29.1.2016

Uradni list Evropske unije

C 36/542

P7_TA(2013)0086

Podpora za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja(odločitev o začetku medinstitucionalnih pogajanj)

Odločitev Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2013 o začetku in mandatu medinstitucionalnih pogajanj o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (COM(2011)0627/3 – C7-0340/2011 – COM(2012)0553 – C7-0313/2012 – 2011/0282(COD) – 2013/2530(RSP))

(2016/C 036/41)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

—	ob upoštevanju člena 70(2) in člena 70a Poslovnika,

ker so finančna sredstva, določena v zakonodajnem predlogu, le predlog za zakonodajni organ in ne morejo biti dokončna, dokler ne bo dosežen sporazum o predlogu uredbe o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020;

sprejme odločitev o začetku medinstitucionalnih pogajanj na podlagi naslednjega mandata:

MANDAT

Predlog spremembe 1

Predlog uredbe

Navedba sklicevanja 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 42 in 43 Pogodbe,	ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 42 in člena 43 (2) Pogodbe,

Obrazložitev

Pojasnitev. Za vse zakonodajne akte svežnja reform bi bilo treba uporabiti isto pravno podlago.

Predlog spremembe 2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)

Za zagotovitev takojšnjega začetka in učinkovitega izvajanja programov razvoja podeželja mora podpora EKSRP temeljiti na obstoju ustreznih okvirnih upravnih pogojev. Zato morajo države članice oceniti skladnost z nekaterimi predhodnimi pogoji. Vsaka država članica mora pripraviti nacionalni program razvoja podeželja za svoje celotno ozemlje ali sklop regionalnih programov. V vsakem programu morata biti določena strategija za izpolnjevanje ciljev v zvezi s prednostnimi nalogami Unije za razvoj podeželja in nabor ukrepov. Programiranje mora biti skladno s prednostnimi nalogami Unije za razvoj podeželja, pri čemer mora biti prilagojeno nacionalnim okoliščinam ter dopolnjevati druge politike Unije, zlasti politiko kmetijskega trga, kohezijsko politiko in skupno ribiško politiko. Države članice, ki se odločijo za sklop regionalnih programov, morajo biti poleg tega sposobne pripraviti nacionalni okvir, brez ločene proračunske dodelitve sredstev, da se olajša usklajevanje med regijami in obravnavajo izzivi na ravni celotne države.

(8)

Za zagotovitev takojšnjega začetka in učinkovitega izvajanja programov razvoja podeželja mora podpora EKSRP temeljiti na obstoju ustreznih okvirnih upravnih pogojev. Zato morajo države članice oceniti skladnost z nekaterimi predhodnimi pogoji. Vsaka država članica mora pripraviti nacionalni program razvoja podeželja za svoje celotno ozemlje ali sklop regionalnih programov. V vsakem programu morata biti določena strategija za izpolnjevanje ciljev v zvezi s prednostnimi nalogami Unije za razvoj podeželja in nabor ukrepov. Programiranje mora biti skladno s prednostnimi nalogami Unije za razvoj podeželja, pri čemer mora biti prilagojeno nacionalnim okoliščinam ter dopolnjevati druge politike Unije, zlasti politiko kmetijskega trga, kohezijsko politiko in skupno ribiško politiko. Države članice, ki se odločijo za sklop regionalnih programov, morajo biti poleg tega sposobne pripraviti nacionalni program za izvajanje posebnih ukrepov na nacionalni ravni ali nacionalni okvir, da se olajša usklajevanje med regijami in obravnavajo izzivi na ravni celotne države.

Predlog spremembe 3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)	Vzpostaviti je treba nekatera pravila za pripravo in revizijo programov razvoja podeželja. Za spremembe, ki ne vplivajo na strategijo programov ali zadevne finančne prispevke Unije, je treba uvesti enostavnejši postopek.

(12)	Vzpostaviti je treba nekatera pravila za pripravo in revizijo programov razvoja podeželja. Za spremembe, ki ne vplivajo na strategijo programov ali zadevne finančne prispevke Unije, je treba uvesti poenostavljen postopek.

Predlog spremembe 4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)

Da se zagotovita pravna varnost in jasnost v zvezi s postopkom, ki ga je treba upoštevati pri spremembah programa, je treba v skladu s členom 290 Pogodbe Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi z določitvijo meril , na podlagi katerih se predlagane spremembe ovrednotenih ciljev programov štejejo za velike, tako da je treba zaradi njih program dopolniti z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s členom 91 te uredbe .

(13)	Da se zagotovita pravna varnost in jasnost v zvezi s postopkom, ki ga je treba upoštevati pri spremembah programa, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte v zvezi z določitvijo meril za opredelitev velike spremembe ovrednotenih ciljev.

Obrazložitev

Pri spremembah programov ne gre zgolj za tehnične odločitve.

Predlog spremembe 5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)

Službe za kmetijsko svetovanje pomagajo kmetom, lastnikom gozdov in MSP na podeželskih območjih izboljšati trajnostno upravljanje in splošno učinkovitost njihovega gospodarstva ali podjetja. Zato je treba spodbujati, da se takšne službe ustanovijo ter da kmetje, lastniki gozdov in MSP storitve svetovanja uporabljajo. Da se povečata kakovost in učinkovitost opravljenih storitev svetovanja, je treba zagotoviti minimalno usposobljenost in redno usposabljanje svetovalcev. Službe za kmetijsko svetovanje iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. HU/2012 z dne […] morajo kmetom pomagati oceniti učinkovitost njihovega kmetijskega gospodarstva ter opredeliti potrebna izboljšanja v zvezi z zakonsko predpisanimi zahtevami o upravljanju, načeli dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja, podnebju in okolju prijaznimi kmetijskimi praksami iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. RP/2012 z dne […], zahtevami ali ukrepi v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem tem spremembam, biotsko raznovrstnostjo, varstvom voda, obveščanjem o boleznih živali in inovacijami, vsaj kot je določeno v Prilogi I k Uredbi (EU) št. HU/2012. Po potrebi mora storitev svetovanja zajemati tudi standarde varstva pri delu. Storitev svetovanja lahko zajema tudi vprašanja, povezana z gospodarsko, kmetijsko in okoljsko učinkovitostjo gospodarstva ali podjetja. Službe za pomoč pri upravljanju kmetij in zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah morajo kmetom pomagati izboljšati in olajšati upravljanje njihovega gospodarstva.

(16)

Službe za kmetijsko svetovanje pomagajo kmetom, lastnikom gozdov in MSP na podeželskih območjih izboljšati trajnostno upravljanje in splošno učinkovitost njihovega gospodarstva ali podjetja. Zato je treba spodbujati, da se takšne službe ustanovijo ter da kmetje, lastniki gozdov in MSP storitve svetovanja uporabljajo. Da se povečata kakovost in učinkovitost opravljenih storitev svetovanja, je treba zagotoviti minimalno usposobljenost in redno usposabljanje svetovalcev. Službe za kmetijsko svetovanje iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. …/2013 [HU] bi morale kmetom pomagati oceniti učinkovitost njihovega kmetijskega gospodarstva ter opredeliti potrebna izboljšanja v zvezi z zakonsko predpisanimi zahtevami o upravljanju, načeli dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja, podnebju in okolju prijaznimi kmetijskimi praksami iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. …/2013 [NP], zahtevami ali ukrepi v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem tem spremembam, biotsko raznovrstnostjo, varstvom voda, obveščanjem o boleznih živali in inovacijami, vsaj kot je določeno v Prilogi I k Uredbi (EU) št. …/2013 [HU]. Po potrebi mora storitev svetovanja zajemati tudi standarde varstva pri delu ali varnosti na kmetiji . Storitev svetovanja lahko zajema tudi podporo mladim kmetom, ki začenjajo dejavnost, trajnostni razvoj gospodarskih dejavnosti kmetijskega gospodarstva, lokalno predelavo in trženje živil ter vprašanja, povezana z gospodarsko, kmetijsko in okoljsko učinkovitostjo gospodarstva ali podjetja. Službe za pomoč pri upravljanju kmetij in zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah morajo kmetom pomagati izboljšati in olajšati upravljanje njihovega gospodarstva.

Predlog spremembe 6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19)

Za izboljšanje gospodarske in okoljske učinkovitosti kmetijskih gospodarstev in podeželskih podjetij, izboljšanje učinkovitosti sektorjev trženja in predelave kmetijskih proizvodov, zagotovitev infrastrukture, ki je potrebna za razvoj kmetijstva, ter podpiranje naložb neprofitnega značaja, potrebnih za doseganje okoljskih ciljev, je treba zagotoviti podporo fizičnim naložbam, ki prispevajo k tem ciljem. V programskem obdobju 2007–2013 so se različna področja posredovanja urejala z več vrstami ukrepov. Zaradi poenostavitve ter tudi zaradi omogočanja upravičencem, da oblikujejo in uresničijo integrirane projekte z večjo dodano vrednostjo, mora en ukrep urejati vse vrste fizičnih naložb. Države članice morajo določiti prag za kmetijska gospodarstva, ki so upravičena do pomoči za naložbe, povezane s podpiranjem sposobnosti preživetja kmetij, na podlagi rezultatov analize prednosti in pomanjkljivosti ter priložnosti in nevarnosti (SWOT) kot sredstva za boljše ciljno usmerjanje pomoči.

(19)

Predlog spremembe 7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)

Vzpostavitev in razvoj nove gospodarske dejavnosti v obliki novih kmetij, novih podjetij ali novih naložb v nekmetijske dejavnosti sta bistvena za razvoj in konkurenčnost podeželskih območij. Z ukrepom razvoja kmetij in podjetij je treba olajšati zagon dejavnosti za mlade kmete in strukturno prilagoditev njihovih gospodarstev po ustanovitvi, diverzifikacijo kmetov v nekmetijske dejavnosti ter ustanovitev in razvoj nekmetijskih MSP na podeželskih območjih. Prav tako je treba spodbujati razvoj malih kmetij , ki so lahko ekonomsko uspešne . Da se zagotovi sposobnost preživetja novih gospodarskih dejavnosti, ki prejmejo podporo v okviru tega ukrepa, je pogoj za podporo predložitev poslovnega načrta. Podpora za zagon podjetja mora zajemati le začetno obdobje življenjske dobe podjetja in ne sme postati pomoč za tekoče poslovanje. Če se države članice odločijo za dodelitev pomoči v obrokih, se zato ti lahko izplačujejo največ pet let. Poleg spodbujanja prestrukturiranja kmetijskega sektorja je treba zagotoviti podporo v obliki letnih plačil kmetom, ki sodelujejo v shemi za male kmete na podlagi naslova V Uredbe (EU) št. RP/2012 in ki se zavežejo, da bodo svoje celotno kmetijsko gospodarstvo in ustrezne pravice do plačil prenesli na drugega kmeta, ki ne sodeluje v navedeni shemi .

(21)

Vzpostavitev in razvoj nove gospodarske dejavnosti v obliki novih kmetij, novih področij dejavnosti, novih podjetij na področju kmetijstva in gozdarstva ali novih naložb v nekmetijske dejavnosti , socialno kmetijstvo in turistične dejavnosti sta bistvena za razvoj in konkurenčnost podeželskih območij. Z ukrepom razvoja kmetij in podjetij je treba olajšati zagon dejavnosti za mlade kmete in strukturno prilagoditev njihovih gospodarstev po ustanovitvi, spodbujati podjetništvo med ženskami, vključno z diverzifikacijo kmetov v nekmetijske dejavnosti, ter ustanovitev in razvoj nekmetijskih MSP na podeželskih območjih. Prav tako je treba spodbujati razvoj malih podjetij na področju kmetijstva in gozdarstva , ki so lahko ekonomsko uspešna . Da se zagotovi sposobnost preživetja novih gospodarskih dejavnosti, ki prejmejo podporo v okviru tega ukrepa, je pogoj za podporo predložitev poslovnega načrta. Podpora za zagon podjetja mora zajemati le začetno obdobje življenjske dobe podjetja in ne sme postati pomoč za tekoče poslovanje. Če se države članice odločijo za dodelitev pomoči v obrokih, se zato ti lahko izplačujejo največ pet let. Poleg spodbujanja prestrukturiranja kmetijskega sektorja je treba zagotoviti podporo kmetom, ki se zavežejo, da bodo svoje celotno kmetijsko gospodarstvo in ustrezne pravice do plačil prenesli na drugega kmeta . Da bi bil ta ukrep privlačnejši , bi morala biti taka podpora v obliki enkratnega plačila .

Predlog spremembe 8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22)

MSP so temelj podeželskega gospodarstva Unije. Cilji razvoja kmetij in nekmetijskih podjetij morajo biti spodbujanje zaposlovanja in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest na podeželskih območjih, ohranjanje obstoječih delovnih mest, zmanjšanje sezonskih nihanj v zaposlovanju, razvoj nekmetijskih sektorjev zunaj kmetijstva ter kmetijske in živilske predelave ob hkratnem spodbujanju poslovnega vključevanja in lokalnih medsektorskih povezav. Spodbujati je treba projekte, ki hkrati vključujejo kmetijstvo, podeželski turizem v okviru pospeševanja trajnostnega in odgovornega turizma na podeželskih območjih ter naravno in kulturno dediščino, ter naložbe v obnovljive vire energije.

(22)

MSP so temelj podeželskega trajnostnega gospodarstva Unije. Cilji razvoja kmetij in nekmetijskih podjetij morajo biti spodbujanje zaposlovanja in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest na podeželskih območjih, zlasti za mlade, pa tudi ohranjanje obstoječih delovnih mest, zmanjšanje sezonskih nihanj v zaposlovanju, razvoj nekmetijskih sektorjev zunaj kmetijstva ter kmetijske in živilske predelave ob hkratnem spodbujanju poslovnega vključevanja in lokalnih medsektorskih povezav v skladu s trajnostnim razvojem regij . Spodbujati je treba projekte, ki hkrati vključujejo kmetijstvo, podeželski turizem v okviru pospeševanja trajnostnega in odgovornega turizma na podeželskih območjih ter naravno in kulturno dediščino, ter naložbe v obnovljive vire energije. Trajnostni razvoj podeželja bi morali okrepiti s spodbujanjem povezav med mestom in podeželjem ter sodelovanjem med regijami.

Predlog spremembe 9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27)

Skupine proizvajalcev pomagajo kmetom, da skupaj obvladujejo izzive v zvezi s trženjem njihovih proizvodov, in sicer tudi na lokalnih trgih, zaradi vedno večje konkurence in konsolidacije prodajnih trgov. Zato je treba spodbujati ustanavljanje skupin proizvajalcev. Za zagotovitev najboljše uporabe omejenih finančnih sredstev bi morale podporo prejemati le skupine proizvajalcev, ki se štejejo za MSP. Za zagotovitev sposobnosti preživetja skupine proizvajalcev je predložitev poslovnega načrta pogoj, da lahko države članice priznajo skupino proizvajalcev. Da se prepreči zagotavljanje pomoči za tekoče poslovanje in ohrani spodbujevalna vloga podpore, se ta lahko izplačuje največ pet let.

(27)

Skupine in organizacije proizvajalcev pomagajo kmetom, da skupaj obvladujejo izzive v zvezi s trženjem njihovih proizvodov, in sicer tudi na lokalnih trgih, zaradi vedno večje konkurence in konsolidacije prodajnih trgov. Zato je treba spodbujati ustanavljanje in razvoj skupin proizvajalcev. Za zagotovitev najboljše uporabe omejenih finančnih sredstev bi morale podporo prejemati le skupine proizvajalcev, ki se štejejo za MSP. Za zagotovitev sposobnosti preživetja skupine proizvajalcev je predložitev poslovnega načrta pogoj, da lahko države članice priznajo skupino proizvajalcev. Da se prepreči zagotavljanje pomoči za tekoče poslovanje in ohrani spodbujevalna vloga podpore, se ta lahko izplačuje največ pet let.

Predlog spremembe 10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)

Kmetijsko-okoljska in kmetijsko-podnebna plačila morajo še naprej imeti pomembno vlogo pri podpiranju trajnostnega razvoja podeželskih območij in pri odzivanju na večje povpraševanje družbe po okoljskih storitvah. Kmete in druge upravljavce zemljišč morajo še naprej spodbujati , da koristijo družbi kot celoti z uvedbo ali nadaljnjo uporabo kmetijskih praks, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju tem spremembam ter so združljive z varstvom in izboljšanjem okolja, krajine in njenih značilnosti, naravnih virov, tal in genske raznovrstnosti. V tem smislu je treba nameniti posebno pozornost ohranjanju genskih virov v kmetijstvu in dodatnim potrebam kmetijskih ekosistemov z visoko naravno vrednostjo. Plačila morajo prispevati h kritju dodatnih stroškov in izpada dohodka, ki nastanejo zaradi prevzetih obveznosti , pri čemer morajo zajemati le obveznosti , ki presegajo ustrezne obvezne standarde in zahteve, v skladu z načelom „onesnaževalec plača“ . S sinergijo, ki nastane na podlagi obveznosti, ki jo skupaj sprejme skupina kmetov, se okoljska in podnebna korist pogosto poveča. Vendar s skupnim ukrepanjem nastanejo dodatni transakcijski stroški, ki morajo biti ustrezno povrnjeni. Da se kmetom in drugim upravljavcem zemljišč omogoči pravilno izvajanje obveznosti, ki so jih sprejeli, si morajo države članice prizadevati, da jim zagotovijo potrebne spretnosti in znanja. Države članice morajo ohraniti raven prizadevanj iz programskega obdobja 2007–2013 in morajo prek kmetijsko-okoljsko-podnebnih ukrepov, ukrepov ekološkega kmetijstva in plačil območjem, ki se soočajo z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, najmanj 25 % skupnega prispevka iz EKSRP nameniti za vsak program razvoja podeželja za ublažitev posledic podnebnih sprememb in prilagoditev nanje ter za upravljanje zemljišč.

(28)

Kmetijsko-okoljska in kmetijsko-podnebna plačila morajo še naprej imeti pomembno vlogo pri podpiranju trajnostnega razvoja podeželskih območij in pri odzivanju na večje povpraševanje družbe po okoljskih storitvah. Njihova prednostna naloga bi morala biti, da kmete spodbujajo , da koristijo družbi kot celoti z uvedbo ali nadaljnjo uporabo kmetijskih praks, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju tem spremembam ter so združljive z varstvom in izboljšanjem okolja, krajine in njenih značilnosti, naravnih virov, tal in genske raznovrstnosti. V tem smislu je treba nameniti posebno pozornost ohranjanju genskih virov v kmetijstvu in dodatnim potrebam kmetijskih ekosistemov z visoko naravno vrednostjo. Plačila morajo prispevati h kritju dodatnih stroškov in izpada dohodka, ki nastanejo zaradi prevzetih obveznosti . Rezultate priznanih kmetijsko-okoljskih ukrepov bi bilo treba upoštevati pri izpolnjevanju ekoloških obveznosti v okviru neposrednih plačil . S sinergijo, ki nastane na podlagi obveznosti, ki jo skupaj sprejme skupina kmetov, se okoljska in podnebna korist pogosto poveča. Vendar s skupnim ukrepanjem nastanejo dodatni transakcijski stroški, ki morajo biti ustrezno povrnjeni. Da se kmetom omogoči pravilno izvajanje obveznosti, ki so jih sprejeli, si morajo države članice prizadevati, da jim zagotovijo potrebne spretnosti in znanja. Države članice morajo ohraniti raven prizadevanj iz programskega obdobja 2007–2013 . Poleg tega morajo prek kmetijsko-okoljsko-podnebnih ukrepov in ukrepov ekološkega kmetijstva najmanj 25 % skupnega prispevka iz EKSRP nameniti za vsak program razvoja podeželja za ublažitev posledic podnebnih sprememb in prilagoditev nanje ter za upravljanje zemljišč. Do tega ukrepa bi morali biti prednostno upravičeni upravljavci kmetij.

Predlog spremembe 11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30)

Plačila za preusmeritev v ekološko kmetijstvo ali njegovo ohranjanje morajo kmete spodbujati k sodelovanju v takšnih shemah, kar pomeni odziv na vse večje povpraševanje družbe po uporabi okolju prijaznih kmetijskih praks in višjih standardih za dobro počutje živali. Zaradi povečanja sinergije koristi v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, ki jo zagotavlja ukrep, je treba spodbujati kolektivne pogodbe ali sodelovanje med kmeti, da se vključijo večja sosednja območja. Da se prepreči obsežna ponovna preusmeritev kmetov nazaj v konvencionalno kmetovanje, je treba podpreti ukrepe za preusmerjanje in ohranjanje. Plačila morajo prispevati h kritju nastalih dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi obveznosti, pri čemer morajo zajemati le obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde in zahteve.

(30)

Plačila za preusmeritev v ekološko kmetijstvo ali njegovo ohranjanje morajo kmete spodbujati k sodelovanju v takšnih shemah, kar pomeni odziv na vse večje povpraševanje družbe po uporabi okolju prijaznih kmetijskih praks in višjih standardih za dobro počutje živali. Zaradi povečanja sinergije koristi v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, ki jo zagotavlja ukrep, je treba spodbujati kolektivne pogodbe ali sodelovanje med kmeti ali drugimi lastniki zemljišč , da se vključijo večja sosednja območja. Da se prepreči obsežna ponovna preusmeritev kmetov nazaj v konvencionalno kmetovanje, je treba podpreti ukrepe za preusmerjanje in ohranjanje. Plačila morajo prispevati h kritju nastalih dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi obveznosti, pri čemer morajo zajemati le obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde in zahteve.

Obrazložitev

Glej soroden predlog spremembe k členu 30.

Predlog spremembe 12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(33)

Da se zagotovita učinkovita uporaba sredstev Unije in enaka obravnava kmetov po vsej Uniji, je treba gorska območja in druga območja z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami opredeliti v skladu z objektivnimi merili. V primeru območij z naravnimi omejitvami morajo biti to biofizikalna merila, ki temeljijo na trdnih znanstvenih dokazih. Sprejeti je treba prehodne ureditve , da se olajša postopno opuščanje plačil na območjih, ki se zaradi uporabe teh meril ne bodo več štela za območja z naravnimi omejitvami .

(33)

Da se zagotovita učinkovita uporaba sredstev Unije in enaka obravnava kmetov po vsej Uniji, je treba gorska območja in druga območja z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami opredeliti v skladu z objektivnimi merili. V primeru območij z naravnimi omejitvami morajo biti to biofizikalna merila, ki temeljijo na trdnih znanstvenih dokazih. Komisija bi morala do 31. decembra 2014 podati zakonodajni predlog za obvezna biofizikalna merila in ustrezne mejne vrednosti, ki bodo veljale za prihodnjo razmejitev, ter ustrezna pravila za natančno usklajevanje in prehodne ureditve.

Predlog spremembe 13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37)

Kmetje so zdaj izpostavljeni vse večjim gospodarskim in okoljskim tveganjem, ki so posledica podnebnih sprememb in naraščajoče nestanovitnosti cen. V tem smislu je učinkovito obvladovanje tveganj za kmete vse pomembnejše. Zato je treba uvesti ukrep obvladovanja tveganja, s katerim se bo kmetom pomagalo pri obravnavanju najobičajnejših tveganj, katerim so izpostavljeni. Zato je treba s tem ukrepom kmetom zagotoviti podporo za kritje premij, ki jih plačajo za zavarovanje pridelka, živali in rastlin, ter podpreti ustanovitev vzajemnih skladov in nadomestila, ki jih takšni skladi plačajo kmetom za izgube, nastale zaradi izbruha bolezni živali ali rastlin ali okoljskih nesreč. Prav tako je treba vključiti instrument za stabilizacijo dohodkov v obliki vzajemnega sklada za podporo kmetom, ki se jim izredno zmanjšajo dohodki. Da se zagotovi enako obravnavanje kmetov po vsej Uniji, neizkrivljanje konkurence in spoštovanje mednarodnih obveznosti Unije, je treba določiti posebne pogoje za dodelitev podpore v okviru teh ukrepov. Za zagotovitev smotrne uporabe proračunskih sredstev EKSRP je treba v skladu s členom 290 Pogodbe Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi z določitvijo najkrajšega in najdaljšega časa trajanja komercialnih posojil za vzajemne sklade.

(37)

Kmetje so zdaj izpostavljeni vse večjim gospodarskim in okoljskim tveganjem, ki so posledica podnebnih sprememb in naraščajoče nestanovitnosti cen. V tem smislu je učinkovito obvladovanje tveganj za kmete vse pomembnejše. Zato je treba uvesti ukrep obvladovanja tveganja, s katerim se bo kmetom pomagalo pri obravnavanju najobičajnejših tveganj, katerim so izpostavljeni. Zato je treba s tem ukrepom kmetom ali skupinam kmetov zagotoviti podporo za kritje premij, ki jih plačajo za zavarovanje pridelka, živali in rastlin, ter podpreti ustanovitev vzajemnih skladov in nadomestila, ki jih takšni skladi plačajo kmetom za izgube, nastale zaradi izbruha bolezni živali ali rastlin , škodljivih organizmov, okoljskih nesreč ali zaradi slabih vremenskih razmer . Prav tako je treba vključiti instrument za stabilizacijo dohodkov v obliki vzajemnega sklada ali zavarovalne pogodbe za podporo kmetom, ki se jim izredno zmanjšajo dohodki. Da se zagotovi enako obravnavanje kmetov po vsej Uniji, neizkrivljanje konkurence in spoštovanje mednarodnih obveznosti Unije, je treba določiti posebne pogoje za dodelitev podpore v okviru teh ukrepov. Za zagotovitev smotrne uporabe proračunskih sredstev EKSRP je treba v skladu s členom 290 Pogodbe Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi z določitvijo najkrajšega in najdaljšega časa trajanja komercialnih posojil za vzajemne sklade.

Predlog spremembe 14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38)

Pristop LEADER za lokalni razvoj se je v več letih izkazal za koristnega pri spodbujanju razvoja podeželskih območij, pri čemer se v celoti upoštevajo večsektorske potrebe za endogeni razvoj podeželja s pristopom od spodaj navzgor. S pristopom LEADER je zato treba nadaljevati v prihodnosti, pri čemer mora njegova uporaba ostati obvezna za vse programe razvoja podeželja. Sinergije bi bilo treba še bolj preučiti s spodbujanjem sodelovanja z lokalnimi razvojnimi akterji v državah v razvoju, ob polnem spoštovanju priznanja tradicionalnega znanja, zapisanega v deklaraciji ZN o pravicah avtohtonih ljudstev in konvenciji ZN o biološki raznovrstnosti, zaradi spodbujanja trajnostnih načinov kmetovanja, skladnih z ukrepi za zaščito in izboljšanje okolja, tal in genske raznovrstnosti.

Obrazložitev

Tradicionalno in lokalno znanje ter inovacije v lokalnih skupnostih tvorijo obširen sklad zbranega praktičnega znanja in zmogljivosti za ustvarjanje znanja, ki je potrebno za doseganje ciljev trajnosti in razvoja. Uporaba sinergij v sodelovanju z lokalnimi razvojnimi akterji je torej v skladu z načeli konvencije ZN o biotski raznolikosti in deklaracije ZN o pravicah avtohtonih ljudstev glede zaščite tradicionalnega znanja in praks avtohtonih in lokalnih skupnosti.

Predlog spremembe 15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(40)

Podpora iz EKSRP za lokalni razvoj v okviru pristopa LEADER mora zajemati vse vidike priprave in izvajanja lokalnih razvojnih strategij in delovanja lokalnih akcijskih skupin ter sodelovanje med ozemlji in skupinami, ki izvajajo lokalni razvoj, pri čemer ta razvoj poteka od spodaj navzgor in ga vodi skupnost. Da se partnerjem na podeželskih območjih, ki še ne uporabljajo pristopa LEADER, omogoči, da preskusijo lokalno razvojno strategijo ter se pripravijo na njeno oblikovanje in delovanje, je treba financirati tudi „začetno orodje LEADER“. Da se zagotovi smotrna in učinkovita uporaba proračunskih sredstev EKSRP, je treba v skladu s členom 290 Pogodbe Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi z natančno opredelitvijo upravičenih animacijskih stroškov za lokalne akcijske skupine.

(40)

Podpora iz EKSRP za lokalni razvoj v okviru pristopa LEADER mora zajemati vse vidike priprave in izvajanja lokalnih razvojnih strategij in delovanja lokalnih akcijskih skupin , v katerih odločanje vodi skupnost in se odločitve sprejmejo v sodelovanju z ustreznimi akterji, ter sodelovanje med ozemlji in skupinami, ki izvajajo lokalni razvoj, pri čemer ta razvoj poteka od spodaj navzgor in ga vodi skupnost. Da se partnerjem na podeželskih območjih, ki še ne uporabljajo pristopa LEADER, omogoči, da preskusijo lokalno razvojno strategijo ter se pripravijo na njeno oblikovanje in delovanje, je treba financirati tudi „začetno orodje LEADER“. Da se zagotovi smotrna in učinkovita uporaba proračunskih sredstev EKSRP in izvajanje pristopa LEADER , je treba v skladu s členom 290 Pogodbe Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi z natančno opredelitvijo upravičenih animacijskih stroškov za lokalne akcijske skupine ter za sprejemanje pravil, s katerimi se zagotovi, da države članice v celoti izvajajo pristop, ki ga vodi skupnost .

Predlog spremembe 16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 50

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(50)

EKSRP mora izraziti priznanje Unije v zvezi s tem, kako se lahko lokalni razvojni pristopi in nadnacionalna razsežnost medsebojno krepijo, zlasti v primeru inovativnega razmišljanja. To mora narediti s podelitvijo nagrad omejenemu številu projektov, ki so zgled takšnih značilnosti. Nagrade morajo dopolnjevati druge vire financiranja, ki so na voljo v okviru politike razvoja podeželja, s podelitvijo priznanja kateremu koli primernemu vodilnemu projektu, ne glede na to, ali je bil ta projekt financiran tudi prek programa razvoja podeželja.

črtano

Predlog spremembe 17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 51

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(51)

V okviru programov razvoja podeželja bi bilo treba s podporo iz EIP za kmetijsko produktivnost in trajnost zagotoviti inovativne ukrepe, s katerimi bi spodbudili z viri gospodaren in produktiven kmetijski sektor z malo emisijami. Cilj EIP mora biti spodbujanje hitrejše in širše uporabe inovativnih rešitev v praksi. EIP mora ustvariti dodano vrednost s povečanjem uporabe in učinkovitosti instrumentov v zvezi z inovacijami ter krepitvijo sinergije med njimi. EIP mora zapolniti vrzeli z boljšim povezovanjem raziskovanja in kmetovanja v praksi.

(51)

Predlog spremembe 18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(52)

Izvajanje inovativnih projektov v okviru EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti morajo prevzeti operativne skupine, ki vključujejo kmete, raziskovalce, svetovalce, podjetja in druge subjekte, ki so povezani z inovacijami v kmetijskem sektorju. Da bi bili rezultati takšnih projektov koristni za celotni sektor, je treba spodbujati njihovo širjenje in financirati ukrepe za širjenje iz različnih virov, tudi iz tehnične pomoči . Spodbujati bi bilo treba sodelovanje z inovativnimi omrežji v državah v razvoju, ki imajo podobne cilje, zlasti s tistimi, ki podpirajo decentralizirane participativne raziskave in širjenje znanja o najboljših trajnostnih kmetijskih praksah, vključno s shemami, ki so posebej namenjene ženskam.

Predlog spremembe 19

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)	„dejavnost“: projekt, skupina projektov, pogodba, sporazum ali drug ukrep, ki je izbran v skladu z merili za zadevni program razvoja podeželja in ga izvaja eden ali več upravičencev ter ki omogoča izpolnjevanje ene ali več prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja;

(d)

„dejavnost“: projekt, skupina projektov, pogodba, sporazum ali drug ukrep, ki je izbran v skladu z merili za zadevni program razvoja podeželja in ga izvaja eden ali več upravičencev ter ki omogoča izpolnjevanje ene ali več prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja , vključno z možnostjo združevanja podpore iz različnih skladov skupnega strateškega okvira, tudi znotraj ene same prednostne osi programov, ki se sofinancirajo iz ESRR in ESS, kot je določeno v členu 87(1) uredbe (EU) št. …/2013 [SSO] ;

Predlog spremembe 20

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)	„sistem spremljanja in vrednotenja“: splošni pristop, ki so ga oblikovale Komisija in države članice z določitvijo omejenega števila skupnih kazalnikov, ki se nanašajo na izhodiščno stanje ter finančno izvajanje, učinke, rezultate in vplive programov ;

(f)

„sistem spremljanja in vrednotenja“: splošni pristop, ki so ga razvile Komisija in države članice z določitvijo omejenega števila skupnih kazalnikov, ki se nanašajo na izhodiščno stanje ter učinke, rezultate in finančno izvajanje programov ; Ni nujno, da sistem temelji izključno na količinskem pristopu, temveč lahko slednjega po potrebi in z uporabo ustreznih metod nadomesti kvalitativni pristop glede rezultatov programa;

Predlog spremembe 21

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka j a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ja)	„regije v prehodu“: regije, katerih bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca znaša med 75 % in 90 % povprečnega BDP v EU-27;

Obrazložitev

Regije v prehodu bi bilo treba upoštevati v skladu s predlogom spremembe člena 65 o prispevkih iz Sklada.

Predlog spremembe 22

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka l

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(l)	„transakcijski stroški“: stroški, ki so povezani z obveznostjo , vendar jih ni mogoče neposredno pripisati njenemu izvajanju ;

(l)	„transakcijski stroški“: stroški, ki so povezani z obveznostjo in jih posredno povzroča njeno izvajanje ; izračunajo se lahko na podlagi standardnih stroškov;

Predlog spremembe 23

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(la)	„proizvodni sistem“: sistem zemljišč in vložkov, ki se upravljajo kot celota;

Predlog spremembe 143

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka m a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ma)	„kmetijsko gozdarstvo“: sistem proizvodnje, v katerem se drevesa in gojene rastline ali rastline, ki so primerne za pašo, gojijo skupaj na istih parcelah ali ob robu istih parcel;

Predlog spremembe 24

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka o

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(o)	„slabe vremenske razmere“: vremenski pogoji, kot so slana, nevihte in toča, zmrzal, močan dež ali huda suša, ki se lahko primerjajo z naravno nesrečo;

(o)	„slabe vremenske razmere“: „slabe vremenske razmere“: vremenski pogoji, kot so slana, nevihte , vrtinčast veter, toča, zmrzal, močan dež ali huda suša, ki se lahko primerjajo z naravno nesrečo;

Predlog spremembe 25

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka r

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(r)	„naravna nesreča“: naravni dogodek biotske ali abiotske narave, ki povzroči pomembne motnje kmetijskih proizvodnih sistemov in gozdnih struktur, zaradi česar lahko nastane pomembna gospodarska škoda za kmetijski in gozdarski sektor;

(r)	„naravna nesreča“: naravni dogodek biotske ali abiotske narave, ki povzroči pomembne motnje kmetijskih proizvodnih sistemov in gozdnih struktur, zaradi česar lahko nastane pomembna gospodarska škoda za kmetijski ali gozdarski sektor;

Predlog spremembe 26

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka s

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(s)	„huda nesreča“: nepredviden dogodek biotske ali abiotske narave, ki je posledica človekove dejavnosti in povzroči pomembne motnje kmetijskih proizvodnih sistemov in gozdnih struktur, zaradi česar lahko nastane pomembna gospodarska škoda za kmetijski in gozdarski sektor;

(s)	„huda nesreča“: nepredviden dogodek biotske ali abiotske narave, ki je posledica človekove dejavnosti in povzroči pomembne motnje kmetijskih proizvodnih sistemov in gozdnih struktur, zaradi česar lahko nastane pomembna gospodarska škoda za kmetijski ali gozdarski sektor;

Predlog spremembe 27

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka t

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(t)	„kratka dobavna veriga“: dobavna veriga, ki vključuje omejeno število gospodarskih subjektov, zavezanih k sodelovanju, lokalni gospodarski razvoj ter tesne geografske in socialne odnose med proizvajalci in potrošniki;

(t)

„kratka dobavna veriga“: dobavna veriga, ki vključuje omejeno število gospodarskih subjektov v neposredni prodaji , na lokalnih trgih in v kmetijstvu, ki ga podpira skupnost, zavezanih k sodelovanju, lokalni gospodarski razvoj , uporabo lokalnih razvojnih strategij ter tesne geografske in socialne odnose med proizvajalci , predelovalci in potrošniki;

Obrazložitev

Da se spodbudi celostni pristop k razvoju kratke dobavne verige in odzove neposredno na potrebe podeželskih skupnosti, bi bilo treba v opredelitvi pojma kratkih dobavnih verig posebej navesti tržne poti, kot so neposredna prodaja, lokalni trgi in s strani skupnosti podprto kmetijstvo, prek katerih lahko kmetje in proizvajalci tržijo visoko kakovostne živilske proizvode.

Predlog spremembe 28

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka u

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(u)	„mladi kmet“: kmet, ki je v času predložitve vloge mlajši od 40 let, ima ustrezna poklicna strokovna znanja in usposobljenost ter je v kmetijskem gospodarstvu prvič imenovan za vodjo gospodarstva;

(u)	„mladi kmet“: kmet, ki je v času predložitve vloge star 40 let ali manj , ima ustrezna poklicna strokovna znanja in usposobljenost ter je vodja gospodarstva;

Predlog spremembe 29

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka x a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(xa)	„kmet“: dejavni kmet v smislu člena 4(1) in člena 9 Uredbe (EU) št. …/2013 [NP].

Predlog spremembe 30

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka x b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(xb)

„lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost“: decentralizirano upravljanje s pristopom od spodaj navzgor in partnersko delovanje na lokalni in podregionalni ravni, ki spodbuja podeželske subjekte, da načrtujejo in izvršujejo večsektorske območne lokalne razvojne strategije, ki spodbujajo odgovornost skupnosti, krepitev zmogljivosti ter inovacije;

Predlog spremembe 31

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. V tej uredbi se uporabljajo tudi opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. …/2013 [NP].

Predlog spremembe 32

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kar zadeva opredelitev mladega kmeta v odstavku 1(u) , je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 90 glede pogojev, pod katerimi lahko pravna oseba šteje za mladega kmeta, vključno z določitvijo obdobja mirovanja za pridobitev strokovnih spretnosti in znanja.	2. Kar zadeva mladega kmeta, je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 90 glede pogojev, pod katerimi lahko pravna oseba šteje za mladega kmeta ali malega kmeta , vključno z določitvijo obdobja mirovanja za pridobitev strokovnih spretnosti in znanja ter ob upoštevanju posebnosti vsake države članice .

Predlog spremembe 33

Predlog uredbe

Člen 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

EKSRP prispeva k strategiji Evropa 2020, tako da pospešuje trajnostni razvoj podeželja na celotnem območju Unije z dopolnjevanjem drugih instrumentov skupne kmetijske politike (SKP) ter z dopolnjevanjem kohezijske in skupne ribiške politike. EKSRP prispeva k ozemeljsko in okoljsko bolj uravnoteženemu , podnebju prijaznemu in inovativnemu kmetijskemu sektorju Unije, ki je odporen na podnebne spremembe.

EKSRP v okviru evropske strategije za razvoj podeželja prispeva k strategiji Evropa 2020, tako da pospešuje trajnostni razvoj podeželja na celotnem območju Unije z dopolnjevanjem drugih instrumentov skupne kmetijske politike (SKP) ter z usklajevanjem in dopolnjevanjem kohezijske in skupne ribiške politike. EKSRP prispeva k razvoju ozemeljsko in okoljsko bolj uravnoteženega , podnebju prijaznega in konkurenčnega, produktivnega in inovativnega kmetijskega in gozdarskega sektorja Unije, ki je odporen na podnebne spremembe , ter najpomembnejših podeželskih območij .

Obrazložitev

Cilji EKSRP, opisani v členih 4 in 5, zadevajo tudi ukrepe, namenjene podeželskim območjem zunaj kmetijskega sektorja, zato bi bilo treba poslanstvo EKSRP zastaviti bolj vključujoče.

Predlog spremembe 34

Predlog uredbe

Člen 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Znotraj skupnega okvira SKP podpora za razvoj podeželja prispeva k doseganju naslednjih ciljev:

(1)	konkurenčnosti kmetijstva;

(1)	spodbujanje konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva ;

(2)	trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri in ukrepov na področju podnebnih sprememb;

(2)	zagotavljanje trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri in ukrepov na področju podnebnih sprememb;

(3)	uravnoteženega teritorialnega razvoja podeželskih območij .

(3)	doseganje uravnoteženega teritorialnega razvoja podeželskih gospodarstev in skupnosti, kar ustvarja in ohranja delovna mesta .

Predlog spremembe 35

Predlog uredbe

Člen 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Cilji razvoja podeželja, ki prispevajo k strategiji Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, se dosegajo prek naslednjih šestih prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja, s katerimi se pretvarjajo ustrezni tematski cilji skupnega strateškega okvira:

(1) pospeševanje prenosa znanja ter inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželskih območjih s poudarkom na področjih:

(a)	pospeševanja inovacij in baze znanja na podeželskih območjih;

(a)	pospeševanja inovacij , novih načinov sodelovanja in razvoja baze znanja na podeželskih območjih;

(b)	krepitve povezav med kmetijstvom in gozdarstvom ter raziskavami in inovacijami;

(b)	krepitve povezav med kmetijstvom in gozdarstvom ter raziskavami in inovacijami;

(c)	krepitve vseživljenjskega učenja in poklicnega usposabljanja v kmetijskem in gozdarskem sektorju;

(c)	krepitve vseživljenjskega učenja in poklicnega usposabljanja v kmetijskem in gozdarskem sektorju , tudi kar zadeva ozaveščenost o varnosti na kmetiji ;

(2) krepitev konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva in krepitev sposobnosti preživetja kmetij s poudarkom na področjih:

(2) krepitev sposobnosti preživetja kmetij in konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva in gozdarstva ter živilskega sektorja s poudarkom na področjih:

(a)	spodbujanja prestrukturiranja kmetij z velikimi strukturnimi problemi, predvsem kmetij z nizko udeležbo na trgu, tržno usmerjenih kmetij v posameznih sektorjih in kmetij s potrebo po kmetijski diverzifikaciji ;

(a)	spodbujanja naložb v inovativne kmetijske tehnologije in pospeševanja njihovega širjenja in uveljavljanja ;

(b)	spodbujanja generacijske pomladitve v kmetijskem sektorju ;

(b)	spodbujanja vstopanja novih, v celoti usposobljenih udeležencev v kmetijski sektor, med drugim z generacijsko pomladitvijo ;

(ba)	izboljšanja ekonomske uspešnosti vseh kmetij s povečanjem njihove udeležbe na trgu in tržne usmerjenosti ter diverzifikacijo;

(bb)	spodbujanja prestrukturiranja in posodabljanja kmetij;

(bc)	ohranjanja produktivnega kmetijstva na hribovitih območjih in območjih z omejenimi možnostmi ali v najbolj oddaljenih regijah;

(bd)	izboljšanja konkurenčnosti kmetijsko-živilskega sektorja, tudi s povečanjem njegove učinkovitosti, in dodane vrednosti kmetijskih proizvodov.

(3) spodbujanje organizacije prehranske verige in obvladovanja tveganja v kmetijstvu s poudarkom na področjih:

(a)	boljše vključitve primarnih proizvajalcev v prehransko verigo v okviru shem kakovosti, promocije na lokalnih trgih, kratkih dobavnih verig, skupin proizvajalcev in medpanožnih organizacij;

(a)	boljše vključitve primarnih proizvajalcev v prehransko verigo v okviru shem kakovosti, promocije na lokalnih trgih, kratkih dobavnih verig, skupin proizvajalcev in medpanožnih organizacij;

(b)	podpore obvladovanja tveganja v okviru kmetij;

(b)	podpore preprečevanju in obvladovanju tveganja v okviru kmetij;

(4) obnova, ohranjanje in izboljševanje ekosistemov, odvisnih od kmetijstva in gozdarstva , s poudarkom na področjih:

(4) obnova, ohranjanje in izboljševanje ekosistemov, na katere vplivata kmetijstvo in gozdarstvo , s poudarkom na področjih:

(a)	obnavljanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti, vključno z območji Natura 2000 in kmetijstvom velike naravne vrednosti, in stanja krajin v Evropi;

(a)	obnavljanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti, vključno z območji Natura 2000 in kmetijstvom velike naravne vrednosti, in stanja krajin v Evropi;

(aa)	izboljševanja dobrega počutja živali;

(b)	izboljševanja gospodarjenja z vodami;

(b)	izboljševanja gospodarjenja z vodami;

(c)	izboljševanja upravljanja tal;

(c)	izboljševanja upravljanja tal;

(5) spodbujanje učinkovite rabe virov in prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe, na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva s poudarkom na področjih:

(a)	povečevanja učinkovitosti rabe vode v kmetijstvu;

(a)	povečevanja učinkovitosti rabe vode v kmetijstvu;

(b)	povečevanja učinkovitosti rabe energije v kmetijstvu in živilski predelavi;

(b)	povečevanja učinkovitosti rabe energije v kmetijstvu in živilski predelavi;

(c)	spodbujanja ponudbe in uporabe obnovljivih virov energije, stranskih proizvodov, odpadkov, ostankov in drugih neživilskih surovin za namene biogospodarstva;

(c)	spodbujanja ponudbe in uporabe obnovljivih virov energije, stranskih proizvodov, odpadkov, ostankov in drugih neživilskih surovin za namene biogospodarstva;

(d)	zmanjševanja emisij dušikovega oksida in metana iz kmetijstva;

(d)	zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in amonijaka iz kmetijstva ter izboljševanja kakovosti zraka ;

(e)	spodbujanja sekvestracije ogljika v kmetijstvu in gozdarstvu;

(e)	spodbujanja shranjevanja in sekvestracije ogljika v kmetijstvu in gozdarstvu;

(ea)	spodbujanja uporabe novih na raziskavah temelječih proizvodov in metod uporabe ter postopkov v kmetijsko-prehranski vrednostni verigi za izboljšanje upravljanja biotske raznovrstnosti in učinkovitosti rabe virov;

(6) spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanja revščine in gospodarskega razvoja podeželskih območij s poudarkom na področjih:

(a)	spodbujanja diverzifikacije, ustanavljanja novih malih podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest;

(a)	spodbujanja diverzifikacije, ustanavljanja novih malih podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest;

(b)	pospeševanja lokalnega razvoja podeželskih območij;

(b)	pospeševanja lokalnega razvoja podeželskih območij;

(c)	spodbujanja dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) na podeželskih območjih ter njihove uporabe in kakovosti.

(c)	spodbujanja dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) na podeželskih območjih ter njihove uporabe in kakovosti.

Vse te prednostne naloge prispevajo k doseganju horizontalnih ciljev inovacij ter blažitve podnebnih sprememb in prilagajanju tem spremembam.

Predlog spremembe 36

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Zagotovi se skladnost podpore EKSRP z ukrepi, ki jih financira Evropski kmetijski jamstveni sklad.	1. Zagotovi se skladnost podpore EKSRP z ukrepi, ki jih financira Evropski kmetijski jamstveni sklad ali drugi finančni instrumenti Unije .

Predlog spremembe 173

Predlog uredbe

Člen 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 6a
	Skladnost politik za razvoj
	Z reformo se zagotovi, da skupna kmetijska politika v skladu s členom 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije upošteva cilje razvojnega sodelovanja, tudi cilje, ki so jih sprejeli Združeni narodi in druge mednarodne organizacije. Ukrepi, sprejeti s to uredbo, ne ogrožajo možnosti za pridelavo hrane in dolgoročne prehranske varnosti držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih držav, ter prispevajo k uresničevanju zavez Unije o blažitvi podnebnih sprememb Unija bi se morala pri spodbujanju trajnostnega kmetijstva opirati na zaključke mednarodne ocene agronomske znanosti in tehnologije za razvoj (IAASTD).

Predlog spremembe 37

Predlog uredbe

Člen 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. EKSRP v državah članicah deluje na podlagi programov razvoja podeželja. V okviru teh programov se strategija za izpolnjevanje prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja izvaja z naborom ukrepov iz naslova III, pri čemer se za doseganje njihovega uresničevanja zaprosi za pomoč EKSRP.	1. EKSRP v državah članicah deluje na podlagi programov razvoja podeželja. V okviru teh programov se strategija za izpolnjevanje prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja izvaja z naborom ukrepov iz naslova III, pri čemer se za doseganje njihovega uresničevanja zaprosi za pomoč EKSRP.
2. Država članica lahko predloži en program za svoje celotno ozemlje ali pa več regionalnih programov.	2. Država članica lahko predloži en program za svoje celotno ozemlje, več regionalnih programov ali pa oboje . Ukrepi, ki se izvajajo na nacionalni ravni, se ne izvajajo z regionalnimi programi.
3. Države članice z regionalnimi programi lahko v odobritev predložijo tudi nacionalni okvir s skupnimi elementi za te programe brez ločene proračunske dodelitve sredstev.	3. Države članice z regionalnimi programi lahko v odobritev predložijo tudi nacionalni okvir s skupnimi elementi za te programe brez ločene proračunske dodelitve sredstev.

Predlog spremembe 38

Predlog uredbe

Člen 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice lahko v svoje programe razvoja podeželja vključijo tematske podprograme, s katerimi se prispeva k prednostnim nalogam Unije za razvoj podeželja in katerih cilj je obravnavati opredeljene posebne potrebe zlasti v zvezi z:

1. Države članice lahko v svoje programe razvoja podeželja vključijo tematske podprograme, ki obravnavajo posebne potrebe, s čimer prispevajo k uresničevanju prednostnih nalog za razvoj podeželja . Takšni tematski podprogrami so lahko med drugim povezani z:

(a)	mlade kmete ;

(a)	mladimi kmeti ;

(b)	malimi kmetijami iz tretjega pododstavka člena 20(2);

(b)	malimi kmetijami iz tretjega pododstavka člena 20(2);

(c)	gorskimi območji iz člena 33(2);

(c)	gorskimi območji iz člena 33(2);

(d)	kratkimi dobavnimi verigami.

(d)	kratkimi dobavnimi verigami;

(da)	ženskami na podeželju.

Okvirni seznam ukrepov in vrst dejavnosti, ki so posebej pomembni za posamezne tematske podprograme, je naveden v Prilogi III.

2. Tematski podprogrami lahko obravnavajo tudi posebne potrebe v zvezi s prestrukturiranjem kmetijskih sektorjev, ki znatno vplivajo na razvoj posameznega podeželskega območja.

2. Tematski podprogrami lahko obravnavajo tudi posebne potrebe v zvezi s prestrukturiranjem kmetijskih sektorjev, ki znatno vplivajo na razvoj posameznega podeželskega območja ali druge posebne potrebe, ki jih opredeli država članica .

3. Pri dejavnostih, ki se podpirajo v okviru tematskih podprogramov v zvezi z malimi kmetijami in kratkimi dobavnimi verigami, se lahko stopnje podpore iz Priloge I povišajo za 10 odstotnih točk. V primeru mladih kmetov in gorskih območij se lahko najvišje stopnje podpore povišajo v skladu s Prilogo I. Kljub temu najvišja stopnja skupne podpore ne presega 90 %.

3. Pri dejavnostih, ki se podpirajo v okviru tematskih podprogramov v zvezi z malimi kmetijami in kratkimi dobavnimi verigami, se lahko stopnje podpore iz Priloge I povišajo za 10 odstotnih točk. Med drugim v primeru mladih kmetov in gorskih območij se lahko najvišje stopnje podpore povišajo v skladu s Prilogo I. Kljub temu najvišja stopnja skupne podpore ne presega 90 %.

Predlog spremembe 39

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka c – pododstavek 2 – točka vii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(vii)

so načrtovane pobude za ozaveščanje in spodbujanje inovativnih ukrepov ter ustanovitev operativnih skupin EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti;

(vii)

so načrtovane pobude za ozaveščanje in spodbujanje inovativnih ukrepov ter ustanovitev operativnih skupin EIP na področju kmetijske proizvodnje, ekonomske uspešnosti in trajnosti;

Predlog spremembe 40

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

d)	oceno predhodnih pogojev in po potrebi ukrepe iz člena 17(4) Uredbe (EU) [SSO/2012] ter najpomembnejše cilje, določene za namene člena 19 Uredbe (EU) št. [SSO/2012] ;

(d)	oceno predhodnih pogojev iz Priloge V, ki se nanašajo na razvoj podeželja in ki so pomembni za program, in po potrebi ukrepe iz člena 17(4) Uredbe (EU) št. …/2013 [SSO];

Obrazložitev

Predhodni pogoji za programe razvoja podeželja ne bi smeli vplivati na področja, ki ne spadajo v politiko razvoja podeželja, uporabljati pa bi jih bilo treba le za ocenjevanje pogojev, ki so neposredno povezani z delom v okviru programa.

Predlog spremembe 41

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)

kar zadeva lokalni razvoj, poseben opis mehanizmov usklajevanja med lokalnimi razvojnimi strategijami, ukrepom sodelovanja iz člena 36, ukrepom osnovnih storitev in obnovo vasi na podeželskih območjih iz člena 21 ter podporo za nekmetijske dejavnosti na podeželskih območjih v okviru ukrepa razvoja kmetij in podjetij na podeželskih območjih iz člena 20;

(f)

kar zadeva lokalni razvoj, poseben opis mehanizmov usklajevanja med lokalnimi razvojnimi strategijami, ukrepom na področju sodelovanja iz člena 36, ukrepom na področju osnovnih storitev in obnovo vasi na podeželskih območjih iz člena 21 , vključno s povezavami med mestom in podeželjem ter sodelovanjem med regijami, ter podporo za nekmetijske dejavnosti na podeželskih območjih v okviru ukrepa na področju razvoja kmetij in podjetij na podeželskih območjih iz člena 20;

Predlog spremembe 42

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g)	opis pristopa k inovacijam za večjo produktivnost in trajnostno upravljanje virov ter prispevanje k doseganju ciljev EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti iz člena 61;

(g)	opis pristopa k inovacijam za večjo produktivnost kmetij, njihovo ekonomsko sposobnost in trajnostno upravljanje virov ter prispevanje k doseganju ciljev EIP na področju kmetijske proizvodnje, ekonomske sposobnosti in trajnosti iz člena 61;

Predlog spremembe 43

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(j)	načrt kazalnikov, v katerem so za vsako prednostno nalogo Unije za razvoj podeželja, vključeno v program, navedeni kazalniki ter izbrani ukrepi z načrtovanimi učinki in izdatki, razčlenjeni na javne in zasebne;

(j)	načrt kazalnikov, v katerem so za vsako prednostno nalogo Unije za razvoj podeželja, vključeno v program, navedeni kazalniki ter izbrani ukrepi z načrtovanimi učinki glede na cilje procesa in politike in načrtovanimi izdatki, razčlenjenimi na javne in zasebne;

Obrazložitev

Da bi zagotovili jasno povezavo med cilji politike za razvoj podeželja in podatki v programskih dokumentih, ki upravičujejo posamezne cilje, kjer je potrebno ukrepanje, je treba pri načrtovanih učinkih ukrepov ohraniti usmerjenost v cilje politike.

Predlog spremembe 44

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka m

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(m)	podatke o dopolnjevanju z ukrepi, ki se financirajo iz drugih instrumentov skupne kmetijske politike, v okviru kohezijske politike ali iz ESPR;

(m)

podatke o dopolnjevanju z ukrepi, ki se financirajo iz drugih instrumentov skupne kmetijske politike, o mehanizmih, s katerimi se zagotavlja usklajevanje z ukrepi, ki se financirajo iz drugih skladov skupnega strateškega okvira, in o uporabi finančnih instrumentov iz naslova IV Uredbe (EU) št. …/2013 [SSO].

Predlog spremembe 45

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)	ločen poseben načrt kazalnikov z načrtovanimi učinki in izdatki, razčlenjeni na javne in zasebne.

(c)	ločen poseben načrt kazalnikov z načrtovanimi učinki glede na cilje procesa in politike in načrtovanimi izdatki, razčlenjenimi na javne in zasebne.

Obrazložitev

Predlog spremembe 46

Predlog uredbe

Člen 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Poleg predhodnih pogojev iz Priloge IV za EKSRP veljajo splošni predhodni pogoji iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. [SSO/2012].	Predhodni pogoji iz Priloge IV veljajo za EKSRP, če so zanj pomembni in se lahko uporabljajo za posebne cilje, ki jih je treba doseči v okviru prednostnih nalog programa.

Obrazložitev

Ni nujno, da je politika razvoja na kmetijskem področju povezana z izpolnjevanjem zahtev na drugih političnih področjih. Predhodni pogoji bi morali biti predpisani le za bistvene prednostne naloge te politike.

Predlog spremembe 47

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Komisija lahko odobri program razvoja podeželja pred sklenitvijo pogodbe o partnerstvu z državo članico, če meni, da so vsi elementi programa razvoja podeželja skladni z določbami te uredbe in deli pogodbe o partnerstvu, ki zadevajo EKSRP.

Predlog spremembe 48

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 – točka a – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)	spremembo stopnje prispevka EKSRP za enega ali več ukrepov;

črtano

Predlog spremembe 49

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 – točka a – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iv)	prenosom sredstev med ukrepi, ki se izvajajo v okviru različne stopnje prispevka EKSRP.

črtano

Predlog spremembe 50

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 – točka a – točka iv a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iva)

prenosom sredstev med programi, da se prepreči izguba sredstev EKSRP.

Obrazložitev

Da bi se izognili izgubi sredstev EU v državah članicah, se dovoli prerazporeditev sredstev med programi razvoja podeželja v isti državi članici, kadar analiza izvajanja pokaže, da obstaja tveganje samodejnega prenehanja prevzete obveznosti.

Predlog spremembe 51

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Komisija izda odobritev iz odstavka 1 v dveh mesecih po prejemu prošnje.

Predlog spremembe 52

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o postopkih in časovnem razporedu za:	Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 90 v zvezi s pravili o postopkih in časovnem razporedu za:

Obrazložitev

To ni zgolj tehnična odločitev.

Predlog spremembe 53

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 91.	črtano

Predlog spremembe 54

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Ukrepi, usmerjeni v kmetijska gospodarstva, so namenjeni le kmetom, ki so aktivni kmetje v skladu z opredelitvijo v Uredbi (EU) št. …/2013 [NP].

Predlog spremembe 55

Predlog uredbe

Člen 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Podpora v okviru tega ukrepa je namenjena dejavnostim poklicnega usposabljanja in pridobivanja strokovnih znanj ter predstavitvenim dejavnostim in dejavnostim informiranja. Dejavnosti poklicnega usposabljanja in pridobivanja strokovnih znanj lahko vključujejo tečaje usposabljanja, delavnice in inštruiranje.	1. Podpora v okviru tega ukrepa je namenjena dejavnostim poklicnega usposabljanja in pridobivanja strokovnih znanj ter predstavitvenim dejavnostim in dejavnostim informiranja. Dejavnosti poklicnega usposabljanja in pridobivanja strokovnih znanj lahko vključujejo tečaje usposabljanja, delavnice in inštruiranje.
Podpora lahko zajema tudi kratkoročne izmenjave za upravljanje kmetij ali obiske kmetij.	Podpora lahko zajema tudi kratkoročne izmenjave za upravljanje kmetij in gozdov ter obiske kmetij in gozdov .
2. Podpora v okviru tega ukrepa je namenjena osebam, ki izvajajo dejavnosti na področjih kmetijstva, prehrane in gozdarstva, upravljavcem zemljišč in drugim gospodarskim subjektom, ki so MSP in delujejo na podeželskih območjih.	2. Podpora v okviru tega ukrepa je namenjena osebam, ki izvajajo dejavnosti na področjih kmetijstva, prehrane in gozdarstva, upravljavcem zemljišč in drugim gospodarskim subjektom, ki so MSP in delujejo na podeželskih območjih. Pri zagotavljanju podpore MSP na podlagi tega ukrepa se lahko prednostno obravnavajo MSP, ki so povezana s kmetijskim in gozdarskim sektorjem.
Subjekt, ki zagotovi usposabljanje ali izvaja druge dejavnosti prenosa znanja in informiranja, je upravičen do podpore.	Subjekt, ki zagotovi usposabljanje ali izvaja druge dejavnosti prenosa znanja in informiranja in je lahko javni organ , je upravičen do podpore.
3. Podpora v okviru tega ukrepa ni namenjena izobraževalnim tečajem ali usposabljanju, ki je del običajnih izobraževalnih programov ali sistemov na srednješolski ali višjih ravneh.	3. Podpora v okviru tega ukrepa ni namenjena izobraževalnim tečajem ali usposabljanju, ki je del običajnih izobraževalnih programov ali sistemov na srednješolski ali višjih ravneh.
Subjekti, ki izvajajo dejavnosti prenosa znanja in informiranja, zagotovijo ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje te naloge.	Subjekti, ki izvajajo dejavnosti prenosa znanja in informiranja, zagotovijo ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje te naloge.
4. Stroški, ki so upravičeni v okviru tega ukrepa, so stroški organizacije in izvajanja dejavnosti prenosa znanja ali informiranja. V primeru predstavitvenih projektov se lahko s podporo krijejo tudi ustrezni naložbeni stroški. Upravičeni stroški so tudi stroški potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev ter nadomestitveni stroški kmetov.	4. Stroški, ki so upravičeni v okviru tega ukrepa, so stroški organizacije in izvajanja dejavnosti prenosa znanja ali informiranja. V primeru predstavitvenih projektov se lahko s podporo krijejo tudi ustrezni naložbeni stroški. Upravičeni stroški so tudi stroški potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev ter nadomestitveni stroški kmetov.
5. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z natančnejšo opredelitvijo upravičenih stroškov, minimalne usposobljenosti subjektov, ki zagotavljajo storitve prenosa znanja, ter trajanja in vsebine programov kmetijske izmenjave in obiskov kmetij.	5. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z natančnejšo opredelitvijo upravičenih stroškov, minimalne usposobljenosti subjektov, ki zagotavljajo storitve prenosa znanja, ter trajanja in vsebine programov kmetijske izmenjave in obiskov kmetij.

Predlog spremembe 56

Predlog uredbe

Člen 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Podpora v okviru tega ukrepa se dodeli za:

(a)

pomoč kmetom, lastnikom gozdov in MSP na podeželskih območjih pri uporabi storitev svetovanja za izboljšanje gospodarske in okoljske učinkovitosti ter zmanjšanje negativnega vpliva njihovega kmetijskega gospodarstva, podjetja in/ali naložbe na podnebje in povečanje odpornosti teh gospodarstev, podjetij in/ali naložb na podnebne spremembe;

(a)

(b)	spodbujanje ustanavljanja služb za pomoč pri upravljanju kmetij, služb za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah ter služb za kmetijsko in gozdarsko svetovanje, vključno s sistemom za kmetijsko svetovanje iz členov 12, 13 in 14 Uredbe (EU) št. HU/2012;

(b)	spodbujanje ustanavljanja služb za pomoč pri upravljanju kmetij, služb za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah ter služb za kmetijsko in gozdarsko svetovanje, vključno s sistemom za kmetijsko svetovanje iz členov 12, 13 in 14 Uredbe (EU) št. …/2013 [HU];

(c)	spodbujanje usposabljanja svetovalcev.

(c)	spodbujanje usposabljanja svetovalcev.

(ca)	podpiranje mladih kmetov pri zagonu dejavnosti.

2. Do podpore iz odstavka 1(a) in ( c ) je upravičen subjekt, ki zagotovi svetovanje ali usposabljanje. Podpora iz odstavka 1(b) se dodeli organu ali subjektu, ki je izbran za ustanovitev službe za pomoč pri upravljanju kmetij, službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah ali službe za kmetijsko in gozdarsko svetovanje.

2. Do podpore iz odstavka 1(a) , (c) in ( ca ) je upravičen subjekt, ki zagotovi svetovanje ali usposabljanje. Podpora iz odstavka 1(b) se dodeli organu ali subjektu, ki je izbran za ustanovitev službe za pomoč pri upravljanju kmetij, službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah ali službe za kmetijsko in gozdarsko svetovanje.

3. Organi ali subjekti, izbrani za svetovanje, zagotovijo zadostne vire v obliki osebja, ki se redno usposablja in izobražuje , ima izkušnje s svetovanjem ter je zanesljivo na področju, v zvezi s katerim svetuje. Upravičenci so izbrani na podlagi razpisa za zbiranje predlogov. Postopek izbire je objektiven ter namenjen javnim in zasebnim subjektom.

3. Organi ali subjekti, izbrani za svetovanje, zagotovijo ustrezne vire v obliki kvalificiranega osebja, ki se redno usposablja, ima izkušnje s svetovanjem ter dokazano deluje neodvisno in zanesljivo na področju, v zvezi s katerim svetuje. Upravičenci so izbrani na podlagi razpisa za zbiranje predlogov. Postopek izbire se vodi skladno z javnim pravom in je namenjen tako javnim kot tudi zasebnim subjektom. Postopek izbire je objektiven in omogoča izključitev ponudnikov, pri katerih obstaja navzkrižje interesov.

Službe za svetovanje pri svetovanju upoštevajo obveznosti glede nerazkritja iz člena 13(2) Uredbe (EU) št. HU/2012.

Službe za svetovanje pri svetovanju upoštevajo obveznosti glede nerazkritja iz člena 13(2) Uredbe (EU) št. …/2013 [HU].

3a. Sistem za kmetijsko svetovanje izpolnjuje zahteve iz člena 12 Uredbe (EU) št. …/2013 [HU]. Dodatna podpora se službam za svetovanje dodeli le, če država članica v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. …/2013 [HU] vzpostavi sistem za kmetijsko svetovanje.

4. Storitev svetovanja kmetom je povezana z vsaj eno prednostno nalogo Unije za razvoj podeželja in obsega vsaj enega od naslednjih elementov:

4. Storitev svetovanja kmetom je povezana z dvema ali več prednostnimi nalogami Unije za razvoj podeželja in obsega dva ali več izmed naslednjih elementov:

(a)	eno ali več z zakonom predpisanih zahtev o upravljanju in/ali načela dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja iz poglavja I naslova VI Uredbe (EU) št. HU/2012;

(a)	eno ali več z zakonom predpisanih zahtev o upravljanju in/ali načela dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja iz poglavja I naslova VI Uredbe (EU) št. …/2013 [HU];

(b)	po potrebi kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, kot so določene v poglavju 2 naslova III Uredbe (EU) št. RP/2012, ter vzdrževanje kmetijskih območij iz člena 4(1)(c) Uredbe (EU) št. RP/2012;

(b)	po potrebi kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, kot so določene v poglavju 2 naslova III Uredbe (EU) št. …/2013 [RP], ter vzdrževanje kmetijskih območij iz člena 4(1)(c) Uredbe (EU) št. …/2013 [RP];

(c)	zahteve ali ukrepe v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem tem spremembam, biotsko raznovrstnostjo, varstvom voda in tal, obveščanjem o boleznih živali in rastlin ter inovacijami, kot je določeno v Prilogi I k Uredbi (EU) št. HU/2012;

(c)	zahteve ali ukrepe v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem tem spremembam, biotsko raznovrstnostjo, varstvom voda in tal, obveščanjem o boleznih živali in rastlin ter inovacijami, kot je določeno v Prilogi I k Uredbi (EU) št. …/2013 [HU];

(d)	trajnostni razvoj gospodarskih dejavnosti malih kmetij, kot ga določijo države članice, in vsaj kmetij, ki sodelujejo v shemi za male kmete iz naslova V Uredbe (EU) št. RP/2012; or

(d)	trajnostni razvoj gospodarskih dejavnosti malih kmetij, kot ga določijo države članice, in vsaj kmetij, ki sodelujejo v shemi za male kmete iz naslova V Uredbe (EU) št. …/2013 [RP]; or

(e)	po potrebi standarde varstva pri delu, ki temeljijo na zakonodaji Unije.

(e)	po potrebi standarde varstva pri delu ali varnosti na kmetiji , ki temeljijo na zakonodaji Unije ali na nacionalni zakonodaji;

(ea)	podporo za mlade kmete ali nove kmete, dostop do zemlje ali posojil za zagon kmetij ali katerega koli od teh elementov;

(eb)	trajnostni razvoj gospodarskih dejavnosti kmetijskih gospodarstev v skladu z vsemi ukrepi, priporočenimi v programih razvoja podeželja, vključno s posodobitvijo kmetij, krepitvijo konkurenčnosti, sektorskim povezovanjem in razvojem ekološkega kmetovanja;

(ec)	posebne storitve svetovanja, ki podpirajo lokalno predelavo in trženje na kratke razdalje, vključno z usposabljanjem in izvajanjem prilagojenih higienskih pravil in standardov za varnost hrane;

(ed)	vidike „enega zdravja“ v živinoreji.

Storitev svetovanja lahko zajema tudi vprašanja, povezana z gospodarsko, kmetijsko in okoljsko učinkovitostjo kmetijskega gospodarstva.

5. Storitev svetovanja lastnikom gozdov zajema vsaj ustrezne obveznosti v skladu z direktivami 92/43/EGS, 2009/147/ES in 2000/60/ES. Zajema lahko tudi vprašanja, povezana z gospodarsko in okoljsko učinkovitostjo gozdnega posestva.

6. Storitev svetovanja MSP lahko zajema tudi vprašanja, povezana z gospodarsko in okoljsko učinkovitostjo podjetja.

6. Storitev svetovanja MSP lahko zajema tudi vprašanja, povezana z gospodarsko in okoljsko učinkovitostjo podjetja. Prednost lahko imajo mikropodjetja in MSP, povezana s kmetijskim in gozdarskim sektorjem.

7. Kadar je utemeljeno in ustrezno, se lahko storitve svetovanja zagotavljajo v skupini, ob upoštevanju položaja posameznih subjektov, ki uporabljajo storitve svetovanja.

8. Podpora iz odstavka 1(a) in (c) ne presega najvišjih zneskov iz Priloge I. Podpora iz odstavka 1(b) se postopno znižuje v obdobju največ pet let od ustanovitve.

9. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z natančnejšo opredelitvijo minimalne usposobljenosti organov ali subjektov, ki zagotavljajo svetovanje.

Predlog spremembe 57

Predlog uredbe

Člen 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Podpora v okviru tega ukrepa zajema novo sodelovanje kmetov v:

1. Podpora v okviru tega ukrepa zajema novo sodelovanje kmetov , skupin proizvajalcev in organizacij proizvajalcev v:

(a)	shemah kakovosti za kmetijske proizvode, bombaž ali živila, vzpostavljene v skladu z zakonodajo Unije;

(a)	shemah kakovosti za kmetijske proizvode, bombaž ali živila, vzpostavljenih v skladu s pravom Unije;

(b)	shemah kakovosti za kmetijske proizvode, bombaž ali živila, za katere države članice priznavajo, da so v skladu z naslednjimi merili:

(b)	shemah kakovosti za kmetijske proizvode, bombaž ali živila, za katere države članice priznavajo, da so v skladu z naslednjimi merili:

(i)	poseben značaj končnega proizvoda, proizvedenega v skladu s takimi shemami, izhaja iz jasnih obveznosti glede zagotovitve:

(i)	poseben značaj končnega proizvoda, proizvedenega v skladu s takimi shemami, izhaja iz jasnih obveznosti glede zagotovitve:

—	posebnih značilnosti proizvoda ali

—	posebnih značilnosti proizvoda ali

—	posebnih načinov kmetovanja ali proizvodnje ali

—	posebnih načinov kmetovanja ali proizvodnje ali

—	kakovosti končnega proizvoda, ki znatno presega standarde za osnovne komercialne proizvode glede na varstvo zdravja ljudi, živali ali rastlin, dobrega počutja živali ali zaščite okolja;

—	kakovosti končnega proizvoda, ki znatno presega standarde za osnovne komercialne proizvode glede na varstvo zdravja ljudi, živali ali rastlin, dobrega počutja živali ali zaščite okolja; ali

—	kratkih in lokalnih verig preskrbe s hrano;

(ii)	sheme so namenjene vsem proizvajalcem;

(ii)	sheme so namenjene vsem proizvajalcem;

(iii)

sheme vključujejo obvezujoče specifikacije proizvodov, pri čemer skladnost s temi specifikacijami preverjajo neodvisni organi ali neodvisni inšpekcijski organ;

(iii)

sheme vključujejo obvezujoče specifikacije proizvodov, pri čemer skladnost s temi specifikacijami preverjajo javni organi ali neodvisni inšpekcijski organ;

(iv)	shema je pregledna in zagotavlja popolno sledljivost proizvodov;

(iv)	shema je pregledna in zagotavlja popolno sledljivost proizvodov;

ali

(c)	v prostovoljnih shemah certificiranja za kmetijske proizvode, za katere države članice priznavajo, da upoštevajo smernice Unije za najboljše prakse za delovanje prostovoljnih shem certificiranja za kmetijske proizvode in živila.

(c)	v prostovoljnih shemah certificiranja za kmetijske proizvode in kmetije , za katere države članice priznavajo, da upoštevajo smernice Unije za najboljše prakse za delovanje prostovoljnih shem certificiranja za kmetijske proizvode in živila.

1a. Podpora lahko zajema tudi stroške, ki jih nosijo kmetje ali skupine proizvajalcev in organizacije proizvajalcev, povezane z dejavnostjo obveščanja in promocije za proizvode, zajete v shemah kakovosti iz odstavka 1(a) in (b).

2. Podpora se dodeli za obdobje največ 5 let v obliki letnega spodbujevalnega plačila, katerega stopnja je določena glede na stopnjo stalnih stroškov, ki nastanejo zaradi sodelovanja v shemah, ki prejemajo podporo.

Z odstopanjem od odstavka 1 se podpora lahko zagotovi tudi upravičencem, ki so v programskem obdobju 2007–2013 sodelovali v podobni shemi, pod pogojem da so dvojna plačila izključena in da se spoštuje skupno obdobje največ 5 let. Podpora se izplača letno ob predložitvi dokazil o sodelovanju v shemi. Vendar pa proizvajalec vloži en sam zahtevek, ki zajema petletno obdobje.

Za namene tega odstavka „stalni stroški“ pomenijo stroške, ki nastanejo zaradi vključitve v shemo kakovosti, in letni prispevek za sodelovanje v njej, po potrebi pa tudi izdatke za preglede, ki so potrebni za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami sheme.

3. Podpora ne sme presegati najvišjega zneska iz Priloge I.

3. Podpora ne sme presegati najvišjega zneska iz Priloge I. Kadar se podpora zagotovi skupinam proizvajalcev v skladu z odstavkom 1a, lahko države članice določijo drugačen najvišji znesek.

4. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s posameznimi shemami kakovosti Unije iz odstavka 1(a).

Predlog spremembe 58

Predlog uredbe

Člen 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Podpora v okviru tega ukrepa zajema materialne in/ali nematerialne naložbe, ki:

(a)	izboljšajo splošno učinkovitost kmetijskega gospodarstva;

(a)	izboljšajo splošno učinkovitost in trajnost kmetijskega gospodarstva , vključno z učinkovitostjo rabe virov in bilanco toplogrednih plinov ;

(b)	zadevajo predelavo, trženje in/ali proizvodnjo kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi ali bombaža. Rezultat proizvodnega postopka je lahko proizvod, ki ni zajet v navedeni prilogi;

(b)

zadevajo predelavo, trženje , ohranjanje ali razvoj kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi ali bombaža , vključno s proizvodi, ki so zajeti v shemah kakovosti iz člena 17; rezultat proizvodnega postopka je lahko proizvod, ki ni zajet v navedeni prilogi; podpora se lahko dodeli za zagon ali razvoj malih klavnic;

(c)	zadevajo infrastrukturo, povezano z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih in gozdnih zemljišč, komasacijami in izboljšanjem zemljišč, oskrbo z energijo ter upravljanjem z vodnimi viri , ali

(c)	zadevajo infrastrukturo, povezano z razvojem , posodobitvijo ali prilagoditvijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih in gozdnih zemljišč, komasacijami in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo, kolektivnim upravljanjem zemljišč ter gospodarjenjem z vodo , ali

(d)	so neproizvodne naložbe, povezane z doseganjem kmetijsko-okoljskih in gozdno-okoljskih obveznosti, stanjem ohranjenosti biotske raznovrstnosti vrst in habitatov ter povečevanjem javne uporabnosti območij Natura 2000 ali drugih območij visoke naravne vrednosti, ki se opredelijo v programu.

(d)

so neproizvodne naložbe, povezane z doseganjem kmetijsko-okoljskih in gozdno-okoljskih obveznosti, stanjem ohranjenosti biotske raznovrstnosti vrst in habitatov , s trajnostnim upravljanjem lovljenih vrst in genskih virov ter s povečevanjem javne uporabnosti območij Natura 2000 ali drugih območij visoke naravne vrednosti, ki se opredelijo v programu.

2. Podpora iz odstavka 1(a) se dodeli kmetijskim gospodarstvom. V primeru naložb za podporo prestrukturiranja kmetij so upravičene le kmetije, ki ne presegajo določene velikosti, ki jo države članice določijo v programu na podlagi analize SWOT, izvedene v povezavi s prednostno nalogo Unije za razvoj podeželja „krepitev konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva in krepitev sposobnosti preživetja kmetij“.

2. Podpora iz odstavka 1(a) se dodeli kmetijskim gospodarstvom ali skupinam in organizacijam proizvajalcev .

3. Podpora v okviru tega ukrepa ne presega najvišjih stopenj podpore iz Priloge I. Te najvišje stopnje podpore se lahko v skladu s stopnjami podpore iz Priloge I povišajo za mlade kmete, kolektivne naložbe in integrirane projekte, ki vključujejo podporo v okviru več kot enega ukrepa, naložbe na območjih s pomembnimi naravnimi omejitvami iz člena 33(3) ter dejavnosti, ki prejemajo podporo v okviru EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti. Vendar najvišja stopnja skupne podpore ne sme presegati 90 %.

3. Podpora v okviru tega ukrepa ne presega najvišjih stopenj podpore iz Priloge I. Te najvišje stopnje podpore se lahko v skladu s stopnjami podpore iz Priloge I povišajo za mlade kmete za projekte sodelovanja med malimi kmeti za izboljšanje trajnostne produktivnosti njihovih gospodarstev in spodbujanje diverzifikacije v alternativne vire dohodka , vključno s predelavo; za kmete ali skupine kmetov, ki vlagajo v kmetijsko-ekološke proizvodne sisteme; za kolektivne naložbe in integrirane projekte, ki vključujejo podporo v okviru več kot enega ukrepa ; za naložbe na območjih s pomembnimi naravnimi omejitvami iz člena 33(3) ter za dejavnosti, ki prejemajo podporo v okviru EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti. Vendar najvišja stopnja skupne podpore ne sme presegati 90 %.

4. Odstavek 3 se ne uporablja za neproizvodne naložbe iz odstavka 1(d).

4a. Podpora se lahko odobri za naložbe kmetov zaradi izpolnjevanja novo uvedenih standardov Unije na področju varstva okolja, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin, dobrega počutja živali in varnosti pri delu, sprejetih po začetku veljavnosti te uredbe.

Predlog spremembe 59

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)	naložbe v preventivne ukrepe, katerih cilj je zmanjšati posledice verjetnih naravnih ali hudih nesreč;

(a)	naložbe v preventivne ukrepe, katerih cilj je zmanjšati posledice verjetnih naravnih nesreč, neugodnih razmer v okolju ali hudih nesreč;

Predlog spremembe 60

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)	naložbe za obnovitev kmetijskega zemljišča in proizvodnega potenciala, prizadetega zaradi naravnih ali hudih nesreč.

(b)	naložbe za obnovitev kmetijskega zemljišča in proizvodnega potenciala, prizadetega zaradi naravnih nesreč, neugodnih razmer v okolju ali hudih nesreč.

Predlog spremembe 61

Predlog uredbe

Člen 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Podpora v okviru tega ukrepa zajema:

(a)	pomoč za zagon podjetja za:

(a)	pomoč za zagon podjetja za:

(i)	mlade kmete;

(i)	mlade kmete;

(ii)	nekmetijske dejavnosti na podeželskih območjih;

(ii)	nekmetijske dejavnosti in zagotavljanje kmetijskih storitev na podeželskih območjih;

(iii)

razvoj majhnih kmetij;

(iii)

razvoj majhnih kmetij;

(b)	naložbe v nekmetijske dejavnosti;

(b)	naložbe v nekmetijske dejavnosti;

(c)	letna plačila kmetom, ki sodelujejo v shemi za male kmete iz naslova V Uredbe (EU) št. RP/2012 (v nadaljnjem besedilu: „shema za male kmete“) in ki trajno prenesejo svoje kmetijsko gospodarstvo na drugega kmeta.

(c)	enkratna plačila kmetom, ki sodelujejo v shemi za male kmete iz naslova V Uredbe (EU) št. …/2013 [RP] (v nadaljnjem besedilu: „shema za male kmete“) in ki trajno prenesejo svoje kmetijsko gospodarstvo na drugega kmeta;

(ca)	plačila kmetom, ki trajno prenesejo svoje kmetijsko gospodarstvo na drugega kmeta z namenom ustvarjanja ekonomsko uspešnih enot.

2. Podpora iz odstavka 1(a)(i) se dodeli mladim kmetom.

Podpora iz odstavka 1(a)(ii) se dodeli kmetom ali članom kmetijskega gospodinjstva za diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti ter nekmetijskim mikro in malim podjetjem na podeželskih območjih.

Podpora iz odstavka 1(a)(ii) se dodeli kmetom ali članom kmetijskega gospodinjstva za diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti ter nekmetijskim mikro in malim podjetjem na podeželskih območjih , vključno s tistimi, ki delujejo v turističnem sektorju .

Podpora iz odstavka 1(a)(iii) se dodeli malim kmetijam, kot jih opredelijo države članice.

Podpora iz odstavka 1(b) se dodeli nekmetijskim mikro in malim podjetjem na podeželskih območjih ter kmetom ali članom kmetijskega gospodinjstva.

Podpora iz odstavka 1(c) se dodeli kmetom, ki v času predložitve svojega zahtevka za podporo najmanj eno leto sodelujejo v shemi za male kmete in ki se zavežejo, da bodo celotno svoje kmetijsko gospodarstvo in ustrezne pravice do plačila prenesli na drugega kmeta. Podpora se izplačuje od dne prenosa do 31. decembra 2020.

Podpora iz odstavka 1(ca) se dodeli kmetom, pod pogojem da:

(a)	se ukvarjajo s kmetovanjem najmanj 10 let,

(b)	se zavežejo, da bodo svoje celotno gospodarstvo in z njim povezane pravice do plačila trajno prenesli na drugega kmeta, in

(c)	dokončno prenehajo vse komercialne kmetijske dejavnosti.

Države članice določijo dodatna merila za sposobnost preživetja gospodarskih enot, ki so lahko upravičene do podpore na podlagi odstavka 1(ca).

2a. Če se podpora dodeli na podlagi odstavkov 1(a)(ii) ali 1(b), se lahko nekmetijske dejavnosti, povezane s kmetijstvom in gozdarstvom, in dejavnosti v okviru lokalnih partnerstev obravnavajo prednostno.

3. Vsaka fizična ali pravna oseba ali skupina fizičnih ali pravnih oseb se lahko šteje za člana kmetijskega gospodinjstva, ne glede na pravni status skupine ali njenih članov v skladu z nacionalno zakonodajo, razen delavcev na kmetiji. Kadar se pravna oseba ali skupina pravnih oseb šteje za člana kmetijskega gospodinjstva, mora ta član v času vložitve zahtevka za podporo na kmetiji opravljati kmetijsko dejavnost.

4. Pogoj za podporo iz odstavka 1(a) je predložitev poslovnega načrta. Izvajanje poslovnega načrta se mora začeti v šestih mesecih od datuma odločitve o dodelitvi pomoči.

Države članice določijo zgornji in spodnji prag za dostop kmetijskih gospodarstev do podpore iz odstavka 1(a)(i) in 1(a)(iii). Spodnji prag za podporo iz odstavka 1(a)(i) je znatno višji od spodnjega praga za podporo iz odstavka 1(a)(iii). Vendar je podpora omejena na kmetijska gospodarstva, ki so zajeta v opredelitev pojma mikro in malih podjetij.

Podpora iz odstavka 1(a)(i) je lahko namenjena tudi mladim kmetom, ki zakupijo zemljišča, in je lahko v obliki bančnega jamstva za pogodbe o zakupu zemljišča in podpore pri obrestnih merah.

5. Podpora iz odstavka 1(a) se zagotovi v obliki pavšalnega zneska, ki se lahko izplača v vsaj dveh obrokih v obdobju največ pet let. Obroki se lahko postopno znižujejo. Pogoj za izplačilo zadnjega obroka v skladu z odstavkom 1(a)(i) in (ii) je pravilno izvajanje poslovnega načrta.

6. Najvišji znesek podpore za odstavek 1(a) je določen v Prilogi I. Države članice določijo znesek podpore iz odstavka 1(a)(i) in (ii), pri čemer upoštevajo tudi družbeno-gospodarske okoliščine na območju programa.

7. Podpora iz odstavka 1(c) je enaka 120 % letnega plačila, ki ga je upravičenec prejel na podlagi sheme za male kmete.

7. Podpora iz odstavka 1(c) je enaka 120 % letnega plačila, ki ga je upravičenec prejel na podlagi sheme za male kmete , računa pa se od dne prenosa do 31. decembra 2020. Izračunan znesek se izplača v obliki enkratnega plačila.

7a. Podpora iz odstavka 1(ca) se odobri v obliki enkratnega plačila, ki ne presega najvišjega zneska iz Priloge I.

8. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z minimalno vsebino poslovnih načrtov ter merili, ki jih morajo države članice uporabiti za določitev pragov iz odstavka 4.

Predlog spremembe 62

Predlog uredbe

Člen 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Podpora v okviru tega ukrepa zajema zlasti:

(a)	pripravo in posodabljanje načrtov za razvoj občin na podeželskih območjih in njihovih osnovnih storitev ter za varstvo in upravljanje v povezavi z območji NATURA 2000 in drugimi območji visoke naravne vrednosti;

(a)	pripravo in posodabljanje načrtov za razvoj občin na podeželskih območjih in njihovih osnovnih storitev ter za varstvo in upravljanje v povezavi z območji NATURA 2000 in drugimi območji visoke naravne vrednosti;

(b)	naložbe za vzpostavitev, izboljšanje ali razširitev vseh vrst malih infrastruktur, vključno z naložbami v obnovljive vire energije;

(b)	naložbe za vzpostavitev, izboljšanje ali razširitev vseh vrst malih infrastruktur, vključno z razvojem in širitvijo dejavnosti lokalnega trženja in kmečkega turizma ter naložbami v obnovljive vire energije , sisteme za varčevanje z energijo ter sisteme za trajnostno ravnanje z viri in odpadki ;

(c)	širokopasovno infrastrukturo, vključno z njeno vzpostavitvijo, izboljšanjem ali razširitvijo, pasivno širokopasovno infrastrukturo ter zagotavljanje dostopa do širokopasovnih rešitev in rešitev v zvezi z e-upravo;

(c)	širokopasovno infrastrukturo, vključno z njeno vzpostavitvijo, izboljšanjem ali razširitvijo, pasivno širokopasovno infrastrukturo ter zagotavljanje dostopa do širokopasovnih rešitev in rešitev v zvezi z e-upravo;

(d)	naložbe za vzpostavitev, izboljšanje ali razširitev lokalnih osnovnih storitev za podeželsko prebivalstvo, vključno z dejavnostmi za prosti čas in kulturnimi dejavnostmi, in z njimi povezano infrastrukturo;

(d)	naložbe za vzpostavitev, izboljšanje ali razširitev lokalnih osnovnih storitev za podeželsko prebivalstvo, vključno z dejavnostmi za prosti čas in kulturnimi dejavnostmi, in z njimi povezano infrastrukturo;

(e)	naložbe javnih organov v rekreacijsko infrastrukturo, turistične informacije in opremljenost turističnih območij s smerokazi;

(e)	naložbe v javno dobro v rekreacijsko infrastrukturo, turistične informacije , turistično infrastrukturo malega obsega, oglaševanje turističnih storitev na podeželju in opremljenost turističnih območij s smerokazi;

(f)	študije in naložbe, povezane z vzdrževanjem, obnavljanjem in izboljšanjem kulturne in naravne dediščine vasi in podeželske krajine, vključno s povezanimi družbeno-gospodarskimi vidiki;

(f)	študije in naložbe, povezane z vzdrževanjem, obnavljanjem in izboljšanjem kulturne in naravne dediščine vasi in podeželske krajine, vključno s povezanimi družbeno-gospodarskimi vidiki;

(g)	naložbe, namenjene selitvi dejavnosti in spremembi namembnosti zgradb ali drugih objektov, ki se nahajajo blizu podeželskih naselij, da se izboljša kakovost življenja ali poveča okoljska učinkovitost naselja.

(g)	naložbe, namenjene selitvi dejavnosti in spremembi namembnosti zgradb ali drugih objektov, ki se nahajajo blizu podeželskih naselij, da se izboljša kakovost življenja ali poveča okoljska učinkovitost naselja.

Prednost se lahko daje naložbam v pobude za lokalni razvoj, ki ga vodijo skupnosti, in naložbenim projektom, ki so v lasti skupnosti in pod njenim nadzorom.

2. Podpora v okviru tega ukrepa zadeva le malo infrastrukturo, kot jo posamezna država članica opredeli v programu. Vendar so lahko v programih razvoja podeželja določena posamezna odstopanja od tega pravila za naložbe v širokopasovnost in obnovljive vire energije. V tem primeru se zagotovijo jasna merila za zagotovitev dopolnjevanja s podporo v okviru drugih instrumentov Unije.

3. Naložbe iz odstavka 1 so upravičene do podpore, kadar se zadevne dejavnosti izvajajo v skladu z načrti za razvoj občin na podeželskih območjih in njihovih osnovnih storitev, kadar so taki načrti na voljo, pri čemer so skladni z vsemi lokalnimi razvojnimi strategijami, kadar te obstajajo.

4. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z opredelitvijo vrst infrastrukture za obnovljive vire energije, ki so upravičene do podpore v okviru tega ukrepa.

Predlog spremembe 63

Predlog uredbe

Člen 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 22

Naložbe v razvoj gozdnih območij in izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje

Naložbe v trajnostni razvoj gozdnih območij in izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje

1. Podpora v okviru tega ukrepa zadeva:

(a)	pogozdovanje in ustvarjanje gozdnega območja;

(a)	pogozdovanje in ustvarjanje gozdnega območja;

(b)	vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov;

(b)	vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov;

(c)	preprečevanje in odpravo škode v gozdovih zaradi požarov in drugih naravnih nesreč, vključno z napadi škodljivcev ali izbruhi bolezni, hudih nesreč ter s podnebjem povezanih groženj;

(c)	preprečevanje in odpravo škode v gozdovih zaradi požarov in drugih naravnih nesreč, vključno z napadi škodljivcev ali izbruhi bolezni, hudih nesreč ter s podnebjem povezanih groženj;

(d)	naložbe za izboljšanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdnih ekosistemov ter njihovega potenciala za blažitev podnebnih sprememb;

(d)	naložbe za izboljšanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdnih ekosistemov ter njihovega potenciala za blažitev podnebnih sprememb;

(e)	naložbe v nove gozdarske tehnologije ter predelavo in trženje gozdarskih proizvodov.

(e)	naložbe v izboljšane gozdarske tehnologije ter v predelavo , predelavo in trženje gozdarskih proizvodov.

2. Omejitve glede lastništva gozdov iz členov 36 do 40 ne veljajo za tropske in subtropske gozdove ter površine z drugim gozdnim rastjem na območjih Azorov, Madeire, Kanarskih otokov in manjših Egejskih otokov v smislu Uredbe Sveta (EGS) št. 2019/93 in francoskih čezmorskih departmajev.

2. Omejitve glede lastništva gozdov iz členov 23 do 27 ne veljajo za tropske in subtropske gozdove ter površine z drugim gozdnim rastjem na območjih Azorov, Madeire, Kanarskih otokov in manjših Egejskih otokov v smislu Uredbe Sveta (EGS) št. 2019/93 z dne 19. julija 1993 o uvedbi posebnih ukrepov za manjše egejske otoke glede nekaterih kmetijskih proizvodov ter na območju francoskih čezmorskih departmajev.

Za kmetijska gospodarstva nad določeno velikostjo, ki jo določijo države članice v programu, je pogoj za podporo predložitev načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega dokumenta v skladu s trajnostnim upravljanjem gozdov, kot je bilo opredeljeno na ministrski konferenci o varovanju gozdov v Evropi leta 1993 (v nadaljnjem besedilu: „trajnostno upravljanje gozdov“).

Za gozdna posestva nad določeno velikostjo, ki jo določijo države članice v programu, je pogoj za podporo predložitev ustreznih informacij iz načrta za upravljanje gozdov ali enakovrednega dokumenta v skladu s trajnostnim upravljanjem gozdov, kot je bilo opredeljeno na ministrski konferenci o varovanju gozdov v Evropi leta 1993 (v nadaljnjem besedilu: „trajnostno upravljanje gozdov“).

3. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s pogoji za ugotovitev pojava naravne nesreče, napada škodljivcev ali izbruha bolezni ter opredelitvijo upravičenih vrst preventivnih ukrepov.

Predlog spremembe 64

Predlog uredbe

Člen 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Podpora iz člena 22(1)(a) se dodeli zasebnim lastnikom in najemnikom zemljišč, občinam in njihovim združenjem ter zajema stroške zagona dejavnosti in letno premijo na hektar, namenjeno kritju stroškov vzdrževanja, vključno z zgodnjimi in poznimi čiščenji, za največ deset let.	1. Podpora iz člena 22(1)(a) se dodeli zasebnim lastnikom in najemnikom zemljišč, občinam in njihovim združenjem ter zajema stroške zagona dejavnosti in letno premijo na hektar, namenjeno kritju stroškov vzdrževanja, vključno z zgodnjimi in poznimi čiščenji, za največ 15 let.
2. Upravičena so kmetijska in nekmetijska zemljišča. Posajene rastlinske vrste so prilagojene okoljskim in podnebnim pogojem na območju in ustrezajo minimalnim okoljskim zahtevam. Podpora se ne dodeli sajenju hitro rastočih panjevcev, božičnih dreves ali hitro rastočih dreves za proizvodnjo energije. Na območjih, na katerih je pogozdovanje oteženo zaradi talnih in podnebnih pogojev, se lahko podpora dodeli za sajenje drugih večletnih trajnih vrst, kot je grmičevje ali grmovje, primerno glede na lokalne pogoje.	2. Upravičena so kmetijska in nekmetijska zemljišča. Posajene rastlinske vrste so prilagojene okoljskim in podnebnim pogojem na območju in ustrezajo minimalnim okoljskim zahtevam. Podpora se ne dodeli sajenju hitro rastočih panjevcev, božičnih dreves ali hitro rastočih dreves za proizvodnjo energije. Na območjih, na katerih je pogozdovanje oteženo zaradi talnih in podnebnih pogojev, se lahko podpora dodeli za sajenje drugih večletnih trajnih vrst, kot je grmičevje ali grmovje, primerno glede na lokalne pogoje. Da bi preprečile škodljive vplive na okolje ali biotsko raznovrstnost, lahko države članice določijo območja, ki niso primerna za pogozdovanje.
3. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 90 v zvezi z opredelitvijo minimalnih okoljskih zahtev iz odstavka 2.	3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 90 , s katerimi opredeli minimalne okoljske zahteve iz odstavka 2 , pri čemer se upošteva raznolikost gozdnih ekosistemov v Uniji .

Predloga sprememb 65 in 169

Predlog uredbe

Člen 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Podpora iz člena 22(1)(b) se dodeli zasebnim lastnikom in najemnikom zemljišč, občinam in njihovim združenjem ter zajema stroške zagona dejavnosti in letno premijo na hektar, namenjeno kritju stroškov vzdrževanja, za največ tri leta .	1. Podpora iz člena 22(1)(b) se dodeli zasebnim lastnikom in najemnikom zemljišč, občinam in njihovim združenjem ter zajema stroške zagona dejavnosti in letno premijo na hektar, namenjeno kritju stroškov vzdrževanja, za največ pet let .
2. „Kmetijsko-gozdarski sistemi“ pomenijo sisteme rabe zemljišč, na katerih na istem zemljišču rastejo drevesa in se izvaja ekstenzivno kmetijstvo. Največje število dreves, ki se lahko posadi na hektar, določijo države članice, pri čemer upoštevajo talne in podnebne pogoje, gozdne vrste in potrebo po zagotavljanju rabe zemljišč v kmetijske namene.	2. „Kmetijsko-gozdarski sistemi“ pomenijo sisteme rabe zemljišč, na katerih na istem zemljišču rastejo drevesa in se izvaja kmetijstvo. Države članice določijo najmanjše in največje število dreves, ki se lahko posadi ali ohrani na hektar, pri čemer upoštevajo lokalne talne in podnebne pogoje ter okoljske pogoje , gozdne vrste in potrebo po zagotavljanju trajnostne rabe zemljišč v kmetijske namene.
3. Podpora ne presega najvišje stopnje podpore iz Priloge I.	3. Podpora ne presega najvišje stopnje podpore iz Priloge I.

Obrazložitev

Kmetijsko-gozdarski sistemi ne bi smeli biti omejeni na ekstenzivno kmetijstvo.

Predlog spremembe 66

Predlog uredbe

Člen 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Podpora iz člena 22(1)(c) se dodeli zasebnim, polzasebnim in javnim lastnikom gozdov, občinam, državnim gozdovom in njihovim združenjem ter zajema stroške za:

(a)	vzpostavitev zaščitne infrastrukture. V primeru protipožarnih presek se lahko s podporo krije tudi pomoč za stroške vzdrževanja. Podpora se ne dodeli za povezane kmetijske dejavnosti na območjih, zajetih v kmetijsko-okoljskih obveznostih;

(a)

vzpostavitev zaščitne infrastrukture. V primeru protipožarnih presek se lahko s podporo krije tudi pomoč za stroške vzdrževanja. Podpora se ne dodeli za povezane kmetijske dejavnosti na območjih, zajetih v kmetijsko-okoljskih obveznostih; podpora se lahko dodeli živinorejcem, katerih živali s pašo preprečujejo požare;

(b)	lokalne dejavnosti malega obsega za preprečevanje požarov ali drugih naravnih nesreč;

(b)	lokalne dejavnosti malega obsega za preprečevanje požarov ali drugih naravnih nesreč;

(c)	vzpostavitev in izboljšanje zmogljivosti za spremljanje gozdnih požarov, škodljivcev in bolezni ter opremo za obveščanje;

(c)	vzpostavitev in izboljšanje zmogljivosti za spremljanje gozdnih požarov, škodljivcev in bolezni ter opremo za obveščanje; in

(d)	obnovitev potenciala gozdov, ki so bili uničeni v požarih ali drugih naravnih nesrečah, vključno s škodljivci, boleznimi ter hudimi nesrečami in dogodki, povezanimi s podnebnimi spremembami.

(d)	obnovitev potenciala gozdov, ki so bili uničeni v požarih ali drugih naravnih nesrečah, vključno s škodljivci, boleznimi ter hudimi nesrečami in dogodki, povezanimi s podnebnimi spremembami.

Na območjih, ki so določena kot območja z visokim tveganjem, je predpogoj za podporo uvedba opreme za preprečevanje gozdnih požarov.

2. V primeru preventivnih ukrepov v zvezi s škodljivci in boleznimi mora biti tveganje zadevnega pojava podprto z znanstvenimi dokazi in priznano s strani javnih znanstvenih organizacij. Po potrebi je treba programu priložiti seznam vrst organizmov, ki lahko škodijo rastlinam in povzročijo zadevni pojav.

Upravičene dejavnosti so skladne z načrtom za varstvo gozdov, ki ga oblikujejo države članice. Za kmetijska gospodarstva nad določeno velikostjo, ki jo določijo države članice v programu, je pogoj za podporo predložitev načrta za upravljanje gozdov, v katerem so podrobno določeni cilji preprečevanja.

Gozdna območja, ki se v skladu z načrtom za varstvo gozdov, ki ga oblikujejo države članice, uvrščajo med območja s srednjo ali veliko požarno ogroženostjo, so upravičena do podpore v zvezi s preprečevanjem gozdnih požarov. Gozdna območja, ki se v skladu z načrtom za varstvo gozdov, ki ga oblikujejo države članice, uvrščajo med območja s srednjo ali veliko požarno ogroženostjo, so upravičena do podpore v zvezi s preprečevanjem gozdnih požarov.

3. Za podporo iz odstavka 1(d) morajo pristojni javni organi držav članic uradno potrditi, da se je zgodila naravna nesreča in da je bilo zaradi te nesreče ali ukrepov, sprejetih v skladu z Direktivo 2000/29/ES, za odpravo ali preprečitev širjenja bolezni rastlin ali škodljivcev uničenih vsaj 30 % zadevnega potenciala gozdov. Ta delež se določi na podlagi povprečnega obstoječega potenciala gozdov v triletnem obdobju tik pred naravno nesrečo ali povprečja v petletnem obdobju tik pred naravno nesrečo, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost.

3. Za podporo iz odstavka 1(d) morajo pristojni javni organi držav članic uradno potrditi, da se je zgodila naravna nesreča in da je bil zaradi te nesreče ali ukrepov, sprejetih v skladu z Direktivo 2000/29/ES, za odpravo ali preprečitev širjenja bolezni rastlin ali škodljivcev v veliki meri uničen zadevni potencial gozdov s pragom, ki ga določijo države članice . Obseg škode se določi na podlagi povprečnega obstoječega potenciala gozdov v triletnem obdobju tik pred naravno nesrečo ali povprečja v petletnem obdobju tik pred naravno nesrečo, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost.

4. Podpora v okviru tega ukrepa se ne dodeli za izpad dohodka zaradi naravne nesreče.

Države članice zagotovijo, da se prepreči čezmerno nadomestilo zaradi kombinacije tega ukrepa ter drugih instrumentov podpore na nacionalni ravni ali na ravni Unije ali zasebnih zavarovalnih shem.

Predlog spremembe 67

Predlog uredbe

Člen 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 27	Člen 27
Naložbe v nove gozdarske tehnologije ter predelavo in trženje gozdarskih proizvodov	Naložbe v izboljšane gozdarske tehnologije ter predelavo , pripravo in trženje gozdarskih proizvodov
1. Podpora iz odstavka 22(1)(e) se dodeli zasebnim lastnikom gozdov, občinam in njihovim združenjem ter MSP za naložbe, s katerimi se povečuje proizvodni potencial gozdov ali ki so povezane s predelavo in trženjem gozdarskih proizvodov. Na območjih Azorov, Madeire, Kanarskih otokov in manjših Egejskih otokov v smislu Uredbe (EGS) št. 2019/93 in francoskih čezmorskih departmajev se lahko podpora dodeli tudi podjetjem, ki niso MSP.	1. Podpora iz odstavka 22(1)(e) se dodeli zasebnim lastnikom gozdov, občinam in njihovim združenjem ter MSP za naložbe, s katerimi se povečuje proizvodni potencial gozdov ali ki so povezane s predelavo, pripravo in trženjem gozdarskih proizvodov. Na območjih Azorov, Madeire, Kanarskih otokov in manjših Egejskih otokov v smislu Uredbe (EGS) št. 2019/93 in francoskih čezmorskih departmajev se lahko podpora dodeli tudi podjetjem, ki niso MSP.
	Podpora se dodeli zgolj za naložbe in tehnologije, ki so skladne z Uredbo (EU) št. 995/2010 in ne ogrožajo biotske raznovrstnosti ali drugih storitev gozdnih ekosistemov.
2. Naložbe, povezane z izboljšanjem gospodarske vrednosti gozdov, se izvajajo na ravni gozdnega posestva ter lahko vključujejo naložbe za tlom in virom prijazne stroje in prakse za pridelovanje.	2. Naložbe, povezane z izboljšanjem gospodarske vrednosti gozdov, se izvajajo na ravni gozdnega posestva ter lahko vključujejo naložbe za tlom in virom prijazne stroje in prakse za pridelovanje.
3. Naložbe v zvezi z uporabo lesa kot surovine ali vira energije so omejene na vse delovne operacije pred industrijsko predelavo.	3. Naložbe v zvezi z uporabo lesa kot surovine ali vira energije so omejene na vse delovne operacije pred industrijsko predelavo.
4. Podpora ne presega najvišjih stopenj podpore iz Priloge I.	4. Podpora ne presega najvišjih stopenj podpore iz Priloge I.

Predlog spremembe 68

Predlog uredbe

Člen 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 28

Ustanovitev skupin proizvajalcev

Ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev

1. Podpora v okviru tega ukrepa se dodeli za lažjo ustanovitev skupine proizvajalcev na področjih kmetijstva in gozdarstva za namene:

1. Podpora v okviru tega ukrepa se dodeli za lažjo ustanovitev in razvoj skupin in organizacij proizvajalcev na področjih kmetijstva in gozdarstva za namene:

(a)	prilagajanja proizvodnje in obsega proizvodnje proizvajalcev, ki so člani takšnih skupin, zahtevam trga;

(a)	prilagajanja proizvodnje in obsega proizvodnje proizvajalcev, ki so člani takšnih skupin, zahtevam trga;

(b)	skupnega trženja blaga, vključno s pripravo za prodajo, centralizacijo prodaje in dobavo kupcem na debelo;

(b)	skupnega trženja blaga, vključno s pripravo za prodajo, centralizacijo prodaje in dobavo kupcem na debelo;

(c)	oblikovanja skupnih pravil o informacijah o proizvodnji, predvsem glede spravila in razpoložljivosti, in

(c)	oblikovanja skupnih pravil o informacijah o proizvodnji, predvsem glede spravila in razpoložljivosti, in

(d)	drugih dejavnosti, ki jih lahko izvajajo skupine proizvajalcev, na primer pridobivanja poslovnega znanja in izkušenj ter znanja in izkušenj na področju trženja ter organizacije in olajšanja inovacijskih postopkov.

(d)	drugih dejavnosti, ki jih lahko izvajajo skupine proizvajalcev, na primer pridobivanja poslovnega znanja in izkušenj ter znanja in izkušenj na področju trženja ter organizacije in olajšanja inovacijskih postopkov.

2. Podpora se dodeli skupinam proizvajalcev, ki jih pristojni organ države članice uradno prizna na podlagi poslovnega načrta. Podpora je omejena na skupine proizvajalcev, ki so zajete v opredelitev pojma MSP.

2. Podpora se dodeli skupinam proizvajalcev, ki jih pristojni organ države članice uradno prizna na podlagi poslovnega načrta. Prednost lahko imajo skupine proizvajalcev kakovostnih proizvodov iz člena 17 , pa tudi mikropodjetja. Skupinam proizvajalcev, ki ne izpolnjujejo meril iz opredelitve pojma MSP , se podpora ne dodeli .

Države članice preverijo, ali so bili v petih letih po priznanju skupine proizvajalcev izpolnjeni cilji iz poslovnega načrta.

3. Podpora se izplača v obliki pavšalne pomoči v letnih obrokih za prvih pet let po datumu priznanja skupine proizvajalcev na podlagi njenega poslovnega načrta. Izračuna se na podlagi letne tržne proizvodnje skupine. Države članice zadnji obrok izplačajo šele, ko preverijo pravilno izvajanje poslovnega načrta.

Države članice lahko v prvem letu podporo, ki se izplača skupini proizvajalcev, izračunajo na podlagi letne tržne proizvodnje njenih članov v treh letih, preden so bili vključeni v skupino. V primeru skupin proizvajalcev na področju gozdarstva se podpora izračuna na podlagi povprečne tržne proizvodnje članov skupine v zadnjih petih letih pred njenim priznanjem, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost.

4. Podpora ne sme presegati najvišjih stopenj in zneskov iz Priloge I.

Predlog spremembe 144

Predlog uredbe

Člen 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice v skladu s svojimi posebnimi nacionalnimi, regionalnimi ali lokalnimi potrebami in prednostnimi nalogami na svojem ozemlju zagotovijo možnost pridobitve podpore v okviru tega ukrepa. Vključitev tega ukrepa v programe razvoja podeželja je obvezna.	1. Države članice v skladu s svojimi posebnimi nacionalnimi, regionalnimi ali lokalnimi potrebami in prednostnimi nalogami na svojem ozemlju zagotovijo možnost pridobitve podpore v okviru tega ukrepa. Ta ukrep je usmerjen v ohranjanje in spodbujanje potrebnih sprememb kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na okolje in podnebje. Njegova vključitev v programe razvoja podeželja je obvezna.
2. Kmetijsko-okoljska in kmetijsko-podnebna plačila se dodelijo kmetom, skupinam kmetov ali skupinam kmetov in drugih upravljavcev zemljišč, ki se prostovoljno obvežejo, da bodo izvajali dejavnosti, ki zajemajo eno ali več kmetijsko-okoljskih ali kmetijsko-podnebnih obveznosti na kmetijskih zemljiščih. V ustrezno utemeljenih primerih, ki se nanašajo na doseganje okoljskih ciljev, se lahko kmetijsko-okoljska in kmetijsko-podnebna plačila dodelijo tudi drugim upravljavcem zemljišč ali skupinam drugih upravljavcev zemljišč.	2. Kmetijsko-okoljska in kmetijsko-podnebna plačila se dodelijo kmetom, skupinam kmetov ali skupinam kmetov in drugih upravljavcev zemljišč, ki se prostovoljno obvežejo, da bodo izvajali dejavnosti, ki zajemajo eno ali več kmetijsko-okoljskih ali kmetijsko-podnebnih obveznosti na kmetijskih zemljiščih ali na zemljiščih, primernih za kmetijstvo . Kmetijsko-okoljski programi se osredotočajo na primere najboljše prakse ( v skladu z „načelom dobrega zgleda“), vključno s tistimi na področju upravljanja tal, gospodarjenja z vodami, biotske raznovrstnosti, recikliranja hranil in ohranjanja ekosistema, in dajejo prednost naložbam v te tehnike. S temi programi se skuša razširiti najboljša praksa po celotnem ozemlju programa. Sistemi v zvezi s podnebjem se lahko osredotočajo na uspešnejše zmanjševanje emisij toplogrednih plinov celotnega kmetijskega gospodarstva ali sistema. V ustrezno utemeljenih primerih, ki se nanašajo na doseganje okoljskih ciljev, se lahko kmetijsko-okoljska in kmetijsko-podnebna plačila dodelijo tudi drugim upravljavcem zemljišč ali skupinam drugih upravljavcev zemljišč.
3. S kmetijsko-okoljskimi in kmetijsko-podnebnimi plačili se krijejo samo obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde, določene v skladu s poglavjem I naslova VI Uredbe (EU) št. HU/2012, in druge ustrezne obveznosti, določene v skladu s poglavjem 2 naslova III Uredbe (EU) št. RP/2012, ustrezne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter druge ustrezne obvezne zahteve, ki so določene v nacionalni zakonodaji. Vse te obvezne zahteve se opredelijo v programu.	3. S kmetijsko-okoljskimi in kmetijsko-podnebnimi plačili se krijejo samo obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde, določene v skladu s poglavjem I naslova VI Uredbe (EU) št. HU/2012, in vse ustrezne obveznosti, določene v skladu s poglavjem 2 naslova III Uredbe (EU) št. RP/2012, ustrezne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter druge ustrezne obvezne zahteve, ki so določene v nacionalni zakonodaji. Vse te obvezne zahteve se opredelijo v programu.
4. Države članice si prizadevajo, da osebam, ki se obvežejo, da bodo izvajale dejavnosti v okviru tega ukrepa, zagotovijo znanje in informacije, potrebne za njihovo izvajanje, tudi prek strokovnih nasvetov v zvezi s posameznimi obveznostmi in/ali prek pogojevanja podpore v okviru tega ukrepa z ustreznim usposabljanjem.	4. Države članice si prizadevajo, da osebam, ki se obvežejo, da bodo izvajale dejavnosti v okviru tega ukrepa, zagotovijo znanje in informacije, potrebne za njihovo izvajanje, tudi prek strokovnih nasvetov v zvezi s posameznimi obveznostmi in/ali prek pogojevanja podpore v okviru tega ukrepa z ustreznim usposabljanjem.
5. Obveznosti v okviru tega ukrepa se prevzamejo za obdobje od petih do sedmih let. Vendar lahko države članice za posebne vrste obveznosti v svojih programih razvoja podeželja določijo daljše obdobje, tudi prek omogočanja enoletnega podaljšanja programov po koncu začetnega obdobja, kadar je to potrebno za doseganje ali ohranjanje želenih okoljskih koristi.	5. Obveznosti v okviru tega ukrepa se prevzamejo za obdobje od petih do sedmih let. Vendar lahko države članice za posebne vrste obveznosti v svojih programih razvoja podeželja določijo daljše obdobje, tudi prek omogočanja enoletnega podaljšanja programov po koncu začetnega obdobja, kadar je to potrebno za doseganje ali ohranjanje želenih okoljskih koristi. Države članice lahko v svojih programih razvoja podeželja za nove obveznosti, ki neposredno sledijo obveznosti, izpolnjeni v začetnem obdobju, določijo krajše obdobje.
6. Plačila se upravičencem dodelijo letno za kritje vseh ali dela dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi prevzetih obveznosti. Po potrebi se lahko s plačili krijejo tudi transakcijski stroški do največ 20 % premije, plačane za kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti. Kadar obveznosti prevzamejo skupine kmetov , je najvišja možna raven 30 %.	6. Plačila se upravičencem dodelijo letno za kritje vseh ali dela dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi prevzetih obveznosti. Po potrebi se lahko s plačili krijejo tudi transakcijski stroški do največ 20 % premije, plačane za kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti. Kadar so obveznosti del skupnega ukrepanja , je najvišja možna raven 30 %.
	Za obveznosti, zajete v poglavju 2 naslova III Uredbe (EU) št. RP/2012, se ne dodeli podpora iz EKSRP.
	6a. Z odstopanjem od odstavka 6 lahko države članice za dejavnosti v zvezi z varstvom okolja v ustrezno utemeljenih primerih podporo dodelijo v obliki pavšalnega zneska ali enkratnega plačila na enoto, če gre za obveznost odrekanja komercialni rabi površin. Takšna podpora se izračuna na osnovi nastalih dodatnih stroškov in izpada dohodka.
7. Države članice lahko uporabijo postopek iz člena 49(3) za izbiro upravičencev, kadar je to potrebno za zagotavljanje učinkovitega izvajanja ukrepa.	7. Države članice lahko uporabijo postopek iz člena 49(3) za izbiro upravičencev, kadar je to potrebno za zagotavljanje učinkovitega izvajanja ukrepa.
8. Podpora ne sme presegati najvišjih zneskov iz Priloge I.	8. Podpora ne sme presegati najvišjih zneskov iz Priloge I.
Podpore v okviru tega ukrepa ni mogoče dodeliti za obveznosti, ki se krijejo v okviru ukrepa ekološkega kmetijstva.	Podpore v okviru tega ukrepa ni mogoče dodeliti za obveznosti, ki se krijejo v okviru ukrepa ekološkega kmetijstva.
9. Zagotovi se lahko tudi podpora za ohranjanje genetskih virov v kmetijstvu za dejavnosti, ki jih ne zajemajo določila členov 1 do 8.	9. Zagotovi se lahko tudi podpora za ohranjanje , trajnostno rabo in razvoj genskih virov v kmetijstvu za dejavnosti, ki jih ne zajemajo določila členov 1 do 8.
10. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z enoletnim podaljšanjem obveznosti po koncu začetnega obdobja izvajanja dejavnosti, pogoji, ki se uporabljajo za obveznosti za ekstenzifikacijo ali drugačen način upravljanja živinoreje, omejevanje uporabe gnojil, fitofarmacevtskih sredstev ali drugih vnosov, vzrejo lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, ali ohranjanje rastlinskih genskih virov, ter v zvezi z opredelitvijo upravičenih dejavnosti iz odstavka 9.	10. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z enoletnim podaljšanjem obveznosti po koncu začetnega obdobja izvajanja dejavnosti, pogoji, ki se uporabljajo za obveznosti za ekstenzifikacijo ali drugačen način upravljanja živinoreje, omejevanje uporabe gnojil, fitofarmacevtskih sredstev ali drugih vnosov, vzrejo lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, ali ohranjanje rastlinskih genskih virov, ter v zvezi z opredelitvijo upravičenih dejavnosti iz odstavka 9.

Predloga sprememb 70 in 145

Predlog uredbe

Člen 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Podpora v okviru tega ukrepa se na hektar obdelane kmetijske površine dodeli kmetom ali skupinam kmetov, ki se prostovoljno obvežejo, da bodo začeli uporabljati ali da bodo ohranili prakse in metode ekološkega kmetijstva, kot je opredeljeno v Uredbi Sveta (ES) št. 834/2007.	1. Podpora v okviru tega ukrepa se na hektar obdelane kmetijske površine dodeli kmetom ali skupinam kmetov, ki se prostovoljno obvežejo, da bodo začeli uporabljati ali da bodo ohranili prakse in metode ekološkega kmetijstva, kot je opredeljeno v Uredbi Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov.
2. Podpora se dodeli samo za obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde, določene v skladu s poglavjem I naslova VI Uredbe (EU) št. HU/2012, ustrezne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter druge ustrezne obvezne zahteve, ki so določene v nacionalni zakonodaji. Vse te zahteve se opredelijo v programu.	2. Podpora se dodeli samo za obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde, določene v skladu s poglavjem I naslova VI Uredbe (EU) št. HU/2012, ustrezne obveznosti, določene v skladu s poglavjem 2 naslova III Uredbe (EU) št. RP/2012, ustrezne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter druge ustrezne obvezne zahteve, ki so določene v nacionalnem pravu. Vse te zahteve se opredelijo v programu.
3. Obveznosti v okviru tega ukrepa se prevzamejo za obdobje od petih do sedmih let. Kadar se podpora dodeli za ohranjanje ekološkega kmetijstva, lahko države članice v svojih programih razvoja podeželja omogočijo enoletno podaljšanje po koncu začetnega obdobja.	3. Obveznosti v okviru tega ukrepa se prevzamejo za obdobje od petih do sedmih let. Za spodbujanje uporabe tega ukrepa tudi po letu 2015 lahko države članice vzpostavijo sistem za podpiranje kmetov z nadaljnjim ukrepom po letu 2020. Kadar se podpora dodeli za ohranjanje ekološkega kmetijstva, lahko države članice v svojih programih razvoja podeželja omogočijo enoletno podaljšanje po koncu začetnega obdobja.
4. Plačila se upravičencem dodelijo letno za kritje vseh ali dela dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi prevzetih obveznosti. Po potrebi se lahko s plačili krijejo tudi transakcijski stroški do največ 20 % premije, plačane za obveznost. Kadar obveznosti prevzamejo skupine kmetov, je najvišja možna raven 30 %.	4. Plačila se upravičencem dodelijo letno za kritje vseh ali dela dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi prevzetih obveznosti. Po potrebi se lahko s plačili krijejo tudi transakcijski stroški do največ 20 % premije, plačane za obveznost. Kadar obveznosti prevzamejo skupine kmetov ali skupine drugih upravljavcev zemljišč , je najvišja možna raven 30 %.
5. Podpora ne sme presegati najvišjih zneskov iz Priloge I.	5. Podpora ne sme presegati najvišjih zneskov iz Priloge I.
	5a. Države članice v svojih programih razvoja podeželja določijo, kako se lahko ta ukrep združi z drugimi ukrepi, zlasti z ukrepi iz členov 17, 18, 28, 29, 31 in 36, da se razširi ekološko kmetovanje ter izpolnijo cilji glede okolja in gospodarskega razvoja podeželja.

Predloga sprememb 71 in 146

Predlog uredbe

Člen 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Podpora v okviru tega ukrepa se upravičencem dodeli letno na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi ali na hektar gozda za kritje stroškov in izpada dohodka, ki so posledica omejitev na zadevnih območjih zaradi izvajanja Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (1) , Direktive 2009/147/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (2) in Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (3).

Podpora za trajne zahteve je lahko v obliki enkratnega plačila na hektar obdelane kmetijske površine ali gozdnega zemljišča za pokritje polnega nadomestila. V tem primeru morajo biti zahteve zabeležene kot služnostne pravice na prihodnji rabi zemljišča v nacionalni zemljiški knjigi. V ustrezno utemeljenih primerih se podpora lahko odobri na podlagi stroškov na enoto, ki niso stroški na hektar, ampak npr. stroški na število kilometrov vodotoka.

Podpora lahko zajema materialne in/ali nematerialne neproizvodne naložbe, ki morajo biti skladne z zahtevami, povezanimi z direktivami 2009/147/ES, 92/43/EGS in 2000/60/ES.

2. Podpora se dodeli kmetom, zasebnim lastnikom gozdov in združenjem lastnikov gozdov. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko podpora dodeli tudi drugim upravljavcem zemljišč.

3. Podpora kmetom, povezana z direktivama 92/43/EGS in 2009/147/ES, se dodeli samo v povezavi z omejitvami zaradi zahtev, ki presegajo načelo dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja iz člena 94 in Priloge II k Uredbi Sveta (EU) št. HU/2013 ter povezane obveznosti iz poglavja 2 naslova III Uredbe (EU) št . RP/2013. V programih razvoja podeželja se lahko predvidijo posebne določbe za primere, v katerih so te obveznosti v zadevnem kmetijskem gospodarstvu nezdružljive s cilji navedenih direktiv.

4. Podpora kmetom, povezana z Direktivo 2000/60/ES, se dodeli samo v povezavi s posebnimi zahtevami, ki:

(a)	so bile uvedene z Direktivo 2000/60/ES, so v skladu s programi ukrepov iz načrtov upravljanja povodij z namenom doseganja okoljskih ciljev iz navedene direktive in presegajo ukrepe, ki so potrebni za izvajanje druge zakonodaje Unije za varstvo voda;

(a)	so bile uvedene z Direktivo 2000/60/ES, so v skladu s programi ukrepov iz načrtov upravljanja povodij z namenom doseganja okoljskih ciljev iz navedene direktive in presegajo ukrepe, ki so potrebni za izvajanje druge zakonodaje Unije za varstvo voda;

(b)	presegajo z zakonom predpisane zahteve o upravljanju ter načelo dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja iz poglavja I naslova VI Uredbe (EU) št. HU/2012 in obveznosti, določene v skladu s poglavjem 2 naslova III Uredbe (EU) št. RP/2012;

(b)	presegajo z zakonom predpisane zahteve o upravljanju ter načelo dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja iz poglavja I naslova VI Uredbe (EU) št. …/2013 [HU] in obveznosti, določene v skladu s poglavjem 2 naslova III Uredbe (EU) št. …/2013 [RP];

(c)	presegajo raven varstva, predvidenega z zakonodajo Unije, ki je bila v veljavi v času sprejetja Direktive 2000/60/ES, kot je določeno v členu 4(9) Direktive 2000/60/ES, ter

(c)	presegajo raven varstva, predvidenega s pravom Unije, ki je bilo v veljavi v času sprejetja Direktive 2000/60/ES, kot je določeno v členu 4(9) Direktive 2000/60/ES, ter

(d)	uvajajo bistvene spremembe za vrsto rabe zemljišč in/ali bistvene omejitve v kmetovanju, katerih posledica je velik izpad prihodka.

(d)	uvajajo bistvene spremembe za vrsto rabe zemljišč in/ali bistvene omejitve v kmetovanju, katerih posledica je velik izpad prihodka.

5. Zahteve iz odstavkov 3 in 4 se opredelijo v programu.

6. Do plačil so upravičena naslednja območja:

(a)	kmetijska in gozdna območja Natura 2000, določena na podlagi direktiv 92/43/EGS in 2009/147/ES;

(a)	kmetijska in gozdna območja Natura 2000, določena na podlagi direktiv 92/43/EGS in 2009/147/ES;

(b)

druga razmejena naravovarstvena območja z okoljskimi omejitvami v zvezi s kmetijstvom ali gozdovi, ki prispevajo k izvajanju člena 10 Direktive 92/43/EGS. Ta območja v posameznem programu razvoja podeželja ne presegajo 5 % območij Natura 2000, ki jih pokriva ozemlje, na katerem se uporablja navedeni program;

(b)

druga razmejena naravovarstvena območja z okoljskimi omejitvami v zvezi s kmetijstvom ali gozdovi, ki prispevajo h krepitvi populacij vrst iz Priloge IV k Direktivi 92/43/EGS, k izvajanju člena 10 Direktive 92/43/EGS , in k varstvu vseh vrst ptic v skladu s členom 1 Direktive 2009/147/ES. Ta območja v posameznem programu razvoja podeželja ne presegajo 7 % območij Natura 2000, ki jih pokriva ozemlje, na katerem se uporablja navedeni program;

(c)	kmetijska območja, vključena v načrte upravljanja povodij v skladu z Direktivo 2000/60/ES.

(c)	kmetijska in gozdna območja, vključena v načrte upravljanja povodij v skladu z Direktivo 2000/60/ES.

7. Podpora ne sme presegati najvišjih zneskov iz Priloge I.

Države članice lahko v svojih finančnih načrtih prikažejo ločene proračunske postavke za plačila za kmetijska območja Natura 2000, gozdna območja Natura 2000 in plačila v skladu z okvirno direktivo o vodah.

Predlog spremembe 72

Predlog uredbe

Člen 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Plačila kmetom na gorskih območjih in drugih območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami se dodelijo letno na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi za kritje njihovih dodatnih stroškov in izpada dohodka, ki so povezani z omejitvami kmetijske proizvodnje na zadevnem območju.

Dodatni stroški in izpad dohodka se izračunajo glede na območja brez naravnih ali drugih posebnih omejitev , pri čemer se upoštevajo plačila v skladu s poglavjem 3 naslova III Uredbe (EU) št . RP/2012.

Dodatni stroški in izpad dohodka se izračunajo glede na območja brez naravnih ali drugih posebnih omejitev. Države članice preprečijo čezmerna nadomestila zaradi kombinacije tega ukrepa in drugih instrumentov podpore na nacionalni ravni ali na ravni Unije.

Države članice lahko, kjer je to ustrezno utemeljeno, pri izračunu dodatnih stroškov in izpada dohodka predvidijo razlike, da bi upoštevale:

—	razmere in razvojne cilje, ki so značilni za določeno regijo,

—	težo morebitnih trajnih naravnih omejitev za kmetijske dejavnosti,

—	vrsto proizvodnje in, če je primerno, ekonomsko strukturo kmetijskega gospodarstva.

2. Plačila se dodelijo kmetom, ki se obvežejo, da bodo na območjih, določenih v skladu s členom 33, še naprej opravljali svojo kmetijsko dejavnost.

3. Višina plačil se določi v razponu med najvišjim in najnižjim zneskom iz Priloge I.

Države članice lahko, kadar je to ustrezno utemeljeno, dodelijo posamezna plačila, višja od najvišjega zneska iz Priloge I, pod pogojem da povprečni znesek plačil, dodeljenih na ravni načrtovanja programov, ne presega najvišjega zneska.

4. Države članice zagotovijo, da se plačila za površine gospodarstev, ki presegajo površino, opredeljeno v programu, postopno znižujejo.

5. Države članice lahko plačila v okviru tega ukrepa v obdobju med letoma 2014 in 2017 dodelijo kmetom na območjih, ki so bila v programskem obdobju 2007–2013 upravičena na podlagi člena 36(a)(ii) Uredbe (ES) št. 1698/2005, vendar zaradi nove razmejitve iz člena 33(3) niso več upravičena. Ta plačila se postopno znižujejo, pri čemer se leta 2014 začnejo postopno zniževati pri 80 % plačil, prejetih leta 2013, leta 2017 pa se prenehajo postopno zniževati pri 20 % teh plačil.

5. Države članice lahko plačila v okviru tega ukrepa za obdobje štirih let dodelijo kmetom na območjih, ki so bila v programskem obdobju 2007–2013 upravičena na podlagi člena 36(a)(ii) Uredbe (ES) št. 1698/2005, vendar zaradi nove razmejitve iz člena 33(3) niso več upravičena. Ta plačila se postopno znižujejo, pri čemer se prvo leto začnejo postopno zniževati pri 80 % plačil, prejetih v programskem obdobju 2007–2013, četrto leto pa se prenehajo postopno zniževati pri 20 % teh plačil.

6. V državah članicah, ki razmejitve iz člena 33(3) ne bodo končale pred 1. januarjem 2014, se za kmete, ki prejemajo plačila na območjih, ki so bila upravičena za takšna plačila v obdobju 2007–2013, uporablja odstavek 5. Po končani razmejitvi kmetje na območjih, ki so še naprej upravičena, prejemajo celotna plačila v okviru tega ukrepa. Kmetje na območjih, ki niso več upravičena, še naprej prejemajo plačila v skladu z odstavkom 5.

Predlog spremembe 73

Predlog uredbe

Člen 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice na podlagi odstavkov 2, 3 in 4 določijo območja, ki so upravičena do plačil iz člena 32 glede na naslednje kategorije:

(a)	gorska območja;

(a)	gorska območja;

(b)	območja, ki niso gorska območja in imajo pomembne naravne omejitve, in

(b)	območja, ki niso gorska območja in imajo pomembne naravne omejitve, in

(c)	območja s posebnimi omejitvami.

(c)	območja s posebnimi omejitvami.

2. Gorska območja so upravičena do plačil iz člena 32, če so možnosti rabe zemljišča močno omejene in so proizvodni stroški občutno višji zaradi:

(a)	zelo neugodnih podnebnih razmer, ki so posledica nadmorske višine in bistveno skrajšajo rastno dobo;

(a)	zelo neugodnih podnebnih razmer, ki so posledica nadmorske višine in bistveno skrajšajo rastno dobo;

(b)

na nižji nadmorski višini prestrmih pobočij, ki se raztezajo čez večji del zadevnega območja, zaradi česar ni možna uporaba strojev ali je potrebna uporaba zelo drage opreme, ali zaradi kombinacije obeh dejavnikov, kadar je eden od teh dejavnikov manj oteževalen, vendar takšne omejitve povzroča v kombinaciji z drugim dejavnikom.

(b)

Območja, ki ležijo severno od 62. vzporednika, in nekatera sosednja območja se štejejo za gorska območja.

3. Območja, ki niso gorska območja, so upravičena do plačil v skladu s členom 32, kadar se štejejo za območja s pomembnimi naravnimi omejitvami, če vsaj 66 % kmetijskega zemljišča v uporabi izpolnjuje vsaj eno od meril iz Priloge II po navedeni mejni vrednosti. Upoštevanje tega pogoja se zagotavlja na ustrezni ravni lokalnih upravnih enot (ravni LUE 2).

3. Države članice določijo območja, ki niso gorska območja, vendar imajo pomembne naravne omejitve, kot upravičena do plačil v skladu s členom 32 . Za ta območja so značilne pomembne naravne omejitve , zlasti nizka proizvodna sposobnost tal ali slabe podnebne razmere, ali dejstvo, da je ohranjanje ekstenzivnega kmetijstva pomembno za upravljanje zemljišč.

Pri razmejevanju območij iz tega odstavka so države članice zelo natančne in uporabijo objektivna merila , da se izključijo območja, na katerih so bile zabeležene pomembne naravne omejitve iz prvega pododstavka, ki pa so bile odpravljene z naložbami ali gospodarsko dejavnostjo .

Komisija do 31. decembra 2014 poda zakonodajni predlog za obvezna biofizikalna merila in ustrezne mejne vrednosti , ki bodo veljale za prihodnjo razmejitev, ter ustrezna pravila za natančno usklajevanje in prehodne ureditve .

4. Območja, ki niso zajeta v odstavkih 2 in 3, so upravičena do plačil v skladu s členom 32, če so območja s posebnimi omejitvami in je na njih treba še naprej upravljati z zemljišči, da se zavaruje ali izboljša okolje, ohranita podeželje in turistični potencial zadevnega območja ali da se zaščiti obala.

4. Območja, ki niso zajeta v odstavkih 2 in 3, so upravičena do plačil v skladu s členom 32, če so območja s posebnimi omejitvami , vključno z zelo nizko gostoto prebivalstva, in je na njih treba še naprej upravljati z zemljišči, da se zavaruje ali izboljša okolje, ohranita podeželje in turistični potencial zadevnega območja ali da se zaščiti obala.

Območja s posebnimi omejitvami vključujejo obdelovalne površine, ki se z vidika pogojev varstva narave obravnavajo kot homogene, pri čemer njihov skupni obseg ne presega 10 % ozemlja zadevne države članice.

5. Države članice v svoje programe razvoja podeželja vključijo:

5. Države članice v svoje programe razvoja podeželja vključijo obstoječo ali spremenjeno razmejitev na podlagi odstavkov 2, 3 in 4.

(a)	obstoječo ali spremenjeno razmejitev na podlagi odstavkov 2 in 4;

(b)	novo razmejitev območij iz odstavka 3.

Predlog spremembe 74

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Plačila za dobro počutje živali pokrivajo samo obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde, določene v skladu s poglavjem I naslova VI Uredbe (EU) št. HU/2012, ter druge ustrezne obvezne zahteve, ki so določene v nacionalni zakonodaji. Te zahteve se opredelijo v programu.	2. Plačila za dobro počutje živali pokrivajo samo obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde, določene v skladu s poglavjem I naslova VI Uredbe (EU) št. …/2013 [HU], ter druge ustrezne obvezne zahteve, ki so določene s pravom Unije. Te zahteve se opredelijo v programu.
Te obveznosti se prevzamejo za obdobje enega leta , ki se lahko podaljša.	Te obveznosti se prevzamejo za obdobje enega do sedmih let , ki se lahko podaljša.

Predlog spremembe 75

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Podpora v okviru tega ukrepa se dodeli na hektar gozda posestnikom gozdov ter občinam in njihovim združenjem, ki se prostovoljno obvežejo, da bodo izvajale dejavnosti, ki zajemajo eno ali več gozdarsko-okoljskih obveznosti. Organi, ki gospodarijo z gozdovi v državni lasti, lahko prav tako prejemajo podporo, če ne prejemajo sredstev iz državnega proračuna.	1. Podpora v okviru tega ukrepa se dodeli na hektar gozda izključno posestnikom gozdov ter občinam in njihovim združenjem, ki se prostovoljno obvežejo, da bodo izvajale dejavnosti, ki zajemajo eno ali več gozdarsko-okoljskih obveznosti. Organi, ki gospodarijo z gozdovi v državni lasti, lahko prav tako prejemajo podporo, če ne prejemajo sredstev iz državnega proračuna.

Predlog spremembe 76

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za kmetijska gospodarstva nad določenim pragom, ki ga določijo države članice v svojih programih razvoja podeželja, je pogoj za podporo iz odstavka 1 predložitev načrta za upravljanje gozdov ali enakovrednega dokumenta v skladu s trajnostnim upravljanjem gozdov.	črtano

Obrazložitev

Primerna zakonodaja na nacionalni ravni za napredno upravljanje lesa in gozdov ne glede na velikost zadevnih posestev že obstaja. Zahteva, da morajo lastniki gozdov predložiti načrte za upravljanje gozdov, bi pomenila samo več birokracije.

Predlog spremembe 77

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. S plačili se krije celota ali del dodatnih stroškov in izpada dohodka upravičencev zaradi prevzetih obveznosti. Po potrebi se lahko s plačili krijejo tudi transakcijski stroški do največ 20 % premije, plačane za gozdarsko-okoljske obveznosti. Podpora ne sme presegati najvišjega zneska iz Priloge I. V jasno utemeljenih primerih se podpora za sporazume o neuporabi dreves ali njihovih sestojev lahko dodeli tudi v obliki enkratnih plačil ali pavšalnih zneskov za posamezen projekt, izračunanih na osnovi ustreznih dodatnih stroškov in izpada dohodka.

Obrazložitev

Pri gozdnih ekosistemih je pogosto bolj učinkovito, da se financiranje zagotovi z več projekti in ne s financiranjem, ki temelji na velikosti. Enotni pavšalni znesek 200,–/ha ni primeren za kritje dejanskih stroškov, saj imajo gozdovi dolgo vegetacijsko obdobje.

Predlog spremembe 78

Predlog uredbe

Člen 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. S podporo v okviru tega ukrepa se spodbujajo oblike sodelovanja, ki vključujejo vsaj dva subjekta, in zlasti:

(a)	pristope sodelovanja med različnimi subjekti na področju kmetijstva, prehranske verige in gozdarstva v Uniji ter med drugimi subjekti, ki prispevajo k doseganju ciljev in prednostnih nalog v okviru politike razvoja podeželja, vključno z medpanožnimi organizacijami;

(a)

pristopi sodelovanja med različnimi subjekti na področju kmetijstva, prehranske verige in gozdarstva v Uniji ter med drugimi subjekti, ki prispevajo k doseganju ciljev in prednostnih nalog v okviru politike razvoja podeželja, vključno s skupinami proizvajalcev, zadrugami in medpanožnimi organizacijami;

(b)	vzpostavljanje grozdov in mrež ;

(b)	vzpostavljanje grozdov , mrež in usklajevalnih točk ;

(c)	ustanovitev in delovanje operativnih skupin EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti iz člena 62.

(c)	ustanovitev in delovanje operativnih skupin EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti iz člena 62.

(ca)	inovacije in sodelovanje v povezovanju med omrežji v Uniji in tretjih državah.

2. Sodelovanje iz odstavka 1 zajema zlasti:

(a)	pilotne projekte;

(a)	pilotne , predstavitvene in vodilne projekte;

(b)	razvoj novih proizvodov, praks, postopkov in tehnologij na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva ;

(b)	razvoj novih proizvodov, praks, postopkov in tehnologij v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju, vključno z zmanjšanjem količine odpadkov ;

(c)	sodelovanje med malimi subjekti na področju organiziranja skupnih delovnih procesov, skupne rabe objektov in naprav ter virov;

(c)	sodelovanje med malimi subjekti na področju organiziranja skupnih delovnih procesov, skupne rabe objektov in naprav ter virov;

(d)	horizontalno in vertikalno sodelovanje med subjekti v dobavni verigi za vzpostavitev logističnih platform za spodbujanje kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov;

(d)	horizontalno in vertikalno sodelovanje med subjekti v dobavni verigi za vzpostavitev logističnih platform za spodbujanje kratkih dobavnih verig in lokalnih ter regionalnih trgov;

(e)	promocijske dejavnosti na lokalni ravni, ki so povezane z razvojem kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov;

(e)	promocijske dejavnosti na lokalni ravni, ki so povezane z razvojem kratkih dobavnih verig , lokalnih in regionalnih trgov ter proizvodov, za katere veljajo sheme kakovosti ;

(f)	skupne ukrepe za blažitev podnebnih sprememb ali za prilagajanje tem spremembam;

(f)	skupne ukrepe za blažitev podnebnih sprememb ali za prilagajanje tem spremembam;

(g)	skupinske pristope k okoljskim projektom in stalno okoljsko prakso;

(g)	usklajene pristope k okoljskim projektom in stalno okoljsko prakso , vključno z učinkovitim gospodarjenjem z vodami, rabo obnovljivih virov energije in ohranjanjem kmetijske krajine ;

(h)	horizontalno in vertikalno sodelovanje med subjekti v dobavni verigi za trajnostno proizvodnjo biomase za uporabo v prehrani, proizvodnji energije in industrijskih postopkih;

(h)	horizontalno in vertikalno sodelovanje med subjekti v dobavni verigi za trajnostno proizvodnjo biomase za uporabo v prehrani, proizvodnji energije in industrijskih postopkih;

(i)	izvajanje lokalnih razvojnih strategij, ki zadevajo eno ali več prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja, zlasti v okviru javno-zasebnih partnerstev, ki niso opredeljena v členu 28(1)(b) Uredbe (EU) št. [SSO/2012];

(i)	izvajanje lokalnih razvojnih strategij, ki zadevajo eno ali več prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja, zlasti v okviru javno-zasebnih partnerstev, ki niso opredeljena v členu 28(1)(b) Uredbe (EU) št. …/2013 [SSO];

(j)	pripravo načrtov upravljanja gozdov ali enakovrednih instrumentov.

(j)	pripravo načrtov upravljanja gozdov ali enakovrednih instrumentov;

(ja)	razvoj turističnih storitev v povezavi s podeželskim turizmom, vključno z njihovim trženjem;

(jb)	razvoj projektov „socialnega kmetijstva“.

2a. Pri dodeljevanju podpore se lahko prednost nameni sodelovanju med subjekti, ki vključujejo primarne proizvajalce.

3. Podpora iz odstavka 1(b) se dodeli samo novonastalim grozdom in mrežam ter subjektom, ki vzpostavijo dejavnost, ki je še niso izvajali.

Podpora za dejavnosti iz odstavka 2(b) se lahko dodeli tudi posameznim subjektom, če je ta možnost zagotovljena v programu razvoja podeželja.

3. Podpora za dejavnosti iz odstavka 2(b) se lahko dodeli tudi posameznim subjektom, če je ta možnost zagotovljena v programu razvoja podeželja.

4. Rezultati pilotnih projektov in dejavnosti posameznih subjektov iz odstavka 2(b) se razširjajo.

5. Naslednji stroški, povezani z oblikami sodelovanja iz odstavka 1, so upravičeni do podpore v okviru tega ukrepa:

(a)	preučevanje zadevnega območja, študije izvedljivosti in stroški priprave poslovnega načrta, načrta za upravljanje gozdov oziroma enakovrednega dokumenta ali lokalne razvojne strategije, razen lokalnih razvojnih strategij iz člena 29 Uredbe (EU) št. [SSO/2012];

(a)	preučevanje zadevnega območja, študije izvedljivosti in stroški priprave poslovnega načrta, načrta za upravljanje gozdov oziroma enakovrednega dokumenta ali lokalne razvojne strategije, razen lokalnih razvojnih strategij iz člena 29 Uredbe (EU) št. …/2013 [SSO];

(b)	animacija zadevnega območja, da se zagotovi izvedljivost skupnega ozemeljskega projekta. V primeru grozdov lahko animacija zadeva tudi organizacijo usposabljanja, mrežno povezovanje članov in pridobivanje novih članov;

(b)	animacija zadevnega območja, da se zagotovi izvedljivost skupnega ozemeljskega projekta. V primeru grozdov lahko animacija zadeva tudi organizacijo usposabljanja, mrežno povezovanje članov in pridobivanje novih članov;

(c)	tekoči stroški sodelovanja;

(c)	tekoči stroški sodelovanja;

(d)	neposredni stroški posebnih projektov, povezanih z izvajanjem poslovnega načrta, lokalne razvojne strategije, ki ni lokalna razvojna strategija iz člena 29 Uredbe (EU) št. [SSO/2012], ali ukrepa, ki je usmerjen v inovacijo;

(d)	neposredni stroški posebnih projektov, povezanih z izvajanjem poslovnega načrta, lokalne razvojne strategije, ki ni lokalna razvojna strategija iz člena 29 Uredbe (EU) št. …/2013 [SSO], ali ukrepa, ki je usmerjen v inovacijo;

(e)	stroški promocijskih dejavnosti.

(e)	stroški promocijskih dejavnosti.

6. Kadar se izvaja poslovni načrt, načrt za upravljanje gozdov oziroma enakovreden dokument ali razvojna strategija, lahko države članice dodelijo pomoč v obliki skupnega zneska, s katerim se krijejo stroški sodelovanja in stroški izvedenih projektov, ali pa krijejo samo stroške sodelovanja in za izvajanje projektov uporabijo sredstva v okviru drugih ukrepov ali drugih skladov Unije.

7. Sodelovanje med akterji iz različnih regij ali držav članic je prav tako upravičeno do podpore.

7. Sodelovanje med akterji iz različnih regij ali držav članic ter sodelovanje z akterji iz držav v razvoju je prav tako upravičeno do podpore.

8. Podpora se omeji na največ sedem let, razen v primeru skupne okoljske dejavnosti, kadar je to ustrezno utemeljeno.

9. Sodelovanje v okviru tega ukrepa se lahko združi s projekti, ki jih podpirajo skladi Unije, razen EKSRP, na istem ozemlju. Države članice preprečijo čezmerna nadomestila zaradi kombinacije tega ukrepa in drugih instrumentov podpore na nacionalni ravni ali na ravni Unije.

10. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z dodatno specifikacijo značilnosti pilotnih projektov, grozdov, mrež, kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov, ki bodo upravičeni do podpore, ter v zvezi s pogoji dodeljevanja pomoči za vrste dejavnosti iz odstavka 2.

Predlog spremembe 79

Predlog uredbe

Člen 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Podpora v okviru tega ukrepa zajema:

(a)	finančne prispevke, plačane neposredno kmetom, za zavarovanje pridelka, živali ali rastlin proti ekonomskim izgubam, nastalim zaradi slabih vremenskih razmer, bolezni živali ali rastlin ali napadov škodljivcev;

(a)	finančne prispevke, plačane neposredno kmetom ali skupinam kmetov , za zavarovanje pridelka, živali in rastlin proti ekonomskim izgubam, nastalim zaradi slabih vremenskih razmer, bolezni živali ali rastlin ali napadov škodljivcev;

(b)	finančne prispevke za vzajemne sklade za plačilo finančnih nadomestil kmetom za ekonomske izgube, nastale zaradi bolezni živali ali rastlin ali okoljske nesreče;

(b)	finančne prispevke za vzajemne sklade za plačilo finančnih nadomestil kmetom za ekonomske izgube, nastale zaradi izbruha bolezni živali ali rastlin , škodljivih organizmov, okoljske nesreče ali slabih vremenskih razmer, tudi suš ;

(c)	instrument za stabilizacijo dohodkov v obliki finančnih prispevkov za vzajemne sklade za nadomestila kmetom, ki se jim izredno zmanjšajo dohodki.

(c)

instrument za stabilizacijo dohodkov v obliki finančnih prispevkov za vzajemne sklade ali zavarovanje za nadomestila kmetom, ki se jim izredno zmanjšajo dohodki , ali v obliki finančnih prispevkov, plačanih neposredno kmetom, za plačilo zavarovalnih premij za kritje tveganja izrednega zmanjšanja dohodkov .

2. Za namene odstavka 1(b) in (c) „vzajemni sklad“ pomeni shemo, ki jo je akreditirala država članica v skladu z nacionalno zakonodajo ter v okviru katere se vključeni kmetje zavarujejo in se jim plačajo nadomestila v primeru ekonomskih izgub, nastalih zaradi izbruha bolezni živali ali rastlin ali okoljske nesreče, ali v primeru izrednega zmanjšanja dohodkov.

2. Za namene odstavka 1(b) in (c) „vzajemni sklad“ pomeni shemo, ki jo je akreditirala država članica v skladu z nacionalno zakonodajo ter v okviru katere se vključeni kmetje zavarujejo in se jim plačajo nadomestila v primeru ekonomskih izgub, nastalih zaradi izbruha bolezni živali ali rastlin , škodljivih organizmov, okoljske nesreče ali slabih vremenskih razmer , ali v primeru izrednega zmanjšanja dohodkov.

3. Države članice preprečijo čezmerna nadomestila zaradi kombinacije tega ukrepa in drugih instrumentov podpore na nacionalni ravni ali na ravni Unije ali zasebnih zavarovalnih shem. Neposredna dohodkovna podpora, ki se prejme v okviru Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (v nadaljnjem besedilu: ESPG), se upošteva tudi pri oceni ravni dohodka kmetov.

3. Države članice preprečijo čezmerna nadomestila zaradi kombinacije tega ukrepa in drugih instrumentov podpore na nacionalni ravni ali na ravni Unije ali zasebnih zavarovalnih shem.

4. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z najkrajšim in najdaljšim časom trajanja komercialnih posojil za vzajemne sklade iz člena 39(3)(b) in člena 40(4).

Komisija opravi vmesni pregled izvajanja ukrepov za obvladovanje tveganja in poročilo o vmesnem pregledu nato predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilu se po potrebi priložijo ustrezni zakonodajni predlogi za izboljšanje izvajanja ukrepa obvladovanja tveganja.

Predlog spremembe 80

Predlog uredbe

Člen 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Podpora iz člena 37(1)(a) se lahko dodeli samo za zavarovalne pogodbe, ki pokrivajo izgubo, nastalo zaradi slabih vremenskih razmer, bolezni živali ali rastlin, napada škodljivcev ali ukrepa, sprejetega v skladu z Direktivo 2000/29/ES za odpravo ali preprečitev širjenja bolezni rastlin ali škodljivcev, s katerim se uniči več kot 30 % povprečnega letnega pridelka kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju , pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost .

1. Podpora iz člena 37(1)(a) se lahko dodeli samo za zavarovalne pogodbe, ki pokrivajo izgubo, nastalo zaradi slabih vremenskih razmer, bolezni živali ali rastlin, napada škodljivcev ali za ukrep, sprejet v skladu z Direktivo 2000/29/ES za odpravo ali preprečitev širjenja bolezni rastlin ali škodljivcev, rezultat katerega je zmanjšanje letnega pridelka za več kot 30 % v primerjavi s povprečnim letnim pridelkom kmeta . Povprečni letni pridelek se izračuna na podlagi številk za predhodna tri leta ali predhodnih pet let , pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja številka, ali v ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah na podlagi številk za določeno leto v predhodnih petih letih .

Merjenje izgub se lahko prilagodi posebnim značilnostim posameznega proizvoda z uporabo:

(a)	bioloških indeksov (količina izgube biomase) ali enakovrednih indeksov izgube pridelka, ki se določijo na ravni kmetije ali na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, ali

(b)	vremenskih indeksov (vključno s količino padavin in temperaturo), ki se določijo na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni.

2. Slabe vremenske razmere ali izbruh bolezni živali ali rastlin ali napad škodljivcev mora kot takega uradno potrditi pristojni organ zadevne države članice.

Države članice lahko po potrebi vnaprej določijo merila, na podlagi katerih se šteje, da je bil tak pojav uradno potrjen.

3. Izplačila zavarovanja krijejo največ skupne stroške za nadomestitev izgub iz člena 37(1)(a), pri čemer se ne zahteva ali določa vrsta ali količina prihodnjega pridelka.

Države članice lahko omejijo znesek premije, ki je upravičen do podpore, z uporabo ustreznih zgornjih mej.

4. Podpora ne sme presegati najvišje stopnje iz Priloge I.

Predlog spremembe 81

Predlog uredbe

Člen 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 39

Vzajemni skladi za bolezni živali in rastlin ter okoljske nesreče

Vzajemni skladi za bolezni živali in rastlin , škodljive organizme ter okoljske nesreče in slabe vremenske razmere

1. Zadevni vzajemni sklad je upravičen do podpore, če:

(a)	ga je akreditiral pristojni organ v skladu z nacionalno zakonodajo;

(a)	ga je akreditiral pristojni organ v skladu z nacionalno zakonodajo;

(b)	vodi pregledno politiko, kar zadeva vplačila v sklad in izplačila iz njega;

(b)	vodi pregledno politiko, kar zadeva vplačila v sklad in izplačila iz njega;

(c)	ima oblikovana jasna pravila za določitev odgovornosti za kakršne koli nastale dolgove.

(c)	ima oblikovana jasna pravila za določitev odgovornosti za kakršne koli nastale dolgove.

2. Države članice določijo pravila za ustanovitev in upravljanje vzajemnih skladov, zlasti za odobritev izplačil nadomestil kmetom v primeru krize ter za upravljanje in spremljanje skladnosti s temi pravili.

Kmetje so do nadomestila upravičeni samo, če sprejmejo vse potrebne previdnostne ukrepe za izboljšanje odpornosti svojega gospodarstva proti poslabšanju okolja, boleznim živali ali rastlin, škodljivim organizmom in dogodkom, ki so posledica podnebnih sprememb.

3. Finančni prispevki iz člena 37(1)(b) lahko zadevajo le:

(a)	upravne stroške ustanovitve vzajemnega sklada, razporejene na največ tri leta na podlagi postopnega zniževanja;

(a)	upravne stroške ustanovitve vzajemnega sklada, razporejene na največ tri leta na podlagi postopnega zniževanja;

(b)	zneske, ki jih vzajemni skladi izplačajo kot finančno nadomestilo kmetom. Poleg tega lahko finančni prispevki zadevajo obresti komercialnih posojil iz vzajemnega sklada za namen izplačila finančnega nadomestila kmetom v primeru krize.

(b)

zneske, ki jih vzajemni skladi izplačajo kot finančno nadomestilo kmetom. Poleg tega lahko finančni prispevki zadevajo obresti na komercialna posojila, ki jih je najel vzajemni sklad za namen izplačila finančnega nadomestila kmetom v primeru krize , ali zavarovalne premije za police, ki jih je sklenil vzajemni sklad po tržni ceni .

Prispevki javnih skladov se ne plačujejo za začetni kapital.

4. Kar zadeva bolezni živali, se lahko finančno nadomestilo iz člena 37(1)(b) dodeli samo za bolezni, navedene na seznamu bolezni živali, ki ga je sestavila Svetovna organizacija za zdravje živali, in/ali v Prilogi k Odločbi 90/424/EGS.

4. Kar zadeva bolezni živali, se lahko finančno nadomestilo iz člena 37(1)(b) dodeli za bolezni, navedene na seznamu bolezni živali, ki ga je sestavila Svetovna organizacija za zdravje živali, ali v Prilogi k Odločbi 90/424/EGS , in za bolezni čebel .

5. Podpora ne presega najvišje stopnje podpore iz Priloge I.

Države članice lahko omejijo stroške, ki so upravičeni do podpore, z uporabo:

(a)	zgornjih mej za posamezni sklad;

(a)	zgornjih mej za posamezni sklad;

(b)	ustreznih zgornjih mej za posamezno enoto.

(b)	ustreznih zgornjih mej za posamezno enoto.

Predlog spremembe 82

Predlog uredbe

Člen 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Podpora iz člena 37(1)(c) se lahko dodeli le, če zmanjšanje dohodkov presega 30 % povprečnih letnih dohodkov posameznega kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost. Dohodki za namene člena 37(1)(c) pomenijo vsoto prihodkov, ki jih kmet prejme na trgu, vključno s katero koli obliko javne podpore, pri čemer se odštejejo vhodni stroški. S plačili vzajemnega sklada kmetom se krije največ 70 % izgubljenih dohodkov.

2. Zadevni vzajemni sklad je upravičen do podpore, če:

(a)	ga je akreditiral pristojni organ v skladu z nacionalno zakonodajo;

(a)	ga je akreditiral pristojni organ v skladu z nacionalno zakonodajo;

(b)	vodi pregledno politiko, kar zadeva vplačila v sklad in izplačila iz njega;

(b)	vodi pregledno politiko, kar zadeva vplačila v sklad in izplačila iz njega;

(c)	ima oblikovana jasna pravila za določitev odgovornosti za kakršne koli nastale dolgove.

(c)	ima oblikovana jasna pravila za določitev odgovornosti za kakršne koli nastale dolgove.

3. Države članice določijo pravila za ustanovitev in upravljanje vzajemnih skladov, zlasti za odobritev izplačil nadomestil kmetom v primeru krize ter za upravljanje in spremljanje skladnosti s temi pravili.

4. Finančni prispevki iz člena 37(1)(c) lahko zadevajo samo zneske, ki jih vzajemni skladi izplačajo kot finančno nadomestilo kmetom. Poleg tega lahko finančni prispevki zadevajo obresti komercialnih posojil iz vzajemnega sklada za namen izplačila finančnega nadomestila kmetom v primeru krize.

Finančni prispevki iz člena 37(1)(c) se dodelijo samo za zavarovalne police, ki krijejo izgube dohodkov iz odstavka 1, oziroma zadevajo samo zneske, ki jih vzajemni skladi izplačajo kot finančno nadomestilo kmetom. Poleg tega lahko finančni prispevki zadevajo obresti komercialnih posojil iz vzajemnega sklada za namen izplačila finančnega nadomestila kmetom v primeru krize.

Prispevki javnih skladov se ne plačujejo za začetni kapital.

5. Podpora ne sme presegati najvišje stopnje iz Priloge I.

5. Podpora ne presega najvišje stopnje iz Priloge I.

Predlog spremembe 83

Predlog uredbe

Člen 41 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)

ločevanjem od drugih ukrepov, pretvorbo v enote, ki niso navedene v Prilogi I, izračunom transakcijskih stroškov in pretvorbo ali prilagoditvijo obveznosti v okviru kmetijsko-okoljsko-podnebnega ukrepa iz člena 29, ukrepa ekološkega kmetijstva iz člena 30 ter ukrepa gozdarsko-okoljskih in podnebnih storitev in ohranjanja gozdov iz člena 35;

(c)

ločevanjem od drugih ukrepov, pretvorbo v enote, ki niso navedene v Prilogi I, izračunom transakcijskih stroškov in pretvorbo ali prilagoditvijo obveznosti v okviru kmetijsko-okoljsko-podnebnega ukrepa iz člena 29, ukrepa ekološkega kmetijstva iz člena 30 , ukrepa za dobro počutje živali iz člena 34 ter ukrepa gozdarsko-okoljskih in podnebnih storitev in ohranjanja gozdov iz člena 35;

Obrazložitev

Tudi v členu 34 so omenjeni transakcijski stroški, ki bi jih bilo treba v tem okviru navesti skupaj s transakcijskimi stroški drugih ukrepov.

Predlog spremembe 84

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Poleg nalog iz člena 30 Uredbe (EU) št. [SSO/2012] lahko lokalne akcijske skupine izvajajo tudi dodatne naloge, ki jim jih dodeli(-ta) organ upravljanja in/ali plačilna agencija.

1. Poleg nalog iz člena 30 Uredbe (EU) št. …/2013 [SSO] lahko lokalne akcijske skupine tudi:

(a)	izvajajo dodatne naloge, ki jim jih dodeli(-ta) organ upravljanja in/ali plačilna agencija , ali

(b)	same ali skupaj s partnerji v okviru lokalne razvojne strategije izvajajo dejavnosti s široko teritorialno razsežnostjo, tako imenovan krovni projekt .

Obrazložitev

Predlagamo, da se lokalnim akcijskim skupinam v okviru lokalne razvojne strategije omogoči neodvisno izvajanje projektov s široko teritorialno razsežnostjo, in sicer skupaj s partnerji iz območja te strategije. V okviru sedanjih ureditev je vloga lokalnih akcijskih skupin omejena na posredniško vlogo pri prenosu finančnih sredstev in na spodbujevalno vlogo. Možnost uresničevanja krovnih projektov v okviru strategije bi utegnila ustvariti veliko dodano vrednost. Poleg tega izkušnje iz Poljske kažejo, da je veliko povpraševanje po kratkotrajnih projektih malega obsega. Na žalost pa se veliko prosilcev umakne, kadar morajo postopati po enaki upravni poti. S predlagano spremembo bi imeli ti partnerji stik le z lokalno akcijsko skupino in jim ne bi bilo treba postopati po zapleteni upravni poti.

Predlog spremembe 85

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)	krepitev zmogljivosti, usposabljanje in mrežno povezovanje z namenom priprave in izvajanja lokalne razvojne strategije.

(b)	krepitev zmogljivosti, usposabljanje in mrežno povezovanje z namenom priprave in izvajanja lokalne razvojne strategije , ki jo vodijo skupnosti .

Predlog spremembe 86

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ba)	možnost za že ustanovljene lokalne akcijske skupine, da raziskujejo in načrtujejo projekte skupnosti, potrebne za prijavo novih območij za vključitev v program LEADER.

Predlog spremembe 87

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 1 – točka a – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)	projektom medregijskega ali čezmejnega sodelovanja;

(a)	projektom medregijskega ali čezmejnega sodelovanja , tudi projektom sodelovanja z državami v razvoju ;

Obrazložitev

Usklajenost politik za razvoj presega načelo o neškodovanju ter pomeni, da je treba preučiti tudi morebitne sinergijske učinke notranjih politik EU na razvojne cilje. Sporočilo Komisije ter sklepi Sveta za okvir politike za prehransko varnost poudarjajo, da je treba v oblikovanje politike o razvoju podeželja in kmetijstva vključiti glavne skupine zainteresiranih strani, kot so skupine za razvoj skupnosti, organizacije kmetov in ženska združenja. To bi lahko podprli tudi z mednarodnimi izmenjavami v okviru projektov LEADER.

Predlog spremembe 88

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ba)	organi, ki uresničujejo razvojne cilje, skladne s prednostnimi nalogami iz člena 5 te uredbe.

Predlog spremembe 89

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Stroški za animacijo ozemlja iz člena 31(d) Uredbe (EU) št. [SSO/2012] so stroški dejavnosti obveščanja o lokalni razvojni strategiji in razvojnih nalogah projekta .	2. Stroški za animacijo ozemlja iz člena 31(d) Uredbe (EU) št. …/2013 [SSO] so stroški , ki nastanejo zaradi omogočanja lažje izmenjave informacij med zainteresiranimi stranmi, zaradi obveščanja o lokalni razvojni strategiji in spodbujanja te strategije ter zaradi podpore morebitnim upravičencem pri razvijanju projektov in pripravi prijav .

Predlog spremembe 90

Predlog uredbe

Člen 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Naložbene dejavnosti so upravičene do podpore EKSRP, če je v skladu z zakonodajo predhodno ocenjen pričakovan okoljski učinek te vrste naložbe, kadar lahko naložba negativno vpliva na okolje.

1. Države članice lahko upravičenost naložbenih dejavnosti pogojujejo s predhodno oceno pričakovanega okoljskega učinka v skladu z nacionalnim pravom in pravom Unije za te vrste naložb. Države članice lahko dajo prednost naložbam, ki:

(a)	znatno izboljšujejo učinkovitost gospodarstev z vidika okolja, podnebja in dobrega počutja živali;

(b)	pripomorejo k diverzifikaciji virov dohodkov kmetov; ali

(c)	zajemajo skupne dejavnosti.

2. Upravičeni izdatki so omejeni na:

(a)	gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin;

(a)	gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin;

(b)	nakup ali zakup novih strojev in opreme, vključno z računalniško programsko opremo, do tržne vrednosti sredstva;

(b)	nakup ali zakup novih strojev in opreme, vključno z računalniško programsko opremo, do tržne vrednosti sredstva;

(c)	splošne stroške na področju izdatkov iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov ali licenc.

(c)	splošne stroške na področju izdatkov iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, honorarji za svetovanje v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti in nakup patentov ali licenc.

3. V primeru namakanja se za upravičene izdatke štejejo samo naložbe, ki omogočijo zmanjšanje predhodno uporabljene količine vode za najmanj 25 %. Izjemoma se lahko v državah članicah, ki so se Uniji pridružile v obdobju od leta 2004, za upravičene izdatke štejejo naložbe v nove namakalne obrate, kadar je z okoljsko analizo dokazano, da je zadevna naložba trajnostna in nima negativnega učinka na okolje .

3. V primeru namakanja se za upravičene izdatke štejejo nove naložbe, vključno s posodobitvami obstoječih sistemov za bolj učinkovito uporabo vode in energetsko učinkovitost. Na območjih, kjer so v skladu z Direktivo 2000/60/ES pripravljeni načrti upravljanja povodij s pripadajočimi programi izvajanja, se te naložbe štejejo za upravičene , če so usklajene z okoljskimi cilji takšnih načrtov .

4. V primeru kmetijskih naložb nakup pravic kmetijske proizvodnje, pravic do plačila, živali, enoletnih rastlin in njihovega sajenja ni upravičen do podpore za naložbe. Vendar so lahko v primeru obnavljanja proizvodnega potenciala kmetijstva, prizadetega zaradi naravnih nesreč, v skladu s členom 19(1)(b) izdatki za nakup živali upravičeni izdatki.

5. Upravičenci do podpore za naložbe lahko pristojne plačilne agencije zaprosijo za izplačilo predplačila v znesku do 50 % javne pomoči za naložbe, če je ta možnost zagotovljena v programu razvoja podeželja.

6. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s pogoji, pod katerimi se lahko drugi stroški, povezani z zakupnimi pogodbami, rabljeno opremo in enostavnimi nadomestnimi naložbami, štejejo za upravičene izdatke.

Predlog spremembe 91

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Organ upravljanja programa razvoja podeželja določi merila za izbor dejavnosti v okviru vseh ukrepov po posvetovanju z nadzornim odborom. Namen meril za izbor je zagotoviti enako obravnavo kandidatov , boljšo uporabo finančnih sredstev in ciljno usmeritev v ukrepe v skladu s prednostnimi nalogami Unije za razvoj podeželja. Pri določanju meril za izbor se v zvezi z majhnimi nepovratnimi sredstvi upošteva načelo sorazmernosti.

1. Organ upravljanja programa razvoja podeželja določi merila za izbor dejavnosti v okviru vseh ukrepov po posvetovanju z nadzornim odborom. Namen meril za izbor je zagotoviti, da se ukrepi, ki so namenjeni kmetijskim gospodarstvom, uporabljajo samo za „aktivne kmete“, kot je določeno v Uredbi (EU) št. …/2013 [RP]. Poleg tega je namen teh meril zagotoviti boljšo uporabo finančnih sredstev in ciljno usmeritev v ukrepe v skladu s prednostnimi nalogami Unije za razvoj podeželja. Pri določanju in uporabi teh meril se upošteva načelo sorazmernosti.

Obrazložitev

Podpora v okviru ukrepov, ki so namenjeni kmetijskim gospodarstvom, bi morala prinesti koristi samo „aktivnim kmetom“, kot je določeno v predlogu uredbe o neposrednih plačilih SKP. Če se to razlikovanje upošteva v prvem stebru, se mora tudi v drugem.

Predlog spremembe 92

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Organ upravljanja za namene te uredbe opredeli pojem „podeželsko območje“ na ravni programa.	Organ upravljanja za namene te uredbe opredeli pojem „podeželsko območje“ na ravni programa. Prav tako lahko določi tudi različna točno določena območja v okviru danega ukrepa, če za to obstajajo objektivno utemeljeni razlogi.

Predlog spremembe 93

Predlog uredbe

Člen 51 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Znesek v višini 30 milijonov EUR se izključi iz dodeljenih sredstev iz odstavka 1 in se uporabi za financiranje nagrade za inovativno lokalno sodelovanje iz člena 56.	črtano

Predlog spremembe 94

Predlog uredbe

Člen 51 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Na pobudo držav članic se lahko do 4 % skupnega zneska posameznega programa razvoja podeželja nameni nalogam iz člena 52 Uredbe (ES) št. [SSO/2012] in stroškom za pripravljalno delo za opredelitev območij z naravnimi omejitvami iz člena 33 (3) .	3. Na pobudo držav članic se lahko do 4 % skupnega zneska posameznega programa razvoja podeželja nameni nalogam iz člena 52 Uredbe (ES) št. …/2013 [SSO] in stroškom za pripravljalno delo za opredelitev območij z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami iz člena 33.

Predlog spremembe 95

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)	večja vključenost zainteresiranih strani v izvajanje razvoja podeželja;

(a)	večja vključenost zainteresiranih strani v kmetijstvu, gozdarstvu in drugih podeželskih dejavnostih v izvajanje razvoja podeželja;

Predlog spremembe 96

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija z izvedbenimi akti določi organizacijsko strukturo in delovanje Evropske mreže za razvoj podeželja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 91.	4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 90 v zvezi z organizacijsko strukturo in delovanjem Evropske mreže za razvoj podeželja.

Obrazložitev

To ni zgolj tehnična odločitev.

Predlog spremembe 97

Predlog uredbe

Člen 53

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. V skladu s členom 51(1) se vzpostavi mreža EIP za podporo EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti iz člena 61. Omogoči mrežno povezovanje mrež operativnih skupin, svetovalnih služb in raziskovalcev.

1. V skladu s členom 51(1) se vzpostavi mreža EIP za podporo EIP na področju kmetijske proizvodnje, ekonomske sposobnosti preživetja in trajnosti iz člena 61. Omogoči mrežno povezovanje mrež operativnih skupin, svetovalnih služb in raziskovalcev.

2. Naloge mreže EIP so:

(a)	ključnim akterjem zagotoviti službo za pomoč in informacije v zvezi z EIP;

(a)	ključnim akterjem , zlasti primarnim proizvajalcem, njihovim dobaviteljem in odjemalcem, zagotoviti službo za pomoč in informacije v zvezi z EIP;

(b)	spodbujati razprave na ravni programa, da se pospešuje vzpostavitev operativnih skupin;

(c)	pregledati rezultate raziskav in znanje v zvezi z EIP ter poročati o njih;

(d)	zbirati, utrjevati in širiti dobro prakso na področju inovacij;

(d)	zbirati, utrjevati in širiti izsledke raziskav in nove tehnologije na področju inovacij ter si izmenjavati znanje ;

(da)	vzpostaviti dialog med kmeti in raziskovalno skupnostjo;

(e)	organizirati konference in delavnice ter razširjati informacije na področju EIP.

3. Komisija z izvedbenimi akti določi organizacijsko strukturo in delovanje mreže EIP. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 91.

3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 90 v zvezi z organizacijsko strukturo in delovanjem mreže EIP.

Predlog spremembe 98

Predlog uredbe

Člen 54 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija z izvedbenimi akti določi organizacijsko strukturo in delovanje Evropske mreže za vrednotenje razvoja podeželja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 91.	3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 90 v zvezi z organizacijsko strukturo in delovanjem Evropske mreže za vrednotenje razvoja podeželja.

Obrazložitev

To ni zgolj tehnična odločitev.

Predlog spremembe 99

Predlog uredbe

Člen 55 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)	obveščanje širše javnosti in možnih upravičencev o politiki razvoja podeželja;

(c)	obveščanje širše javnosti in možnih upravičencev o politiki razvoja podeželja in možnostih financiranja ;

Predlog spremembe 100

Predlog uredbe

Člen 55 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

d)	spodbujanje inovacij na področju kmetijstva.

(d)	spodbujanje inovacij na področju kmetijstva in gozdarstva .

Predlog spremembe 101

Predlog uredbe

Člen 55 – odstavek 3 – točka b – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)	pripravo in izvajanje akcijskega načrta, ki vključuje vsaj :

(b)	pripravo in izvajanje akcijskega načrta, ki lahko vključuje:

Predlog spremembe 102

Predlog uredbe

Člen 55 – odstavek 3 – točka b – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii)

podporo za spremljanje, zlasti prek zbiranja in širjenja ustreznih povratnih informacij, priporočil in analiz, predvsem od nadzornih odborov iz člena 41 Uredbe (EU) št. [SSO/2012]. Lokalne akcijske skupine podpira tudi nacionalna mreža za podeželje za spremljanje in vrednotenje lokalnih razvojnih strategij;

črtano

Predlog spremembe 103

Predlog uredbe

Člen 55 – odstavek 3 – točka b – točka v

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(v)	zbiranje primerov projektov, ki zajemajo vse prednostne naloge programov razvoja podeželja;

črtano

Predlog spremembe 104

Predlog uredbe

Člen 55 – odstavek 3 – točka b – točka vi

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(vi)	stalne študije in analize;

črtano

Predlog spremembe 105

Predlog uredbe

Člen 55 – odstavek 3 – točka b – točka vii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(vii)

dejavnosti mrežnega povezovanja za lokalne akcijske skupine in zlasti tehnično podporo za medregijsko in čezmejno sodelovanje, lažje sodelovanje med lokalnimi akcijskimi skupinami in iskanje partnerjev za ukrep iz člena 36;

črtano

Predlog spremembe 106

Predlog uredbe

Člen 55 – odstavek 3 – točka b – točka vii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(viia)

načrt spodbujanja lokalnih digitalnih ali fizičnih točk „vse na enem mestu“, ki možnim upravičencem omogočajo lokalen dostop do informacij o programih razvoja podeželja in drugih programih sklada SSO;

Predlog spremembe 107

Predlog uredbe

Člen 55 – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

c)	vzpostavitev odbora za predhoden izbor neodvisnih strokovnjakov in proces predhodnega izbora vlog za nagrado za inovativno lokalno sodelovanje iz člena 58(2).

črtano

Predlog spremembe 108

Predlog uredbe

Člen 55 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila za vzpostavitev in delovanje nacionalnih mrež za podeželje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 91.	4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 90 v zvezi z vzpostavitvijo in delovanjem nacionalnih mrež za podeželje.

Obrazložitev

To ni zgolj tehnična odločitev.

Predlog spremembe 109

Predlog uredbe

Člen 56

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 56	črtano
Nagrada za inovativno lokalno sodelovanje na podeželskih območjih
Sredstva iz člena 51(2) se uporabijo za financiranje podelitve nagrade za projekte sodelovanja, pri katerih sodelujeta vsaj dva subjekta iz različnih držav članic in s katerimi se ustvari inovativen koncept na lokalni ravni.

Predlog spremembe 110

Predlog uredbe

Člen 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 57	črtano
Razpis za zbiranje predlogov
1. Komisija prvič najpozneje leta 2015 in nato vsako leto objavi razpis za zbiranje predlogov za podelitev nagrade iz člena 56. Zadnji razpis za zbiranje predlogov bo objavljen najpozneje leta 2019.
2. V razpisu za zbiranje predlogov se določi tema predlogov, ki je povezana z eno od prednostnih nalog Unije pri razvoju podeželja. Tema je primerna tudi za izvajanje v okviru čezmejnega sodelovanja.
3. Razpis za zbiranje predlogov je namenjen lokalnim akcijskim skupinam in posameznim subjektom, ki sodelujejo pri posameznem projektu.

Predlog spremembe 111

Predlog uredbe

Člen 58

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 58	črtano
Postopek izbire
1. Kandidati v vseh državah članicah vložijo vloge za nagrado pri ustrezni nacionalni mreži za podeželje, ki bo odgovorna za predhodno izbiro vlog.
2. Nacionalne mreže za podeželje iz svojih članov sestavijo odbor neodvisnih strokovnjakov, ki je zadolžen za predhodno izbiro vlog. Predhodna izbira vlog se opravi na podlagi meril za izključitev, izbor in dodelitev, opredeljenih v razpisu za zbiranje predlogov. Vsaka nacionalna mreža za podeželje predhodno izbere največ 10 vlog, ki jih posreduje Komisiji.
3. Komisija je odgovorna, da med predhodno izbranimi vlogami v vseh državah članicah izbere petdeset zmagovalnih projektov. Komisija ustanovi ad hoc usmerjevalno skupino, ki jo sestavljajo neodvisni strokovnjaki. Ta usmerjevalna skupina pripravi izbor zmagovalne vloge na podlagi meril za izključitev, izbor in dodelitev, opredeljenih v razpisu za zbiranje predlogov.
4. Komisija z izvedbenim aktom odloči o seznamu projektov, ki prejmejo nagrado.

Predlog spremembe 112

Predlog uredbe

Člen 59

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 59	črtano
Nagrada v obliki dodelitve finančnih sredstev – pogoji in izplačilo
1. Projekti so upravičeni do nagrade, če čas, potreben za njihovo izvedbo, ne presega dveh let od datuma sprejetja izvedbenega akta za podelitev nagrade. Časovni okvir za izvedbo projekta je naveden v vlogi.
2. Nagrada se izplača v enkratnem znesku. Višino zneska določi Komisija z izvedbenimi akti v skladu z merili, opredeljenimi v razpisu za zbiranje predlogov, in ob upoštevanju ocenjenih stroškov izvedbe projekta, navedenih v vlogi. Najvišja nagrada za posamezni projekt ne presega 100 000 EUR.
3. Države članice nagrado zmagovalnim kandidatom izplačajo, ko je potrjeno, da je projekt dokončan. Unija zadevne izdatke državam članicam povrne v skladu z določbami oddelka 4 poglavja II naslova IV Uredbe (EU) št. HU/2012. Države članice se lahko odločijo, da zmagovalnim kandidatom znesek nagrade izplačajo v celoti ali delno, preden je potrjeno, da je projekt dokončan, vendar so v tem primeru do potrditve konca projekta odgovorne za izdatke.

Predlog spremembe 113

Predlog uredbe

Člen 60

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 60	črtano
Pravila o postopku, časovnem razporedu in ustanovitvi usmerjevalne skupine
Komisija z izvedbenimi akti določi podrobne določbe o postopku in časovnem razporedu za izbiro projektov ter pravila o ustanovitvi usmerjevalne skupine neodvisnih strokovnjakov iz člena 58(3). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 91.

Predlog spremembe 114

Predlog uredbe

Naslov IV

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti	EIP na področju kmetijske proizvodnje , ekonomske sposobnosti preživetja in trajnosti

Predlog spremembe 115

Predlog uredbe

Člen 61

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti:

1. EIP na področju kmetijske proizvodnje, ekonomske sposobnosti preživetja in trajnosti:

(a)	spodbuja z viri gospodaren, produktiven in podnebju prijazen kmetijski sektor z nizkimi emisijami, ki je odporen na podnebne spremembe, pri čemer upošteva osnovne naravne vire, od katerih je kmetijstvo odvisno ;

(a)	spodbuja z viri gospodaren, produktiven , konkurenčen in podnebju prijazen kmetijski in gozdarski sektor z nizkimi emisijami, ki je odporen na podnebne spremembe, pri čemer upošteva osnovne naravne vire, od katerih sta kmetijstvo in gozdarstvo odvisna ;

(b)	pomaga zagotavljati stalno oskrbo s hrano, krmo in biomateriali, in sicer z že obstoječimi in novimi;

(b)	pomaga trajnostno povečevati produktivnost evropskega kmetijstva in zagotavljati stalno oskrbo s hrano, krmo in biomateriali, in sicer z že obstoječimi in novimi;

(c)	izboljšuje postopke za ohranjanje okolja ter prilagajanje podnebnim spremembam in njihovi blažitvi ;

(c)	izboljšuje postopke za ohranjanje okolja , spodbujanje kmetijsko-okoljskih proizvodnih sistemov ter prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev ; in

(d)	vzpostavlja povezave med najnovejšimi spoznanji iz raziskav in najmodernejšo tehnologijo ter kmeti, podjetji in službami za svetovanje.

(d)	vzpostavlja povezave med najnovejšimi spoznanji iz raziskav in najmodernejšo tehnologijo ter kmeti, upravljavci gozdov, podeželskimi skupnostmi, podjetji , nevladnimi organizacijami in službami za svetovanje.

(da)	spodbuja izmenjavo na področju raziskav, znanja in tehnologije, povezane s kmetijsko proizvodnjo in trajnostjo, med Unijo in državami v razvoju, pri čemer se posebna pozornost namenja potrebam malih kmetov.

2. EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti si prizadeva izpolniti svoje cilje prek:

2. EIP na področju kmetijske proizvodnje, ekonomske sposobnosti preživetja in trajnosti si prizadeva izpolniti svoje cilje prek:

(a)	ustvarjanja dodane vrednosti z boljšim povezovanjem raziskav in kmetijskih praks ter spodbujanjem širše uporabe razpoložljivih inovativnih ukrepov;

(a)	ustvarjanja dodane vrednosti z boljšim povezovanjem raziskav in kmetijskih praks ter spodbujanjem širše uporabe razpoložljivih inovativnih ukrepov s pomočjo udeležbe zainteresiranih strani ;

(b)	spodbujanja hitrejše in širše uporabe inovativnih rešitev v praksi ter

(b)	spodbujanjem hitrejše in širše uporabe inovativnih rešitev v praksi;

(c)	obveščanja znanstvenikov o potrebah kmetijske prakse po raziskavah.

(c)	obveščanja znanstvenikov o potrebah kmetijske prakse po raziskavah in

(ca)	sodelovanja z ustreznimi omrežji in institucijami v državah v razvoju;

(cb)	ugotavljanja zakonodajnih ozkih grl, ki ovirajo inovacije ter naložbe v raziskave in razvoj, v skladu z načeli iz sporočil Komisije „Bolje oblikovani predpisi za rast in delovna mesta v Evropski uniji“ in „Pametna pravna ureditev v Evropski uniji“.

3. EKSRP prispeva k ciljem EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti tako, da v skladu s členom 36 podpira operativne skupine EIP iz člena 62 in mreže EIP iz člena 53.

3. EKSRP prispeva k ciljem EIP na področju kmetijske proizvodnje, ekonomske sposobnosti preživetja in trajnosti tako, da v skladu s členom 36 podpira operativne skupine EIP iz člena 62 in mreže EIP iz člena 53.

Predlog spremembe 116

Predlog uredbe

Člen 62

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Operativne skupine EIP so del EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti. Ustanovijo jih zainteresirani subjekti, kot so kmetje, raziskovalci, svetovalci in podjetja, ki delujejo na področjih kmetijstva in prehrane.	1. Operativne skupine EIP so del EIP na področju kmetijske proizvodnje, ekonomske sposobnosti preživetja in trajnosti. Ustanovijo jih zainteresirani subjekti, kot so kmetje, raziskovalci, svetovalci in podjetja, ki delujejo na področjih kmetijstva in prehrane. Oblikovanje operativne skupine soglasno določijo zainteresirane strani, ki zastopajo različne interese s področij kmetijstva, razvoja podeželja in raziskav. Operativnih skupin ne sme ustanoviti ena zainteresirana stran ali skupina zainteresiranih strani, ki zastopajo le eno vrsto interesov. Operativne skupine lahko delujejo znotraj meja države članice, njeni člani pa so lahko iz več kot ene države članice in iz tretjih držav.
2. Operativne skupine EIP vzpostavijo notranje postopke, s katerimi se zagotavlja preglednost njihovega delovanja in preprečujejo navzkrižja interesov.	2. Operativne skupine EIP vzpostavijo notranje postopke, s katerimi se zagotavlja preglednost njihovega delovanja in preprečujejo navzkrižja interesov.

Predlog spremembe 117

Predlog uredbe

Člen 63

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Operativne skupine EIP pripravijo načrt, ki vsebuje:

(a)	opis inovativnega projekta, ki se bo razvil, preskusil, prilagodil ali izvedel;

(a)	opis inovativnega projekta, ki se bo razvil, preskusil, prilagodil ali izvedel;

(b)	opis pričakovanih rezultatov in prispevka k cilju EIP glede večje produktivnosti in trajnostnega upravljanja virov.

(b)	opis pričakovanih rezultatov in prispevka k cilju EIP glede večje produktivnosti in trajnostnega upravljanja virov.

2. Operativne skupine pri izvajanju svojih inovativnih projektov:

(a)	odločajo o pripravi in izvajanju inovativnih ukrepov ter

(a)	odločajo o pripravi in izvajanju inovativnih ukrepov ter

(b)	izvajajo inovativne ukrepe prek dejavnosti, ki se financirajo v okviru programov razvoja podeželja.

(b)	izvajajo inovativne ukrepe prek dejavnosti, ki se financirajo v okviru programov razvoja podeželja ali programa Obzorje 2020 in drugih raziskovalnih programov Unije, in kmetom omogočajo uporabo rezultatov raziskav v praksi .

3. Operativne skupine razširjajo rezultate svojega projekta, zlasti prek mreže EIP.

Predlog spremembe 118

Predlog uredbe

Člen 64

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Skupni znesek podpore Unije za razvoj podeželja v skladu s to uredbo za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, njegovo letno razdelitev in najmanjše zneske, ki bodo skoncentrirani v manj razvitih regijah, določita Evropski parlament in Svet na predlog Komisije v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020 ter Medinstitucionalnim sporazumom o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju za isto obdobje.

2. V skladu s členom 51(1) se 0,25 % sredstev iz odstavka 1 nameni tehnični pomoči za Komisijo.

3. Zaradi načrtovanja zneskov iz odstavka 1 in njihove poznejše vključitve v splošni proračun Unije se ti zneski indeksirajo z 2 % na leto.

4. Komisija z izvedbenim aktom določi letno razdelitev zneskov iz odstavka 1 na države članice, po odbitku zneska iz odstavka 2 in ob upoštevanju prenosa sredstev iz člena 14(2) Uredbe (EU) št. RP/2012 . Pri letni razdelitvi sredstev Komisija upošteva tudi:

4. Letna razdelitev zneskov iz odstavka 1 na države članice, po odbitku zneska iz odstavka 2 in ob upoštevanju prenosa sredstev iz člena 14(2) Uredbe (EU) št. …/2013 [RP] , je določena v Prilogi Ia.

(a)	objektivna merila iz člena 4 in

(b)	preteklo učinkovitost poslovanja.

4a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 90, s katerimi se po potrebi spremeni Priloga Ia, da se vključijo sredstva, prenesena v EKSRP v skladu s členom 7(2) in členom 14 Uredbe (EU) št. …/2013 [RP].

5. Poleg zneskov iz odstavka 4 izvedbeni akt, na katerega se sklicuje isti odstavek, vključuje tudi sredstva, ki se prenesejo na EKSRP z uporabo členov 7(2) in 14(1) Uredbe (EU) št. DP/2012, in sredstva, ki se prenesejo na EKSRP z uporabo členov 10b in136 Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009* za koledarsko leto 2013.

6. Za namene dodelitve rezerve na podlagi doseženih rezultatov iz člena 20(2) Uredbe (EU) št. [SSO/2012] se razpoložljivi namenski prejemki, zbrani v skladu s členom 45 Uredbe (EU) HU/2012 za EKSRP, dodajo zneskom iz člena 18 Uredbe (EU) št. [SSO/2012]. Državam članicam se dodelijo sorazmerno glede na njihov delež v skupnem znesku podpore iz EKSRP.

6. Razpoložljivi namenski prejemki, zbrani v skladu s členom 45 Uredbe (EU) št. …/2013 [HU] za EKSRP, se državam članicam dodelijo sorazmerno glede na njihov delež v skupnem znesku podpore iz EKSRP.

(Besedilo Komisije v odstavku 5 člena 64 se nadomesti z besedilom iz COM(2012)0553)).

Predlog spremembe 119

Predlog uredbe

Člen 65

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. V odločitvi, s katero se odobri program razvoja podeželja, se določi najvišji prispevek EKSRP k programu. Po potrebi se v odločitvi jasno opredelijo sredstva, dodeljena manj razvitim regijam.

2. Prispevki EKSRP se izračunajo na podlagi zneska upravičenih javnih izdatkov.

3. V programih za razvoj podeželja se določi enotna stopnja prispevkov EKSRP, ki velja za vse ukrepe. Po potrebi se v smislu Uredbe (EGS) št. 2019/93 določi ločena stopnja prispevkov EKSRP za manj razvite regije, najbolj oddaljene regije in manjše Egejske otoke. Najvišja stopnja prispevkov EKSRP je:

(a)	85 % upravičenih javnih izdatkov v manj razvitih regijah, v najbolj oddaljenih regijah in na manjših Egejskih otokih v smislu Uredbe (EGS) št. 2019/93;

(a)	85 % upravičenih javnih izdatkov v manj razvitih regijah, v najbolj oddaljenih regijah in na manjših Egejskih otokih v smislu Uredbe (EGS) št. 2019/93;

(b)	50 % upravičenih javnih izdatkov v drugih regijah.

(b)	50 % upravičenih javnih izdatkov v drugih regijah.

Najnižja stopnja prispevkov EKSRP je 20 %.

4. Z odstopanjem od odstavka 3 je najvišja stopnja prispevkov EKSRP:

(a)	80 % za ukrepe iz členov 15, 28 in 36, lokalni razvoj v okviru pristopa LEADER iz člena 28 Uredbe (EU) št. [SSO/2012] in dejavnosti iz člena 20(1)(a)(i). Za programe manj razvitih regij, najbolj oddaljenih regij in manjših Egejskih otokov v smislu Uredbe (EGS) št. 2019/93 se lahko poveča na 90 %;

(a)	80 % za ukrepe iz členov 15, 28 in 36, lokalni razvoj v okviru pristopa LEADER iz člena 28 Uredbe (EU) št. …/2013 [SSO] in dejavnosti iz člena 20(1)(a)(i). Za programe manj razvitih regij, najbolj oddaljenih regij in manjših Egejskih otokov v smislu Uredbe (EGS) št. 2019/93 se lahko poveča na 90 %;

(b)	100 % za dejavnosti, ki so financirani na podlagi člena 66.

(c)	55 % za kmetijsko-okoljske in podnebne ukrepe iz člena 29. Za programe manj razvitih regij, najbolj oddaljenih regij in manjših Egejskih otokov v smislu Uredbe (EGS) št. 2019/93 se lahko ta postavka poveča na 90 %.

Z odstopanjem od odstavka 3(b) lahko države članice za zagotavljanje skladnosti s stopnjami sofinanciranja pri drugih skladih SSO v regijah v prehodu povečajo največji prispevek iz EKSRP za ukrepe v programih, ki se na podlagi pristopa z več skladi izvajajo v regijah v prehodu, opredeljenih v členu 82(2) Uredbe (EU) št. …/2013 [SSO].

Z odstopanjem od odstavka 3 velja za sredstva, prenesena v EKSRP ob uporabi člena 14 Uredbe (EU) št. …/2013 [RP] , 95-odstotna stopnja prispevkov EKSRP, če država članica izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

(i)	na voljo ji je finančna pomoč Unije v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (4) ;

(ii)	na voljo ji je srednjeročna finančna pomoč v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (5) ali

(iii)

na voljo ji je finančna pomoč v obliki posojila v okviru evropskega mehanizma za stabilnost (ESM) v skladu s Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost.

4a. Sredstva, ki izhajajo iz uporabe člena 14(1a) Uredbe (EU) št. …/2013 [RP], se rezervirajo za ukrepe iz člena 29.

5. Najmanj 5 % in v primeru Hrvaške 2,5 % celotnega prispevka EKSRP k programu razvoja podeželja je rezervirano za LEADER.“

5a. Najmanj 25 % celotnega prispevka EKSRP za program razvoja podeželja se nameni za ukrepe iz členov 29 in 30.

6. Izdatki, ki jih sofinancira EKSRP, ne morejo biti hkrati sofinancirani s prispevki iz strukturnih skladov, Kohezijskega sklada ali katerega koli drugega finančnega instrumenta Unije.

6. Izdatki, ki jih sofinancira EKSRP, ne morejo biti hkrati sofinancirani s prispevki iz strukturnih skladov, Kohezijskega sklada ali katerega koli drugega finančnega instrumenta Unije. To ne omejuje ali preprečuje pristopa k programskem načrtovanju, ki na skladen in celovit način združuje podporo iz različnih skladov SSO, ki je lahko potrebna za dosego tematskih ciljev iz člena 9 Uredbe (EU) št. …/2013 [SSO].

6a. Nacionalni prispevek za upravičene javne izdatke se lahko nadomesti z nekomercialnimi zasebnimi prispevki.

7. Pri javnih izdatkih za pomoč podjetjem se upoštevajo omejitve pomoči, ki veljajo za državno pomoč, če ta uredba ne določa drugače.

(Besedilo Komisije v odstavku 5 člena 65 se nadomesti z besedilom iz COM(2012)0553)).

Predlog spremembe 120

Predlog uredbe

Člen 66

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 66	črtano
Financiranje dejavnosti s pomembnim prispevkom k inovacijam
Sredstva, prenesena v EKSRP na podlagi člena 7(2) Uredbe (EU) št. RP/2012, se rezervirajo za dejavnosti, ki pomembno prispevajo k inovacijam na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti, vključno z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem takim spremembam.

Predlog spremembe 121

Predlog uredbe

Člen 67 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Izdatki so upravičeni do prispevka EKSRP le, če so nastali pri dejavnostih, za katere se je odločil organ upravljanja zadevnega programa, ali dejavnostih pod njegovo odgovornostjo v skladu z merili za izbor iz člena 49.	2. Izdatki so upravičeni do prispevka EKSRP le, če so nastali pri dejavnostih, za katere se je odločil organ upravljanja zadevnega programa, ali dejavnostih pod njegovo odgovornostjo v skladu z merili za izbor iz člena 49 , kar ne velja za predloge, podane med prehodnim obdobjem med dvema programoma, da se prepreči prekinitev, ki bi lahko ovirala naložbe .

Predlog spremembe 181

Predlog uredbe

Člen 67 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Kar zadeva odhodke, so zneski DDV upravičeni, kadar niso izterljivi na podlagi nacionalne zakonodaje o DDV.

Predlog spremembe 122

Predlog uredbe

Člen 69 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Kadar je pomoč dodeljena na podlagi standardnih stroškov ali dodatnih stroškov in izpada dohodka, države članice zagotovijo, da so ustrezni izračuni primerni in natančni ter pripravljeni vnaprej na podlagi poštenega, pravičnega in preverljivega izračuna. Zato organ, ki je neodvisen od organov, odgovornih za izračune, ter ima ustrezno strokovno znanje in izkušnje, predloži potrdilo o primernosti in natančnosti izračunov. Navedeno potrdilo je vključeno v program razvoja podeželja.

Obrazložitev

Sprememba odraža probleme, ki jih je pri težavah z določitvijo zneskov pomoči ugotovilo Sodišče (glej odstavek 97 posebnega poročila 7/2011).

Predlog spremembe 183

Predlog uredbe

Člen 70 – odstavek - 1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	-1. Upravičenci do podpore, vključno z lokalnimi akcijskimi skupinami, lahko zaprosijo za izplačilo predplačila v znesku do 50 % javne podpore, če je ta možnost predvidena v programu razvoja podeželja.

Predlog spremembe 123

Predlog uredbe

Člen 73 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)	posredovanje Komisiji ustreznih podatkov o kazalnikih v zvezi z dejavnostmi, izbranimi za financiranje, vključno z glavnimi značilnostmi upravičenca in projekta, na četrtletni ravni ;

(b)	posredovanje Komisiji ustreznih podatkov o kazalnikih v zvezi z dejavnostmi, izbranimi za financiranje, vključno s podatki o kazalnikih realizacije in finančnih kazalnikih ; ti podatki se pošljejo enkrat letno;

Obrazložitev

Četrtletno poročanje povzroča ogromno upravnega dela, kar je v nasprotju z vsemi prizadevanji za poenostavitev.

Predlog spremembe 124

Predlog uredbe

Člen 73 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Če ima država članica več kot en program, se lahko imenuje usklajevalni organ, ki zagotovi vsaj doslednost pri upravljanju sredstev in omogoča povezavo med Komisijo in nacionalnimi organi upravljanja.

Obrazložitev

Kot je predlagano v uvodni izjavi 5 Uredbe št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike, je pomembno priznati potrebo po organu, ki usklajuje plačilne agencije.

Predlog spremembe 125

Predlog uredbe

Člen 75 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)	prikazati napredek in dosežke politike razvoja podeželja ter oceniti učinek, uspešnost, učinkovitost in pomembnost posredovanj v okviru politike razvoja podeželja;

(a)	kritično in objektivno oceniti napredek in dosežke politike razvoja podeželja ter oceniti učinek, uspešnost, učinkovitost in pomembnost posredovanj v okviru politike razvoja podeželja;

Obrazložitev

Prvotno besedilo je preveč predpisovalno.

Predlog spremembe 126

Predlog uredbe

Člen 76 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Seznam skupnih kazalnikov, ki se nanašajo na izhodiščno stanje in tudi finančno izvajanje, realizacije, rezultate in vpliv programa ter veljajo za vsak program, se opredeli v sistemu spremljanja in vrednotenja iz člena 74, da se omogoči združevanje podatkov na ravni Unije.	1. Seznam skupnih kazalnikov, ki se nanašajo na izhodiščno stanje in tudi finančno izvajanje, realizacije in rezultate programa ter veljajo za vsak program, se opredeli v sistemu spremljanja in vrednotenja iz člena 74, da se omogoči združevanje podatkov na ravni Unije.

Predlog spremembe 127

Predlog uredbe

Člen 78 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Upravičenci do podpore v okviru ukrepov razvoja podeželja in lokalne akcijske skupine zagotovijo organu upravljanja in/ali imenovanim izvajalcem vrednotenja ali drugim organom, ki so pooblaščeni za opravljanje funkcij v njihovem imenu, vse informacije, potrebne za omogočanje spremljanja in vrednotenja programa, zlasti kar zadeva izpolnjevanje specifičnih ciljev in prednostnih nalog.

Upravičenci do podpore v okviru ukrepov razvoja podeželja in lokalne akcijske skupine zagotovijo organu upravljanja in/ali imenovanim izvajalcem vrednotenja ali drugim organom, ki so pooblaščeni za opravljanje funkcij v njegovem imenu, vse informacije, potrebne za omogočanje spremljanja in vrednotenja programa, zlasti kar zadeva izpolnjevanje specifičnih ciljev in prednostnih nalog , pri čemer je treba zagotoviti spoštovanje pravic do zaupnosti in varstva osebnih podatkov iz nacionalnega prava in prava Unije .

Predlog spremembe 128

Predlog uredbe

Člen 81 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)	preuči dejavnosti in rezultate v zvezi z načrtom vrednotenja programa;

(b)	preuči načrt vrednotenja, ki ga predloži organ upravljanja, in napredek pri njegovem izvajanju.

Predlog spremembe 129

Predlog uredbe

Člen 82 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Država članica predloži Komisiji letno poročilo o izvajanju programa razvoja podeželja v prejšnjem koledarskem letu do 31. maja 2016 in 31. maja vsako naslednje leto do vključno leta 2023. Poročilo, predloženo leta 2016, zajema koledarski leti 2014 in 2015.	1. Država članica predloži Komisiji letno poročilo o izvajanju programa razvoja podeželja v prejšnjem koledarskem letu do 30. junija 2016 in 30. junija vsako naslednje leto do vključno leta 2022. Država članica do 31. decembra 2023 predloži končno poročilo o izvajanju . Poročilo, predloženo leta 2016, zajema koledarski leti 2014 in 2015.

Predlog spremembe 130

Predlog uredbe

Člen 85

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Leta 2023 bodo države članice pripravile poročilo o naknadnem vrednotenju za vsak njihov program razvoja podeželja. To poročilo se bo predložilo Komisiji najpozneje do 31. decembra 2023.	Leta 2023 bodo države članice pripravile poročilo o naknadnem vrednotenju za vsak njihov program razvoja podeželja. To poročilo se pripravi najpozneje do 31. decembra 2023.

Predlog spremembe 131

Predlog uredbe

Člen 88 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Pri uporabi členov 107, 108 in 109 PDEU se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 90 v zvezi z določbami o izvzetju vseh ukrepov v skladu s to uredbo, ki ne sodijo v področje uporabe člena 42 PDEU, iz predpisov o državni pomoči.

Predlog spremembe 132

Predlog uredbe

Člen 89 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Dodatno nacionalno financiranje	Dodatno nacionalno financiranje in pomoč, ki ne sodi v področje uporabe člena 42 PDEU

Predlog spremembe 133

Predlog uredbe

Člen 89 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice o izplačilih, ki jih države članice izvedejo v zvezi z dejavnostmi s področja uporabe člena 42 Pogodbe in ki so namenjena zagotovitvi dodatnega financiranja razvoja podeželja, za katerega se dodeli podpora Unije, uradno obvestijo Komisijo, ki zadevna izplačila odobri v skladu s to uredbo kot del programiranja iz člena 7. Pri ocenjevanju teh plačil Komisija po analogiji uporabi merila, oblikovana na podlagi člena 107 Pogodbe. Zadevna država članica predlaganega dodatnega financiranja razvoja podeželja ne zagotovi, dokler to ni odobreno.

Države članice o izplačilih, ki jih države članice izvedejo v zvezi z dejavnostmi s področja uporabe člena 42 PDEU in ki so namenjena zagotovitvi dodatnega financiranja razvoja podeželja, za katerega se dodeli podpora Unije, in o izplačilih, ki jih države članice izvedejo v zvezi z dejavnostmi, ki ne sodijo v področje uporabe člena 42 PDEU, uradno obvestijo Komisijo, ki zadevna izplačila odobri v skladu s to uredbo kot del programiranja iz člena 7. Pri ocenjevanju teh plačil Komisija po analogiji uporabi merila, oblikovana na podlagi člena 107 PDEU. Zadevna država članica predlaganega dodatnega financiranja razvoja podeželja ne zagotovi, dokler to ni odobreno.

Predlog spremembe 134

Predlog uredbe

Člen 90 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz te uredbe se Komisiji podeli za nedoločen čas od začetka veljavnosti te uredbe.

2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz te uredbe se prenese na Komisijo za obdobje petih let od začetka veljavnosti te uredbe. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Obrazložitev

Evropski parlament bi moral dejavno potrditi prenos pooblastila na Komisijo, v primeru dvoma pa se mu ne bi bilo treba boriti, da ponovno pridobi svoje zakonodajne pravice.

Predlog spremembe 135

Predlog uredbe

Priloga I – člen 18(3)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

18(3)

Naložbe v fizična sredstva

Kmetijski sektor

50 %

Zneska upravičene naložbe v manj razvitih regijah

75 %

Zneska upravičene naložbe v najbolj oddaljenih regijah

65 %

Zneska upravičene naložbe na manjših Egejskih otokih

40 %

Zneska upravičene naložbe v drugih regijah

Pod pogojem, da najvišji skupni znesek podpore ne presega 90 %, se lahko zgornje stopnje povečajo za 20 % za:

—	mlade kmete;

—	kolektivne naložbe in integrirane projekte;

—	območja z naravnimi omejitvami iz člena 33;

—	dejavnosti, ki se podpirajo v okviru EIP.

Predelava in trženje proizvodov iz Priloge I

50 %

Zneska upravičene naložbe v manj razvitih regijah

75 %

Zneska upravičene naložbe v najbolj oddaljenih regijah

65 %

Zneska upravičene naložbe na manjših Egejskih otokih

40 %

Zneska upravičene naložbe v drugih regijah

Pod pogojem, da najvišji skupni znesek podpore ne presega 90 %, se lahko zgornje stopnje povečajo za 20 % za dejavnosti, ki se podpirajo v okviru EIP.

Predlog spremembe

18(3)

Naložbe v fizična sredstva

Kmetijski sektor

50 %

Zneska upravičene naložbe v manj razvitih regijah

75 %

Zneska upravičene naložbe v najbolj oddaljenih regijah

75 %

Zneska upravičene naložbe na manjših Egejskih otokih

40 %

Zneska upravičene naložbe v drugih regijah

Pod pogojem, da najvišji skupni znesek podpore ne presega 90 %, se lahko zgornje stopnje povečajo za 20 % za:

—	mlade kmete;

—	kolektivne naložbe in integrirane projekte;

—	območja z naravnimi omejitvami iz člena 33;

—	dejavnosti, ki se podpirajo v okviru EIP;

—	ekološke kmetovalce;

—	ukrepe za izpolnitev zahtev Natura 2000 in okvirne direktive o vodah;

—	kmetijsko-okoljske sheme.

Predelava in trženje proizvodov iz Priloge I

50 %

Zneska upravičene naložbe v manj razvitih regijah

75 %

Zneska upravičene naložbe v najbolj oddaljenih regijah

75 %

Zneska upravičene naložbe na manjših Egejskih otokih

40 %

Zneska upravičene naložbe v drugih regijah

Pod pogojem, da najvišji skupni znesek podpore ne presega 90 %, se lahko zgornje stopnje povečajo za 20 % za dejavnosti, ki se podpirajo v okviru EIP , ter za kolektivne naložbe in integrirane projekte .

Predlog spremembe 136

Predlog uredbe

Priloga I – člen 24(3)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

24(3)

Vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov

80 %

Zneska upravičene naložbe za vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov

Predlog spremembe

24(3)

Vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov

100 %

Zneska upravičene naložbe za vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov

Predlog spremembe 137

Predlog uredbe

Priloga I – člen 27(5)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

27(5)	Naložbe v nove gozdarske tehnologije ter predelavo in trženje gozdarskih proizvodov	50 %	Zneska upravičene naložbe v manj razvitih regijah
		75 %	Zneska upravičene naložbe v najbolj oddaljenih regijah
		65 %	Zneska upravičene naložbe na manjših Egejskih otokih
		40 %	Zneska upravičene naložbe v drugih regijah

Predlog spremembe

27(5)	Naložbe v nove gozdarske tehnologije ter predelavo in trženje gozdarskih proizvodov	50 %	Zneska upravičene naložbe v manj razvitih regijah
		75 %	Zneska upravičene naložbe v najbolj oddaljenih regijah
		75 %	Zneska upravičene naložbe na manjših Egejskih otokih
		40 %	Zneska upravičene naložbe v drugih regijah

Predlog spremembe 138

Predlog uredbe

Priloga I – člen 32(3)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Člen 32(3)	Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami	25	Najmanj na ha na leto
		250(*)	Največ na ha na leto
		300 (*)	Največ na ha na leto v gorskih območjih iz člena 46(2)

Predlog spremembe besedilo

Člen 32(3)	Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami	25	Najmanj na ha na leto
		250(*)	Največ na ha na leto
		450 (*)	Največ na ha na leto v gorskih območjih iz člena 46(2)

Predlog spremembe 139

Predlog uredbe

Priloga I a

Predlog spremembe

PRILOGA Ia

Nacionalna sredstva iz člena 64

(v milijonih EUR)
	2014	2015	2016	2017	2018	2019	2020
Belgija	73 838	73 838	73 838	73 838	73 838	73 838	73 838
Bolgarija	400 215	400 215	400 215	400 215	400 215	400 215	400 215
Češka republika	432 820	432 820	432 820	432 820	432 820	432 820	432 820
Danska	87 536	87 536	87 536	87 536	87 536	87 536	87 536
Nemčija	1 355 922	1 355 922	1 355 922	1 355 922	1 355 922	1 355 922	1 355 922
Estonija	109 623	109 623	109 623	109 623	109 623	109 623	109 623
Irska	377 842	377 842	377 842	377 842	377 842	377 842	377 842
Grčija	595 667	595 667	595 667	595 667	595 667	595 667	595 667
Španija	1 219 781	1 219 781	1 219 781	1 219 781	1 219 781	1 219 781	1 219 781
Francija	1 148 806	1 148 806	1 148 806	1 148 806	1 148 806	1 148 806	1 148 806
Italija:	1 361 055	1 361 055	1 361 055	1 361 055	1 361 055	1 361 055	1 361 055
Ciper	24 926	24 926	24 926	24 926	24 926	24 926	24 926
Latvija	159 703	159 703	159 703	159 703	159 703	159 703	159 703
Litva	267 461	267 461	267 461	267 461	267 461	267 461	267 461
Luksemburg	14 383	14 383	14 383	14 383	14 383	14 383	14 383
Madžarska	584 679	584 679	584 679	584 679	584 679	584 679	584 679
Malta	11 762	11 762	11 762	11 762	11 762	11 762	11 762
Nizozemska	89 850	89 850	89 850	89 850	89 850	89 850	89 850
Avstrija	609 744	609 744	609 744	609 744	609 744	609 744	609 744
Poljska	2 029 504	2 029 504	2 029 504	2 029 504	2 029 504	2 029 504	2 029 504
Portugalska	614 811	614 811	614 811	614 811	614 811	614 811	614 811
Romunija	1 435 645	1 435 645	1 435 645	1 435 645	1 435 645	1 435 645	1 435 645
Slovenija	138 743	138 743	138 743	138 743	138 743	138 743	138 743
Slovaška	302 467	302 467	302 467	302 467	302 467	302 467	302 467
Finska	326 416	326 416	326 416	326 416	326 416	326 416	326 416
Švedska	291 736	291 736	291 736	291 736	291 736	291 736	291 736
Združeno kraljestvo	362 465	362 465	362 465	362 465	362 465	362 465	362 465

Predlog spremembe 140

Predlog uredbe

Priloga II

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Priloga se črta.

Predlog spremembe 141

Predlog uredbe

Priloga III – Tematski podprogram 1 – točka 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

—	Javno-zasebna partnerstva za lajšanje generacijskega prehoda

Obrazložitev

Ena večjih težav, s katerimi se soočajo kmetje, ko se odločajo začeti svojo dejavnost, so stroški in upravne ovire pri prevzemu kmetijskih dejavnosti od starejših kmetov. Ti različni elementi otežujejo generacijski prehod in so eden od razlogov, zaradi katerih je poprečna starost kmetov v EU nad 50 let. Lajšanje generacijskega prehoda prek javno-zasebnega partnerstva bi moralo biti vključeno v okvirni seznam ukrepov in dejavnosti posebnega pomena za tematske podprograme, da se ta element upošteva pri oblikovanju instrumentov za razvoj podeželja na nacionalni ravni.

Predlog spremembe 142

Predlog uredbe

Priloga V – oddelek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 17 Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila	Člen 17 Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila
Člen 32–33 Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami	Člen 32–33 Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami
	Člen 34 Dobro počutje živali

Obrazložitev

Kmetje, ki pri proizvodnji skrbijo za dobro počutje živali, se odzivajo na zahteve trga in lahko zahtevajo najboljšo ceno za svoje izdelke, kar izboljšuje njihovo konkurenčnost. Podpreti jih je treba pri spreminjanju teh v produkcijske sisteme.

(1) UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

(2) UL L 20, 26.1.2010, str. 7.

(3) UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

(4) UL L 118, 12.5.2010, str. 1.

(5) UL L 53, 23.2.2002, str. 1.