30.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 440/83

—

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Irak na drugi strani (1),

—

ob upoštevanju četrte ženevske konvencije z dne 12. avgusta 1949 o zaščiti civilnih oseb v času vojne ter njenih dodatnih protokolov I in II,

—

ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325 (2000) z dne 31. oktobra 2000 o ženskah, miru in varnosti,

—

ob upoštevanju sprememb statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, sprejetih 11. junija 2010 na revizijski konferenci Mednarodnega kazenskega sodišča v Kampali, ki zajemajo definicijo „kazniva dejanja agresije“,

—

ob upoštevanju evropske varnostne strategije z naslovom „Varna Evropa v boljšem svetu“ z dne 12. decembra 2003,

—

ob upoštevanju Evropskega soglasja o razvoju z dne 22. novembra 2005,

—

ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 2005/190/SZVP z dne 7. marca 2005 o integrirani misiji EUJUST LEX Evropske unije za krepitev pravne države v Iraku, ki je bila ustanovljena v okviru evropske varnostne in obrambne politike, ter poznejših skupnih ukrepov, ki spreminjajo in razširjajo mandat misije,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. junija 2006 z naslovom „Priporočila za prenovljeno sodelovanje Evropske unije z Irakom“ (COM(2006)0283),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o položaju žensk v oboroženih spopadih in njihovi vlogi pri obnovi in demokratičnem procesu v državah po koncu konfliktov (2),

—

ob upoštevanju mednarodnega dogovora za Irak, sprejetega 3. maja 2007 v Šarm el Šejku v Egiptu,

—

ob upoštevanju svojih priporočil Svetu z dne 13. marca 2008 o vlogi Evropske unije v Iraku (3) in z dne 25. novembra 2010 o Iraku: smrtna kazen (zlasti primer Tarika Aziza) in napadi na krščanske skupnosti (4),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. novembra 2010,

—

ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov št. 1956 (2010), 1957 (2010) ter 1958 (2010) z dne 15. decembra 2010,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. januarja 2011 o položaju kristjanov v zvezi s svobodo veroizpovedi (5),

—

ob upoštevanju skupnega strateškega dokumenta Evropske komisije o Iraku (2011–2013),

—

ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.

ker je Republika Irak od leta 2005 trikrat izvedla večstrankarske volitve, z referendumom sprejela ustavo, ustvarila podlago za zvezno državo in si prizadeva za oblikovanje demokratičnih ustanov, obnovo in normalizacijo;

B.

ker Evropo in Irak povezujejo tisočletja vzajemnih kulturnih vplivov in skupna zgodovina;

C.

ker so 21. decembra 2010 vse iraške politične sile dosegle sporazum o oblikovanju vlade narodne enotnosti, s tem pa izpolnile pričakovanja iraških državljanov, izražena na volitvah 7. marca 2010; ker iraška vlada sporazuma še ne izvaja; ker je zaradi tega Irak vse bolj krhek in razdrobljen;

D.

ker v Iraku že dolgo živijo različne verske skupine, med drugim suniti, šiiti, kristjani, Judje, mandejci in jazidi pa tudi precejšen neopredeljen posvetni srednji sloj;

E.

ker je v Iraku leta 2003 živelo 800 000 kristjanov (Kaldejcev, sirskih kristjanov in drugih krščanskih manjšin), ki so starodavno avtohtono prebivalstvo, danes pa so v hudi nevarnosti zaradi preganjanja in izgonov; ker so stotisoči kristjanov pobegnili pred nasiljem, ki so mu še vedno izpostavljeni, in zapustili svojo domovino ali se razselili znotraj njenih meja;

F.

ker so v letu 2013 načrtovane lokalne volitve, leta 2014 pa parlamentarne;

G.

ker v nasprotju s svetovnimi težnjami k odpravi smrtne kazni število usmrtitev v Iraku narašča; ker je slišati resne pomisleke glede skladnosti sodnih postopkov, v katerih se izreka smrtna kazen, z mednarodnimi varovalkami za pravično sojenje, med drugim jih je izrazila tudi visoka komisarka združenih narodov za človekove pravice Navi Pillay, porajajo se na primer vprašanja pomanjkljive preglednosti v sodnih postopkih in primerov, ko so bila „priznanja“ pridobljena z mučenjem ali drugim slabim ravnanjem obtožencev; ker je smrtna kazen kruta in nečloveška oblika kaznovanja in bi bilo treba dati absolutno prednost političnemu dialogu z iraškimi oblastmi glede odprave smrtne kazni;

H.

ker zaradi krize v Siriji proti Iraku prihajajo novi obsežni valovi beguncev in povratnikov, ki se sedaj soočajo s precejšnjo osebno in gospodarsko negotovostjo in razmerami visoke ranljivosti v Iraku;

I.

ker je pomembno, da bo imela delegacija EU v Bagdadu potrebna sredstva, da bo lahko nemoteno delovala in ponujala pomembno pomoč pri demokratičnem procesu, uveljavljanju pravne države in človekovih pravic in pomagala iraškim oblastem in prebivalcem pri procesu obnove, stabilizacije in normalizacije, in ker bi lahko ločena pisarna v Erbilu bistveno povečala operativno učinkovitost delegacije EU v Bagdadu;

J.

ker je Irak skoraj popolnoma obnovil svoje zmogljivosti v proizvodnji nafte; ker se ta država vseeno sooča z velikimi težavami pri zagotavljanju osnovnih storitev, na primer neprekinjene dobave elektrike poleti, čiste vode in dostojnega zdravstva; ker bodo pri izkoriščanju iraških naftnih virov bistvenega pomena tehnična pomoč, načela pravne države in popolno izvajanje mednarodnih standardov pri pogodbah in javnih naročilih, da bo mogoče spodbujati proces socialnega vključevanja in blaginje;

K.

ker je skoraj 30 % mladih moških brezposelnih, zaradi česar zlahka postanejo tarča kriminalnih tolp in paravojaških frakcij; ker bi moral ostati boj proti korupciji osrednji cilj iraških oblasti; ker bi si morala EU po najboljših močeh prizadevati ustvariti močne spodbude, da bi evropska podjetja podprla protikorupcijske ukrepe v Iraku; ker bi morale iraške oblasti uporabiti državne prihodke od nafte kot priložnost za trajnostno družbeno in gospodarsko obnovo za vso iraško družbo ter spodbujati demokratične reformne procese;

L.

ker imajo iraške varnostne sile po umiku ameriških vojaških sil iz Iraka konec leta 2011 odločilno vlogo pri stabilnosti in dolgoročni vzdržnosti države;

M.

ker je po podatkih urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce doslej znotraj države razseljenih 1 500 000 Iračanov, od tega jih je 500 000 brez strehe nad glavo, 230 000 pa jih je poiskalo zatočišče v sosednjih državah, zlasti Siriji in Jordaniji;

N.

ker v iraškem Kurdistanu vlada določena stopnja miru in stabilnosti ter se tam povečujejo mednarodno razvojno sodelovanje in zasebne naložbe;

O.

ker je kljub pomembnim izboljšavam varnostnih razmer še vedno veliko bombardiranja in streljanja in je nasilje na dnevnem redu, zaradi česar je prihodnost večine Iračanov negotova in je nemogoče širše uveljavljati gospodarsko in družbeno integracijo iraškega prebivalstva;

P.

ker bi morala Evropska unija za spodbujanje stabilnosti v tej regiji prevzeti svoj del odgovornosti za izgradnjo novega, demokratičnega Iraka in ker bi morala politika EU do te države odražati širši kontekst strateškega partnerstva z južnim sosedstvom in Bližnjim vzhodom;

Q.

ker so največji izzivi obnove in normalizacije povezani z institucionalnimi in družbenimi vidiki, torej s krepitvijo zmogljivosti ustanov in uprave, utrjevanjem pravne države, izvrševanjem zakonov in spoštovanjem človekovih pravic;

R.

ker bi morala EU uporabo svojih sredstev prilagoditi posebnim notranjim, regionalnim in humanitarnim izzivom, s katerimi se spopada Irak, ter ker so učinkovitost, preglednost in prepoznavnost temeljni pogoji za okrepljeno vlogo Unije v tej državi;

S.

ker so EU in njene države članice od leta 2003 prek Mednarodnega sklada za obnovo Iraka za pomoč tej državi zagotovile več kot milijardo EUR in ker Unija z misijo evropske varnostne in obrambne politike EUJUST LEX od leta 2005 neposredno sodeluje pri izboljšanju pravne države v Iraku; ker je bil mandat te misije podaljšan do 31. decembra 2013;

T.

ker bo sklenitev sporazuma o partnerstvu in sodelovanju EU nov pogodbeni okvir, v katerem bo lahko razvila dolgoročne politične in gospodarske odnose z Irakom ter postavila trdne temelje za spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic v tej državi;

U.

ker bi Irak lahko bil potencialno pomemben partner pri zagotavljanju večje diverzifikacije virov energije, s čimer bi prispevali k energetski varnosti Evrope;

1.

pozdravlja zaključek pogajanj o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Republiko Irak, s katerim sta strani navezali prve pogodbene odnose; je zadovoljen, da so bili s sporazumom vzpostavljeni svet za sodelovanje, odbor za sodelovanje in parlamentarni odbor za sodelovanje, ter pričakuje, da bodo ti forumi dali nov zagon političnemu udejstvovanju Unije v Iraku na najvišji ravni, in sicer v obliki rednih političnih pogovorov in razvoja gospodarskih odnosov z iraškimi oblastmi na najvišji ravni;

2.

meni, da politične in gospodarske določbe sporazuma o partnerstvu in sodelovanju ob prizadevanju za izboljšanje trgovinske izmenjave med Irakom in EU utirajo pot rednemu, tesnejšemu političnemu dialogu o dvostranskih, regionalnih in svetovnih vprašanjih, in sicer s podporo prizadevanjem Iraka za razvoj in reforme, da bi se ta država lažje vključila v svetovno gospodarstvo;

3.

podpira proces pristopa Iraka v Svetovno trgovinsko organizacijo in poudarja, da bi moralo izvajanje sporazuma o partnerstvu in sodelovanju pomembno prispevati k temu procesu;

4.

poudarja, da klavzula o bistvenih elementih sporazuma o partnerstvu in sodelovanju o boju proti širjenju orožja za množično uničevanje strani poziva, naj dejavno sodelujeta pri jedrskem razoroževanju in v celoti podpreta načrtovano konferenco ZN o vzpostavitvi območja brez jedrskega orožja na Bližnjem vzhodu;

5.

pozdravlja klavzulo v sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki se nanaša na sodelovanje med EU in Irakom pri pristopu Iraka k Rimskemu statutu Mednarodnega kazenskega sodišča; poudarja, kako pomembno je, da EU čim bolj podpre ratifikacijo in pristop Iraka k Rimskemu statutu ter da se prednostno izvajajo mednarodni standardi s področja človekovih pravic; poziva države članice EU in Irak, naj ratificirajo spremembe statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, sprejete 11. junija 2010; pozdravlja klavzulo o sodelovanju pri spodbujanju in učinkovitem varstvu človekovih pravic v Iraku iz sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki vsebuje tudi opozorilo, da bi, če Irak ne bi varoval, spodbujal in spoštoval človekovih pravic, to negativno vplivalo na programe sodelovanja in gospodarskega razvoja; poudarja, da bi strožje pogojevanje na podlagi načela „več za več“ bolj poudarilo, kako pomemben je znaten napredek na področju človekovih pravic v Iraku; pozdravlja zavezo iraške vlade, da bo spodbujala učinkovit dialog s civilno družbo in njeno dejansko udeležbo;

6.

poudarja, da se mora politični dialog med EU in iraškimi oblastmi osrediniti predvsem na vprašanja spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin tako skupnosti kot posameznika, predvsem glede nenehnega poročanja o kršenju človekovih pravic in varstva pravic vseh verskih in narodnostnih manjšin, še naprej pa si morajo prizadevati za krepitev demokratičnih ustanov, pravno državo, dobro upravljanje, pregledno odločanje, pošteno sojenje in narodno spravo; poziva iraško vlado, naj si prizadeva za nacionalno spravo te izredno razdrobljene družbe;

7.

poudarja, da je treba dati absolutno prednost političnemu dialogu z iraškimi oblastmi glede odprave smrtne kazni in podpore temeljnim načelom Evropske unije; poziva iraško vlado, naj kot prvi korak odpravi smrtno kazen in naj objavi in takoj začne izvajati moratorij za usmrtitve;

8.

pozdravlja, da je bil s sporazumom o partnerstvu in sodelovanju ustanovljen parlamentarni odbor za sodelovanje, ki bo forum iraškega in Evropskega parlamenta, kjer bi se srečevali, izmenjevali mnenja in se obveščali o priporočilih Sveta za sodelovanje ter tudi pripravljali priporočila za Svet; podpira to pomembno parlamentarno razsežnost in meni, da bo odbor dragocena priložnost za demokratični dialog in podporo demokraciji v Iraku;

9.

ponovno izraža zavezanost razvoju parlamentarne demokracije in svojo pobudo iz leta 2008, naj se v proračun vključijo sredstva za podporo vzpostavitvi parlamentarne demokracije v tretjih državah; ponovno poudarja, da je popolnoma pripravljen aktivno podpirati iraški predstavniški svet, in predlaga pobude za krepitev zmogljivosti izvoljenih iraških predstavnikov, da bodo lahko izvajali svojo z ustavo podeljeno vlogo, ter za prenos izkušenj na področju učinkovitega upravljanja in usposabljanja osebja;

10.

poudarja, kako pomembno je ustvariti primerne pogoje za celovit tehnični dialog in sodelovanje z Irakom ter zagotavljati nenehno podporo upravi, da bo mogoče uvesti in v polni meri izvajati mednarodne standarde za javna naročila in pogodbe ter povečati priložnosti za naložbe;

11.

poziva Irak, naj čim prej ratificira Pogodbo o celoviti prepovedi jedrskih poskusov;

12.

je zadovoljen, da je v Bagdadu začela delovati delegacija EU v Iraku in da so imenovali vodjo te delegacije; opozarja pa, da ji je treba zagotoviti potrebne človeške in materialne vire, ki bodo odražali izražene ambicije EU, da bi prevzela pomembno vlogo pri prehodu Iraka v demokracijo, ter omogočiti popolno delovanje v lastnih prostorih; poudarja, da je treba vodji delegacije nujno omogočiti varno potovanje v vse dele države, da bo lahko spremljal razmere na področju človekovih pravic in ustrezno izvajanje programov, ki jih financira Evropska unija;

13.

poudarja, kako pomemben je za prihodnost Iraka politični sporazum iraških voditeljev o oblikovanju vlade narodne enotnosti, ki bo predstavljala politično, versko in etnično raznolikost iraške družbe v skladu z voljo državljanov, izraženo na parlamentarnih volitvah 7. marca 2010; zahteva, da se sporazum začne nemudoma v celoti izvajati, in poziva politične oblasti v Iraku, naj v duhu enotnosti namer ostanejo predane procesu izgradnje močnih in vzdržnih demokratičnih institucij ter naj zagotovijo pogoje za svobodne in poštene volitve, tako na lokalni kot na mednarodni ravni, saj so izjemno pomembne za proces prehoda v demokracijo; ugotavlja, da bi bilo lahko izvajanje tega sporazuma edina izvedljiva rešitev za začetek resničnega procesa nacionalne sprave; ponavlja, da je pomembno imenovati stalnega obrambnega in notranjega ministra, da bi preprečili koncentracijo moči in spodbudili demokratični dialog, nadzor, politično odgovornost in odgovornost pri političnih odločitvah na področju varnosti;

14.

je zaskrbljen zaradi naraščajočih trenj med verskimi ločinami in globokega nezaupanja med iraško vlado in opozicijo, kar bi utegnilo privesti do ponovnih nasilnih konfliktov, če se te razmere ne bodo rešile; je zelo zaskrbljen zaradi morebitnega negativnega vpliva konflikta v Siriji na Irak, saj bi lahko še povečalo sektaške napetosti v Iraku, in poziva vse akterje v Iraku, naj se obnašajo odgovorno in disciplinirano, da se prepreči tak razvoj dogodkov;

15.

poziva iraško vlado, naj poskrbi, da se bodo državni viri uporabljali pregledno in odgovorno v korist vseh Iračanov;

16.

poziva Komisijo, naj pripravi zavezujočo klavzulo o družbeni odgovornosti gospodarskih družb, ki se bo obravnavala na eni od prvih sej Sveta za sodelovanje, na osnovi načel družbene odgovornosti gospodarskih družb, določenih na mednarodni ravni, vključno s posodobljenimi smernicami OECD iz leta 2010 in standardi, ki so jih določili ZN, ILO in EU; predlaga, naj se s to klavzulo harmonizirajo obstoječi standardi in koncepti, da bi zagotovili primerljivost in poštenost, in naj določi ukrepe za izvajanje teh načel na ravni EU, kot sta zahtevi po spremljanju dejavnosti družb, njihovih podružnic in dobavnih verig ter po ravnanju z vso skrbnostjo;

17.

vendar je še vedno zelo zaskrbljen zaradi nenehnega nasilja, usmerjenega predvsem proti civilistom, ranljivim skupinam in verskim skupnostim, med katerimi so tudi krščanske manjšine, saj to prebivalcem vliva globok strah in negotovost glede osebne prihodnosti in prihodnosti države; ugotavlja, da je bilo na tem področju nekaj napredka, in poziva iraško vlado, naj še naprej izboljšuje varnost in javni red ter se bori proti terorizmu in sektaškemu nasilju po vsej državi; meni, da je treba posvetiti enako pozornost oblikovanju novega pravnega okvira, ki bo jasno razmejil pristojnosti in mandat varnostnih sil ter omogočil ustrezen nadzor nad varnostnimi silami, kot zahteva ustava; meni, da mora predstavniški svet odigrati svojo vlogo pri oblikovanju nove zakonodaje in izvajati demokratični nadzor; poziva iraške oblasti, naj okrepijo prizadevanja za zaščito krščanskih in vseh ranljivih manjšin v državi, vsem iraškim državljanom zagotovijo svobodno in varno izvajanje veroizpovedi ali svobodno in varno izražanje identitete, sprejmejo odločnejše ukrepe za boj proti medetničnemu in medverskemu nasilju, zaščitijo posvetno prebivalstvo ter si po vseh močeh prizadevajo, da bi krivce privedli pred sodišče, pri tem pa spoštujejo načela pravne države in mednarodne standarde; meni, da je sporazum o partnerstvu in sodelovanju priložnost za dodatno spodbujanje programov sprave in medverskega dialoga, katerih cilj je povrniti občutek za kohezijo in partnerstvo v iraški družbi;

18.

opozarja, da je nujno treba rešiti humanitarne težave, ki pestijo Iračane; poudarja, da je treba poskrbeti, da bodo ukrepi, ki jih usklajujejo iraške oblasti in mednarodne organizacije za pomoč, ki delujejo na terenu, sprejeti za pomoč ranljivim skupinam, vključno z begunci in razseljenimi osebami, jih bodo zaščitili in ustvarili ustrezne razmere za njihovo varnost in dostojanstvo;

19.

ugotavlja, da je po podatkih Visokega komisariata OZN za begunce od začetka vojne v iraškem Kurdistanu zatočišče iskalo 34 000 sirskih beguncev, in iraške oblasti poziva, naj pomagajo pri obvladovanju pritoka beguncev v Irak, predvsem, da bodo ti begunci na iraškem ozemlju deležni humanitarnega sprejema in da bodo usmerjeni v begunska taborišča; poleg tega poziva EU, naj se zavzame in prispeva k pomoči iraški vladi pri zagotavljanju humanih življenjskih pogojev v teh taboriščih;

20.

priznava prizadevanja iraških oblasti, vendar jih poziva, naj naseljenim v taboriščih Ašraf in Hurija zagotovijo varne in humane življenjske razmere; poziva države članice EU, naj spoštujejo člen 105(3)(b) in (4) sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom ter si po najboljših močeh prizadevajo za omogočenje individualnih in prostovoljnih ponovnih naselitev ali vrnitev naseljencev taborišča Hurija, da bo mogoče končno rešiti vprašanje njihove navzočnosti na iraškem ozemlju;

21.

zahteva, naj se ponovno pregledajo ustava, kazenski zakonik in zakon o kazenskem postopku, da bi zagotovili popolno spoštovanje enakopravnosti med moškimi in ženskami ter ženskih pravic; ponovno poudarja, da imajo lahko ženske ključno vlogo pri obnavljanju družbene strukture, in poudarja, da morajo polno sodelovati v političnem življenju, med drugim tudi pri pripravi nacionalnih strategij, da bi odražale njihova stališča;

22.

spodbuja nevladne organizacije, naj nudijo ciljno usmerjeno podporo ženskam, ki so žrtve nasilja, prisilnih porok, zločinov iz časti, trgovine z ljudmi ali pohabljanja spolnih organov, in tako prispevajo k utrjevanju demokracije in človekovih pravic v Iraku;

23.

poziva iraški parlament in vlado, naj sprejmeta zakonodajo proti delu otrok, otroški prostituciji in trgovanju z otroki in naj poskrbi za spoštovanje konvencije OZN o otrokovih pravicah;

24.

zahteva, naj se posebna pozornost posveti sodelovanju žensk v procesu pokonfliktne obnove ter v političnem in gospodarskem življenju na najvišji ravni, zlasti pripadnic manjšinskih skupnosti, ki so pogosto žrtve dvojne diskriminacije, tako na podlagi spola kot tudi na podlagi etnične oziroma verske identitete; spodbuja iraške oblasti, naj sprejmejo potrebne ukrepe za razvoj vključujoče civilne družbe, ki bo polno sodelovala v političnem procesu, ter za spodbujanje neodvisnih, pluralističnih in profesionalnih medijev;

25.

izraža izjemno zaskrbljenost zaradi številnih samomorov žensk ali ubojev iz časti v povezavi s prisilnimi porokami in drugih pogostih primerov nasilja nad ženskami, kot sta pohabljanje spolnih organov in zloraba v družini; poudarja, kako pomembno je uvesti ustrezno in učinkovito zakonodajo, ki bi varovala pravice žensk in deklet ter njihovo družbeno, kulturno in telesno integriteto ter spodbujala popoln dostop do družbeno-gospodarskega vključevanja, in z zakoni odpraviti diskriminacijo žensk v skladu z iraško ustavo ter mednarodnimi obveznosti Iraka na področju človekovih pravic;

26.

pozdravlja skupni strateški dokument Evropske komisije (2011–2013), ki označuje prehod na večletno načrtovanje razvojnega sodelovanja EU, ki temelji na posvetovanju z iraškimi oblastmi in drugimi mednarodnimi akterji (Svetovna banko, OZN), dejavnimi v tej državi; ugotavlja, da je novi pristop v skladu z glavnimi usmeritvami, ki jih je Parlament izrazil v svojem priporočilu Svetu z dne 13. marca 2008;

27.

pozdravlja pozitivne rezultate misije EUJUST LEX in prvo izvedbo pilotnih projektov v Iraku, ki so bili usklajeni s potekajočim projektom Evropske komisije; poziva, naj se po izteku te misije vse pridobljene izkušnje izkoristijo v varnostni in obrambni politiki ter instrumentih Unije, da bo EU lahko še naprej zagotavljala podporo na terenu pri krepitvi iraške policije in kazenskega sistema;

28.

ponavlja zahtevo o preglednosti in učinkovitosti pomoči Unije za Irak, z zagotavljanjem celovitih, rednih in preglednih podatkov o dejanskem izplačevanju in izvajanju pomoči Unije, zlasti kar zadeva posojila prek Mednarodnega sklada za obnovo Iraka, v katerega EU prispeva največji delež;

29.

ugotavlja, da je cilj načrtovanih dejavnosti sodelovanja EU na področju socialnega in človeškega razvoja boj proti revščini, zadovoljevanje osnovnih potreb na področju zdravstva, izobraževanja in zaposlovanja ter spodbujanje temeljnih svoboščin za vse, vključno z najranljivejšimi skupinami – begunci, notranje razseljenimi osebami in vsemi verskimi manjšinami; vztraja, da je treba izvajanje teh dejavnosti vključiti v okvir krepitve zmogljivosti in ustanov, ob upoštevanju načel vključenosti, preglednosti in dobrega upravljanja;

30.

opozarja, da je geopolitični položaj Iraka občutljiv, saj so v njegovi soseščini Sirija, Iran, Turčija, Savdska Arabija in Jordanija; pričakuje, da bo imel Irak glede na trajajočo državljansko vojno v Siriji stabilizacijsko vlogo v tej regiji; pričakuje, da bo Irak v Siriji podprl demokratičen in vključujoč prehod;

31.

ceni, da je bila pred kratkim ustanovljena iraška visoka komisija za človekove pravice, neodvisna ustanova, ki lahko osmisli pravice, zagotovljene v iraški ustavi, in odigra osrednjo vlogo pri varstvu teh pravic; poudarja, kako pomembno je, da bo ta institucija neodvisna od političnih vplivov in da se za njeno delovanje zagotovijo ustrezna, zanesljiva in neodvisna finančna sredstva; poudarja, da morajo vladni organi redno, pregledno in neprekinjeno sodelovati pri preiskavah te komisije; poziva države članice, naj podpirajo njen razvoj s tehnično pomočjo, nepretrganim dialogom ter izmenjavo izkušenj o prizadevanjih za varstvo človekovih pravic;

32.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, predsedniku Evropske komisije, podpredsednici Evropske komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, predsednikom parlamentov držav članic ter vladi in predstavniškemu svetu Republike Irak.