19.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 181/29

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. in 29. junija 2012 (1),

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 14. in 15. marca 2013 (2),

—

ob upoštevanju tekočih medinstitucionalnih pogajanj o prihodnji kohezijski politiki in večletnem finančnem okviru,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. novembra 2012 s priporočili Komisiji o poročilu predsednikov Evropskega sveta, Evropske komisije, Evropske centralne banke in Euroskupine z naslovom „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“ (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. junija 2011 o evropski mestni agendi in njeni prihodnosti v kohezijski politiki (4),

—

ob upoštevanju svojega stališča z dne 12. marca 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov in zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju (5),

—

ob upoštevanju svojega stališča z dne 12. marca 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2009 o kohezijski politiki: naložbe v realno gospodarstvo (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2013 o izidu zasedanja Evropskega sveta 7. in 8. Februarja 2013 o večletnem finančnem okviru (8),

—

ob upoštevanju osnutka mnenja Odbora regij z dne 6. marca 2013 z naslovom „Sinergije med zasebnimi naložbami in javnim financiranjem na lokalni in regionalni ravni – partnerstva za gospodarsko rast in blaginjo“,

—

ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 1. februarja 2013 z naslovom „Ustvarjanje večjih sinergij med proračunom EU ter nacionalnimi in podnacionalnimi proračuni“,

—

ob upoštevanju dokumenta Odbora regij iz leta 2012 o vplivu proračunskih varčevalnih ukrepov na lokalne finance in naložbe (Impact of budgetary austerity on local finances and investment),

—

ob upoštevanju objave Evropske investicijske banke z dne 14. decembra 2012 o vplivu recesije v letih 2008 in 2009 na regionalno konvergenco v EU (The impact of the recession in 2008-2009 on EU regional convergence) (9),

—

ob upoštevanju priložnostnih dokumentov Komisije iz decembra 2012 o kakovosti javnih izdatkov v EU (The Quality of Public Expenditures in the EU) (10),

—

ob upoštevanju svetovnih gospodarskih napovedi Mednarodnega denarnega sklada iz oktobra 2012;

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7–0269/2013),

A.

ker je svetovna gospodarska in finančna kriza škodila socialni, ekonomski in teritorialni koheziji v EU, kar povzroča višjo brezposelnost, nižji BDP ter vse večje regionalne razlike in proračunske primanjkljaje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

B.

ker se med regijami EU močno razlikujeta čas nastopa in resnost krize, kar poudarja obstoječe strukturne pomanjkljivosti in kar je povzročilo močno zmanjšanje rasti BDP, rekordno stopnjo brezposelnosti, hudo osiromašenje najšibkejših družbenih skupin ter poslabšanje poslovnega okolja in manjše zaupanje potrošnikov;

C.

ker so banke in finančni trgi postali vse bolj zadržani pri dajanju posojil, saj se je zaznana kreditna sposobnost držav in podnacionalnih vlad poslabšala;

D.

ker se je pokazalo, da fiskalni pakt ni primeren za soočanje z izzivi krize in je kot najboljša rešitev predviden pakt za rast, ki omogoča pomembne naložbe na ravni EU, saj danes velja soglasno mnenje, da fiskalno varčevanje in proračunski rezi brez naložb ne oživljajo gospodarstva in ne bodo ustvarili ugodnih pogojev za ustvarjanje delovnih mest in gospodarsko rast;

E.

ker so evropski strukturni in investicijski skladi namenjeni spodbujanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije po vsej EU, zmanjševanju regionalnih razlik, spodbujanju zbliževanja ter pospeševanju razvoja, zaposlovanja in socialnega napredka s produktivnimi naložbami;

F.

ker se iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov krijejo tudi izdatki, namenjeni podpori pametne, vključujoče in trajnostne rasti ter konkurenčnosti, ter zato pozitivno vplivajo na imenovalec razmerja med primanjkljajem in BDP;

G.

ker je zlom javnih financ po vsej EU, ki ga je sprožila kriza državnega dolga, povzročil veliko razširjenost varčevalnih politik; ker imajo te politike uničujoče učinke na lokalne finance, saj povzročajo zmanjšanje ali krčenje številnih proračunskih vrstic in močno ogrožajo sposobnost nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti za financiranje/sofinanciranje produktivnih naložb;

H.

ker le nekaj držav še naprej podpira lokalne naložbe, medtem ko so se druge ob soočenju s krizo državnega dolga odločile, da bodo lokalnim oblastem zamrznile ali zmanjšale finančno podporo za naložbe, pri čemer je zaznati trend centralizacije ali uvajanja pravil notranjega pakta za stabilnost, kar je zelo zmanjšalo naložbe;

I.

ker je znatno krčenje proračunskih sredstev na pomembnih področjih in sektorjih ena od največjih težav, s katerimi se trenutno soočajo lokalne in regionalne oblasti;

J.

ker so podnacionalne vlade ključni nosilci regionalnega razvoja: zagotavljajo 60 % javnih naložb in 38 % konsolidirane javne porabe za „gospodarske zadeve“, kar vključuje večino izdatkov, ki lahko vplivajo na regionalni razvoj, kot so izdatki za trgovinske zadeve in zaposlovanje, kmetijstvo, promet ter raziskave in razvoj;

K.

ker so naložbe v dveh tretjinah držav EU delovale kot prilagodljiva spremenljivka, deloma zaradi prizadevanj za spopadanje s krizo v letu 2009; ker so se neposredne naložbe v letu 2011 v primerjavi z letom 2010 zmanjšale v 17 državah članicah, od katerih so se v 10 državah leta 2011 zmanjšale za več kot 10 % (v Avstriji, Latviji, Češki republiki, na Slovaškem, v Bolgariji, na Portugalskem, v Grčiji, na Madžarskem in v Španiji); ker se upad naložb, ki se je začel leta 2010 (nepovratna sredstva centralnih vlad za naložbe so se znižala za 8,7 %), nadaljuje in se zdi, da vstopa v negativno spiralo;

L.

ker je raven zadolženosti podnacionalnih vlad precej pod ravnjo zadolženosti nacionalnih akterjev;

M.

ker se od podnacionalnih oblasti zahteva, da morajo sodelovati pri prizadevanjih za konsolidacijo in zmanjšati svoj primanjkljaj in dolg, medtem pa so se pogoji najemanja posojil za finančno šibkejše podnacionalne vlade poslabšali;

N.

ker so javne naložbe ključne za socialno vključenost in potrebe po vlaganjih precejšnje v številnih bistvenih sektorjih gospodarstva EU, kot so trg delovne sile, infrastruktura, raziskave in inovacije ter mala in srednja podjetja;

O.

ker se je po obdobju vse večjega zbliževanja v EU med letoma 2000 in 2007 zbliževanje v času recesije znatno upočasnilo; ker so bile najbolj prizadete regije z nevzdržnimi in špekulativnimi naložbami ter tiste z močnimi izvozno usmerjenimi proizvodnimi sektorji;

P.

ker mehanizem strukturnih skladov EU za odzivanje predvideva, da Komisija lahko povrne vmesna plačila le na podlagi izjav o izdatkih, ki so jih države članice že imele;

Q.

ker nacionalno javno sofinanciranje strukturnih skladov v EU-27 za programsko obdobje 2007–2013 znaša približno 132 milijard EUR in ker je ta znesek nujen za ustrezno odzivanje strukturnih skladov ter za zagotavljanje visoke kakovosti naložb za večjo udeležbo in odgovornost pri uporabi skladov EU;

R.

ker pomanjkanje prožnosti pri uporabi Pakta za stabilnost in rast lahko ogrozi programe javnega sofinanciranja, ki jih podpira kohezijska politika, ter tako zmanjša prispevek kohezijske politike k izboljšanju konkurenčnosti in premostitvi sedanje krize;

1.

z veliko zaskrbljenostjo opaža sedanji jasen vzorec naraščajoče regionalne neenakosti v EU s številnimi razmeroma revnimi regijami v novih državah članicah in južni Evropi in večino bogatih regij v srednji in severni Evropi ter celo znotraj posameznih držav članic in regij; v zvezi s tem poudarja bistveni pomen kohezijske politike EU kot ključnega instrumenta za naložbe za zbliževanje in trajnostni razvoj v EU;

2.

poudarja, da je lokalno gospodarstvo ključni dejavnik za okrevanje skupnosti, kar je v sedanjih kriznih razmerah velikega pomena; v zvezi s tem poudarja gospodarske in socialne učinke socialnega gospodarstva pri izboljševanju socialne kohezije na lokalni ravni; poziva države članice, naj socialnemu gospodarstvu zagotovijo možnosti financiranja iz strukturnih skladov za obdobje 2014–2020;

3.

ponovno poudarja pomen kohezijske politike kot ključnega instrumenta Unije za naložbe, ki ima osrednjo vlogo pri spopadanju s krizo, zmanjševanju neravnovesij in usmerjanju EU in njenih regij na pot trajnostnega razvoja; poudarja posebno vlogo, ki jo ima Evropski socialni sklad (ESS) pri podpiranju socialnih naložb in izvajanju strategije Evropa 2020, zlasti tako da prispeva k visokim stopnjam trajnostne zaposlenosti in produktivnosti ter da se hkrati učinkovito bori proti revščini in socialni izključenosti ter povečuje socialno kohezijo; zato poudarja pomen zagotavljanja zadostnih proračunskih sredstev pri pogajanjih o večletnem finančnem okviru za strukturne in investicijske sklade ter še zlasti opaža njihov ključni delež pri naložbah na področjih, kot so zaposlovanje, inovacije, trajnostni razvoj, nizkoogljično gospodarstvo ter podpora malim in srednjim podjetjem;

4.

poudarja, da se je kohezijska politika izkazala kot odporna na krizo, saj je prilagodila svoje programe in instrumente financiranja ter tako zagotovila večjo prožnost in bistveno prispevala na področjih, kjer so potrebne naložbe za posodobitev gospodarstva, izboljšanje konkurenčnosti in zmanjšanje geografskih razlik;

5.

poudarja vlogo številnih podnacionalnih oblasti pri rebalansih proračuna, tako da se ohrani raven javnih naložb in se sofinancirajo novi projekti ter se zagotavlja učinek vzvoda, zlasti ko je zasebnih naložb malo; poudarja dejstvo, da so v času recesije in nizke rasti trajnostna javna naročila ter sposobnost financiranja/sofinanciranja in prevzemanja obveznosti za naložbe bistvenega pomena za ohranjanje potenciala rasti;

6.

je zaskrbljen, da se z dolgotrajnimi varčevalnimi ukrepi in strogim gospodarskim upravljanjem, ki se je izvajalo v letih 2011 in 2012, kar pomeni povečan pritisk in krčenje javnih proračunov, tvega skrčenje področja uporabe lokalnih politik, ki so namenjene uresničevanju strategije Evropa 2020;

7.

poudarja, da je treba obnoviti in izboljšati finančne zmogljivosti na podnacionalni ravni ter zagotoviti ustrezno tehnično pomoč, zlasti pri izvajanju kompleksnih skupnih projektov pod lokalnim vodstvom, da se zagotovijo javne naložbe za programe in projekte, namenjene spodbujanju trajnostne rasti, boju proti družbeni izključenosti in obnovi družbene strukture, zagotavljanju ustreznih zdravstvenih in socialnih storitev ter zagotavljanju delovnih mest, zlasti na regionalni in lokalni ravni; vztraja, da za posebna dodatno dodeljena sredstva za najbolj oddaljene regije ne bi smela veljati tematska osredotočenost in da se ta sredstva ne bi smela uporabljati za povračilo dodatnih stroškov, povezanih s posebnostmi in omejitvami iz člena 349 PDEU, ki jih imajo najbolj oddaljene regije; nadalje ugotavlja, da se posebna dodatna sredstva lahko uporabijo tudi za podporo pri financiranju pomoči za tekoče poslovanje ter izdatkov za izpolnjevanje obveznosti javne službe in pogodb o izvajanju javne službe v najbolj oddaljenih regijah;

8.

poudarja, da je treba dodatno okrepiti upravne zmogljivosti regionalnih in lokalnih oblasti ter da si je treba nadalje prizadevati za zmanjšanje birokratizacije, ki negativno vpliva tudi na te oblasti, ko so v vlogi upravičencev, in omejuje njihovo sposobnost, da izvajajo projekte, ki jih financira EU;

9.

poziva institucije, naj izboljšajo obstoječo ureditev, da bi lahko regije v nekaterih državah članicah, ki jih je finančna kriza še posebej prizadela, še povečale sposobnost črpanja strukturnih in kohezijskih sredstev in da se prepreči pričakovano prenehanje obveznosti za precejšnje zneske;

10.

poziva k nadaljnji poenostavitvi pravil ter večji prožnosti in preglednosti pri načrtovanju in upravljanju strukturnih skladov, kar bi omogočilo boljše izvajanje projektov ter hitrejše in ustreznejše odzivanje na socialne izzive in grožnje;

11.

pozdravlja poročilo Komisije za leto 2012 o javnih financah v EMU, zlasti poglavje o fiskalni decentralizaciji v EU, ki poudarja trdnost fiskalnega zveznega modela, ki odgovornosti za zbiranje proračunskih prihodkov in porabo prenaša na poddržavne oblasti; poziva Komisijo, naj takšno poglavje o stanju državnih in poddržavnih javnih financah in reformah naslednje leto vključi v poročilo o javnih financah v EMU;

12.

poudarja potrebo po večjih sinergijah med nacionalnimi, podnacionalnimi in evropskimi proračuni za javno porabo z določitvijo jasnih vlog in odgovornosti različnih proračunskih organov na ravni EU, ravni držav članic in poddržavni ravni, vključno z jasno vlogo in utemeljitvijo evropske politike in finančnih ukrepov, ob upoštevanju plačilnih rokov iz direktive o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (2011/7/EU), subsidiarnosti in proračunskih pravic lokalnih in regionalnih oblasti (njihove vloge pri sprejemanju odločitev in nadzoru), tj. njihove demokratične odgovornosti do skupnosti, ki jih volijo, ter ob zagotavljanju avtonomije pri določanju prednostnih nalog in porabe na vseh ravneh upravljanja; poziva Komisijo, naj zagotovi jasne dejanske podatke o tem, kako bi se lahko okrepila vloga proračuna EU pri spodbujanju naložb na različnih ravneh;

13.

odločno podpira večjo preglednost in poenostavitev proračunskih postopkov na vseh ravneh javnega upravljanja (vključno z izrecno opredelitvijo evropskih virov financiranja v nacionalnih in podnacionalnih proračunih) ter zagotovitev dostopnosti podatkov na ravni EU o profilih porabe po programih financiranja EU na regionalni ravni (če je to mogoče), pa tudi pojasnil, kako so prednostne naloge in financiranje na ravni EU, ravni držav članic in poddržavni ravni usklajeni z dogovorjenimi prednostnimi nalogami na ravni EU;

14.

poudarja pomen prilagajanja na trenutne proračunske omejitve v Evropi, medtem ko se še naprej vlaga v prihodnost; opominja države članice, da izziv ni trošiti več, ampak učinkoviteje;

15.

pozdravlja dejstvo, da se uporaba finančnih instrumentov v okviru kohezijske politike širi na vse tematske cilje in vse evropske strukturne in investicijske sklade; poziva Komisijo, naj predloži podrobno analizo in oceno potenciala novih sredstev in virov financiranja za podpiranje naložb za rast, kot so trg obveznic, instrument delitve tveganja in uporaba inovativnih finančnih instrumentov; poziva Komisijo in Evropsko investicijsko banko (EIB), naj predlagata inovativne načine financiranja dolgoročnih naložb lokalnih in regionalnih oblasti, vključno s privabljanjem zasebnega kapitala; poudarja ključno vlogo posojilnih mehanizmov EIB pri financiranju projektov evropskega interesa ter poziva k večji usklajenosti in sinergiji med temi mehanizmi in strukturnimi skladi;

16.

poudarja pomen pobude Jessica za podporo trajnostnemu mestnemu razvoju in prenovi mestnih območij s pomočjo mehanizmov finančnega inženiringa in poziva k širši uporabi te pobude v prihodnjem programskem obdobju;

17.

poudarja vlogo, ki bi jo regionalne in lokalne oblasti lahko imele pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast; ponavlja pomen partnerstva med osrednjimi oblastmi ter regionalnimi in lokalnimi oblastmi pri določanju prednostnih nalog in zagotavljanju ustreznega sofinanciranja za izvajanje programov, ki sta pri uresničevanju teh ciljev pogoja za doseganje največjega možnega učinka z omejenimi sredstvi; v zvezi s tem poudarja pomen novega instrumenta za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ki bi akcijskim skupinam na lokalni ravni omogočil razvijanje in izvajanje lokalnih strategij za pametno, trajnostno in vključujočo rast; poziva države članice, naj zagotovijo takšne priložnosti v okviru tekočega procesa načrtovanja programov, da se bo lahko izkoristil velik potencial za inovacije, ki ga imajo lokalne akcijske skupine; poudarja pomen lokalnih in regionalnih oblasti in po potrebi socialnih in drugih ustreznih partnerjev pri načrtovanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju strukturnih skladov ter pripravi sporazumov o partnerstvu, kar bi zagotovilo boljšo povezavo med strategijami EU ter nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi strategijami;

18.

meni, da se je treba tematsko osredotočiti na majhno število prednostnih nalog; hkrati poudarja, da je potrebna prožnost, da se državam članicam in regijam omogoči kar najbolj učinkovito doseganje skupnih ciljev ob istočasnem upoštevanju teritorialnih, ekonomskih in socialnih posebnosti.

19.

odločno ponavlja, da nasprotuje uvedbi makroekonomskega pogojevanja v kohezijsko politiko za obdobje 2014–2020, s čimer bi kaznovali regije in družbene skupine, ki jih je že oslabila kriza, saj bi ustavitev plačil lahko imela nesorazmerne učinke v številnih državah članicah in zlasti regijah, čeprav bi te v celoti sodelovale pri prizadevanjih za uravnoteženje javnih proračunov, in s čimer bi le oslabili države v finančnih težavah in ogrozili prizadevanja za solidarnost, ki so bistvenega pomena za ohranitev makroekonomskega ravnovesja v Uniji; poleg tega meni, da širša javnost mogoče ne bi razumela takšnega kaznovalnega instrumenta, kar bi lahko povečalo njeno nezaupanje v zgodovinskem trenutku, ko so ljudi že močno prizadeli kriza ter učinki varčevalnih politik;

20.

meni, da bi bilo treba v času zmanjševanja javnega financiranja ponovno premisliti o načelu dodatnosti, ki ga bi bilo treba izvajati skladno z evropskim okvirom gospodarskega upravljanja, in upa, da se bo o tem razpravljalo v okviru pogajanj o kohezijski politiki po letu 2013;

21.

je seznanjen z nedavnimi pripombami Mednarodnega denarnega sklada, da varčevanje slabi države, v katerih se izvaja nepremišljeno – v oslabelih svetovnih gospodarskih razmerah namreč sanacija javnih financ kratkoročno otežuje okrevanje, saj zmanjšuje davčne prihodke in tako nadalje povečuje primanjkljaj; soglaša s skladom, da poudarek ne sme biti omejen le na fiskalno konsolidacijo, ampak bi ga bilo treba za ravnovesje med konsolidacijo in rastjo razširiti;

22.

pozdravlja predlog nekaterih držav članic, da se v pogajanja o večletnem finančnem okviru vključi klavzula o pregledu za leti 2015 in 2016, ki bi omogočila povečanje tekočega proračuna, medtem ko se izvaja, za spodbujanje zaposlovanja mladih, malih in srednjih podjetij ter drugih ključnih sektorjev;

23.

poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izkoristijo meje prožnosti preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast, da bi potrebe po produktivnih in trajnostnih javnih naložbah uravnotežili s cilji na področju fiskalne discipline; meni, da bi to lahko na primer izvedli s popolno izključitvijo nacionalnih deležev sofinanciranja v okviru strukturnih in investicijskih skladov iz omejitev Pakta za stabilnost in rast, z upoštevanjem neto in ne bruto finančnih potreb države članice kot podlage za izračune v zvezi s paktom, torej neto brez davkov na dejansko porabo (zlasti DDV), ali z uporabo drugačne časovne modulacije dveh virov financiranja istih programov (evropskega in nacionalnega), s polnim izkoristkom evropskih sredstev v prvih letih programa ter izključno uporabo nacionalnih virov v zadnjih letih programa, ob predpostavki, da posamezna zadevna država do takrat doseže oprijemljive rezultate v zvezi s politiko za uravnoteženo razmerje med primanjkljajem in BDP;

24.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da se javni izdatki držav članic iz naslova sofinanciranja programov strukturnih in investicijskih skladov ne vključijo v javne ali druge ustrezne strukturne izdatke na podlagi sporazumov o partnerstvu, da se zagotovi upoštevanje Pakta za stabilnost in rast, saj slednji izdatki pomenijo obvezo, ki izhaja neposredno iz spoštovanja načela dodatnosti; zato poziva, naj se javna poraba, povezana z izvajanjem programov, ki se sofinancirajo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, v celoti izloči iz opredelitve omejitev Pakta za stabilnost in rast, saj gre za izdatke, namenjene doseganju ciljev strategije Evropa 2020 ter podpiranju konkurenčnosti, rasti in ustvarjanja delovnih mest, zlasti za mlade;

25.

poziva Komisijo, naj poroča o možnostih za ukrepanje v mejah sedanjega fiskalnega okvira EU z namenom podrobnejše obravnave vprašanja ločevanja tekoče porabe in naložb pri izračunavanju proračunskega primanjkljaja, da bi se izognili štetju javnih naložb, ki dolgoročno prinašajo neto koristi, za negativne;

26.

poziva Komisijo in države članice, naj v okviru tekočih pogajanj o prihodnji ekonomski in monetarni uniji upoštevajo vse možnosti za prožnost okvira za makroekonomsko upravljanje, da se omogočijo produktivne naložbe, zlasti s ponovnim premislekom o odnosu med Paktom za stabilnost in rast in produktivnimi javnimi naložbami ter z izključitvijo javne porabe, povezane z izvajanjem programov, ki se sofinancirajo iz strukturnih in investicijskih skladov v okviru rasti prijaznih politik, iz pravil o proračunskem nadzoru Pakta za stabilnost in rast;

27.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.