30.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 440/94

—

ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju med ES in Bangladešem iz leta 2001,

—

opozarjajoč na svoji resoluciji z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter o socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih (1) in o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih (2),

—

ob upoštevanju poročila Mednarodne organizacije dela z naslovom „Globalizacija socialnih pravic: v okviru Mednarodne organizacije dela in zunaj nje“,

—

ob upoštevanju poročila Mednarodne organizacije dela z naslovom „Delo na globalnem jugu: izzivi in nadomestne možnosti za delavce“,

—

ob upoštevanju poročila Mednarodne organizacije dela z naslovom „Globalizacija, večja prožnost in delovne razmere v azijskih in pacifiških državah“,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o industrijski politiki za dobo globalizacije (3),

—

ob upoštevanju posodobljenih smernic OECD za multinacionalna podjetja iz leta 2011,

—

ob upoštevanju okvira za promocijo varnosti in zdravja pri delu Mednarodne organizacije dela (2006, C–187) ter Konvencije za varnost in zdravje pri delu (1981, C–155), ki ju Bangladeš in Pakistan nista ratificirala, prav tako ne njunih priporočil (R–197); ob upoštevanju Konvencije o delovni inšpekciji (1947, C–081), ki sta jo podpisala Bangladeš in Pakistan, ter njenih priporočil (R–164),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–2014“ (COM(2011)0681),

—

ob upoštevanju vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah,

—

ob upoštevanju člena 110(2)in 110(4) Poslovnika,

A.

ker je v požaru v tovarni Tazreen (okrožje Ašulija, Daka, Bangladeš) 24. novembra 2012 umrlo najmanj 112 ljudi, v požaru v Karačiju (Pakistan) septembra 2012 pa 289 ljudi;

B.

ker v podobnih nezgodah po vsej južni Aziji vsako leto umre več sto delavcev ter je samo v Bangladešu od leta 2005 v tovarniških požarih umrlo okrog 600 tekstilnih delavcev, številne požare pa bi bilo mogoče preprečiti;

C.

ker so razmere v tekstilnih tovarnah pogosto slabe, delovnopravne pravice, kot so tiste, ki jih priznavajo temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela, pa niso zelo upoštevane, medtem ko se požarna varnost pogosto slabo ali pa sploh ne spoštuje; ker številni lastniki tovrstnih podjetij ostanejo nekaznovani, zato ne storijo skoraj nič, da bi izboljšali delovne razmere;

D.

ker je v Bangladešu več kot 5 000 tekstilnih tovarn, ki zaposlujejo približno 3,5 milijona ljudi, Bangladeš pa je takoj za Kitajsko drugi največji izvoznik konfekcijskih oblačil;

E.

ker je evropski trg največji izvozni cilj za bangladeške oblačilne in tekstilne izdelke, znana zahodna podjetja pa priznavajo, da so z lastniki tovarne Tazreen sklenila pogodbe o dobavi oblačil;

F.

ker so rastoči stroški dela v drugih delih sveta izrinili delovna mesta za manj kvalificirane delavce v proizvodnji v Indijo, Pakistan, Kambodžo, Vietnam, zlasti pa v Bangladeš, kjer oblačila trenutno predstavljajo 75 % izvoza;

G.

ker je obžalovanja vredno, da so nekatera podjetja najprej skušala zanikati, da sodelujejo s podjetjem v Daki, v katerem je izbruhnil požar, in so šele pozneje priznala, da se njihova oblačila proizvajajo v tej tovarni;

H.

ker se je v preteklih mesecih stopnjevala napetost med bangladeško vlado in delavskimi aktivisti, delavci pa so se pritoževali nad nizko plačo in slabimi delovnimi pogoji;

I.

ker je umor Aminula Islama, ki je kritiziral nevarne delovne pogoje v industriji oblačil v Bangladešu, iz aprila 2012 še zmeraj nepojasnjen;

1.

izraža obžalovanje ob izgubi življenj v nedavnih tovarniških požarih; sožalje izreka tudi prizadetim družinam in ranjenim; meni, da je število delavcev, ki so v zadnjih letih umrli v tovarniških požarih v južni Aziji, popolnoma nesprejemljivo;

2.

poziva vladi Bangladeša in Pakistana, naj še naprej natančno preiskujeta nedavne dogodke in sprejmeta ukrepe, s katerimi bi preprečili, da bi se te tragedije ponovile, med drugim tudi tako, da bi od vseh proizvajalcev zahtevali popolno skladnost z zdravstveno in varnostno zakonodajo (zlasti zakon o delovnih razmerjih iz leta 2006 v Bangladešu) ter vzpostavili učinkovit in neodvisen sistem delovnih inšpekcij in inšpekcij industrijskih stavb;

3.

pozdravlja bangladeški sporazum o protipožarni in gradbeni varnosti, ki so ga podpisali številni sindikati, nevladne organizacije in multinacionalne tekstilne družbe, njegov namen pa je izboljšati varnostne standarde na proizvodnih lokacijah ter zagotoviti pripravljenost financiranja teh ukrepov, zlasti z vzpostavitvijo neodvisnega sistema inšpekcij in aktivno podporo ustanovitvi „odborov za zdravje in varnost“, v katerih so predstavniki delavcev iz vseh tovarn in ki so po zakonu sicer obvezni, a le redko delujejo; poziva vse vpletene tekstilne znamke, naj podprejo ta prizadevanja;

4.

poziva vse zainteresirane strani, naj se bojujejo proti korupciji v dobavni verigi, ki je očitna v številnih južnoazijskih državah, med drugim tudi proti prikritemu sodelovanju varnostnih inšpektorjev in lastnikov tovarn; poziva k okrepitvi boja proti tovrstni praksi;

5.

pričakuje, da bodo krivci za kaznivo dejanje iz malomarnosti in druga kazniva dejanja v zvezi s požari privedeni pred sodišče ter da bodo lokalne oblasti sodelovale z upravami tovarn, da bi vsem žrtvam zagotovili popoln dostop do pravnega varstva ter jim omogočili vložitev odškodninskih zahtevkov; pozdravlja ukrepe, ki sta jih sprejeli bangladeška in pakistanska vlada za pomoč žrtvam in njihovim družinam;

6.

pozdravlja dejanje tistih evropskih trgovcev na drobno, ki so že prispevali v odškodninske sheme za žrtve in njihove družine, druge pa spodbuja, naj sledijo temu zgledu; zahteva brezplačno zdravstveno oskrbo za poškodovane ter skrb za nepreskrbljene družinske člane umrlih delavcev;

7.

poziva večje mednarodne znamke oblačil, naj kritično pregledajo svoje dobavne verige in sodelujejo s svojimi podizvajalci, da bi izboljšali standarde varnosti in zdravja pri delu; poziva trgovce na drobno, nevladne organizacije in vse druge udeležence, če je primerno tudi Komisijo, naj skupaj razvijejo prostovoljni standard za označevanje izdelkov, ki bi potrjeval, da so bili pri proizvodnji posameznega izdelka upoštevani temeljni delovni standardi Mednarodne organizacije dela;

8.

poziva Komisijo, naj dejavno spodbuja obvezno odgovorno poslovanje podjetij iz EU, ki poslujejo v tujini, še posebej pa naj se osredotoči na to, da se zagotovi strogo izpolnjevanje vseh njihovih pravnih obveznosti, zlasti mednarodnih standardov in pravil na področju človekovih pravic, dela in okolja;

9.

pozdravlja pobude, ki jih trenutno izvaja Komisija, s katerimi želi podpreti povečanje varnosti v tovarnah v Bangladešu, na primer projekt uveljavljanja delovnih standardov v sektorju konfekcijskih oblačil ter sodelovanje z gasilsko službo in direktoratom za civilno obrambo Bangladeša; poziva h krepitvi in širjenju tega sodelovanja, ki naj ustrezno zajame tudi druge države v regiji;

10.

opozarja, da je treba dosledno izvajati osem temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela; poudarja, kako pomembne so zanesljive zdravstvene in varnostne določbe za delavce ne glede na to, v kateri državi je njihovo delovno mesto;

11.

poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj zagotovi, da se bodo trgovinski uradniki EU, če imajo sedež v delegacijah EU, redno usposabljali o vprašanjih družbene odgovornosti gospodarskih družb, zlasti v zvezi z izvajanjem okvira Združenih narodov za „varovanje, spoštovanje in pomoč“, ter da bodo delegacije EU delovale kot kontaktne točke EU za pritožbe v zvezi s podjetji EU in njihovimi podružnicami;

12.

ugotavlja, da lahko pomembno vlogo odigrajo delavci in sindikati, na primer s stalnim razvojem odborov za varnost pod vodstvom delavcev v vseh tovarnah, in da je sindikatom treba omogočiti dostop do tovarn, da bi delavce poučili, kako lahko zaščitijo svoje pravice in poskrbijo za svojo varnost, vključno s pravico, da zavrnejo nevarno delo;

13.

pozdravlja uspešna prizadevanja Bangladeša za zmanjšanje dela otrok v sektorju oblačil ter poziva Pakistan, naj okrepi svoja prizadevanja proti delu otrok;

14.

poziva bangladeške oblasti, naj popolnoma raziščejo mučenje in umor aktivista za delavske pravice Aminula Islama, ter poziva vladi Bangladeša in Pakistana, naj prenehata omejevati dejavnosti sindikatov in kolektivna pogajanja;

15.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladama in parlamentoma Pakistana in Bangladeša ter generalnemu direktorju Mednarodne organizacije dela.