standardov in zahtev socialnega dialoga;

14.

poziva Komisijo, naj začne pogovore o tovrstnih sporazumih med EU in Tajvanom;

15.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter tajvanski vladi in zakonodajnemu svetu.