(1)

Cilj Unije zagotoviti visoko raven varnosti na območju svobode, varnosti in pravice (člen 67(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije) bi bilo treba med drugim doseči s skupnimi ukrepi v zvezi s prehajanjem notranjih meja in mejno kontrolo na zunanjih mejah ter skupno vizumsko politiko v okviru večplastnega sistema, ki je namenjen olajšanju zakonitega potovanja in boju proti nezakonitemu priseljevanju.

(1)

Cilj Unije zagotoviti visoko raven varnosti na območju svobode, varnosti in pravice (člen 67(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ) bi bilo treba med drugim doseči s skupnimi ukrepi v zvezi s prehajanjem notranjih meja in mejno kontrolo na zunanjih mejah ter skupno vizumsko politiko v okviru konvergentnega sistema, ki bi omogočal izmenjavo podatkov, popolno ozaveščenost o položaju in ki je namenjen olajšanju zakonitega potovanja v Uniji ter mednarodnih izmenjav, ki spodbujajo ter razvijajo kulturno raznolikost in medkulturno razumevanje in boju proti nezakonitemu priseljevanju. Pri uresničevanju tega cilja je treba spoštovati temeljne pravice (člen 67(1) PDEU) in človeško dostojanstvo v skladu z določbami Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), pri oblikovanju skupne politike na področju azila, priseljevanja in nadzora zunanjih mej, ki je pravična za državljane tretjih držav (člen 67(2) PDEU) pa je treba spoštovati pravico do azila, pravico do mednarodne zaščite in načelo nevračanja migrantov in njihovega reševanja na morju ter mednarodne obveznosti Unije in držav članic, ki izhajajo iz njihovega pristopa k mednarodnim instrumentom, na primer k Ženevski konvenciji o statusu beguncev z dne 28. julija 1951, kakor je bila dopolnjena z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967 (v nadaljnjem besedilu Ženevska konvencija).

(1a)

Unija potrebuje skladnejši pristop do notranjih in zunanjih vidikov upravljanja migracij in notranje varnosti ter bi morala vzpostaviti soodnosnost med bojem proti nezakonitemu priseljevanju in izboljšanjem varnosti zunanjih meja ter boljše sodelovanje in dialog s tretjimi državami za obravnavanje nezakonitega priseljevanja in spodbujanje zakonitih migracij.

(1b)

Treba je sprejeti celovit pristop k vprašanjem, ki se zastavljajo v zvezi z migracijskim pritiskom in prošnjami za azil, pa tudi k upravljanju zunanjih meja Unije, in zagotoviti zadostna proračunska sredstva in podporna orodja za obvladovanje izrednih razmer v duhu spoštovanja človekovih pravic in solidarnosti med vsemi državami članicami, pri tem pa upoštevati tudi obveznosti posameznih držav in jasno razdelitev nalog.

(1c)

V svoji resoluciji z dne 8. junija 2011  (2) je Evropski parlament opomnil, da je treba razviti boljše sinergije med različnimi skladi in programi, ter poudaril, da je mogoče s poenostavitvijo upravljanja skladov in omogočitvijo navzkrižnega financiranja več sredstev nameniti skupnim ciljem, pozdravil je namero Komisije, ki želi zmanjšati skupno število proračunskih instrumentov za notranjo politiko, jih postaviti v dvostebrno strukturo in, kjer je mogoče, uvrstiti v skupno upravljanje, ter izrazil svoje prepričanje, da bi moral ta pristop precej prispevati k večji poenostavitvi, racionalizaciji, utrditvi in preglednosti sedanjih skladov in programov. Vendar je opozoril, da je treba paziti, da se različni notranjepolitični cilji ne bodo pomešali med seboj.

(2a)

Skladno s strategijo notranje varnosti Unije so svoboda, varnost in pravica cilji, za katere si je treba prizadevati vzporedno, in da bi dosegli svobodo in pravico, si je treba za varnost prizadevati v skladu z načeli Pogodb, pravne države in obveznosti Unije na področju temeljnih pravic.

(3)

Solidarnost med državami članicami, jasna razdelitev nalog, spoštovanje temeljnih pravic in pravne države ter močna osredotočenost na globalno perspektivo in tesno povezavo z zunanjo varnostjo bi morala biti ključna načela pri izvajanju strategije notranje varnosti.

(3)

Solidarnost med državami članicami, jasna razdelitev nalog, spoštovanje temeljnih svoboščin in človekovih pravic in pravne države ter močna osredotočenost na globalno perspektivo in popolna skladnost s cilji zunanje politike EU, kot so našteti v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), bi morala biti ključna načela pri izvajanju strategije notranje varnosti.

(3a)

Sklad za notranjo varnost bi moral posebej upoštevati države članice, ki se zaradi svojega zemljepisnega položaja soočajo z nesorazmernimi bremeni migracijskih tokov.

(6a)

Skupna sredstva za to uredbo in za Uredbo (EU) št. XXX/2012 o vzpostavitvi instrumenta finančne podpore na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja v okviru Sklada za notranjo varnost bi morala skupaj določati finančna sredstva za celotno trajanje Sklada, ki bi moral v skladu s točko 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne xxx/201z med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju predstavljati prednostni referenčni okvir za proračunski organ v letnem proračunskem postopku.

(8)

Sklad za notranjo varnost bi moral odražati solidarnost s finančno pomočjo tistim državam članicam, ki v celoti uporabljajo schengenske določbe o zunanjih mejah, in tistim, ki se pripravljajo na polnopravno sodelovanje v schengenskem pravnem redu.

(8)

Sklad za notranjo varnost bi moral odražati solidarnost s finančno pomočjo tistim državam članicam, ki v celoti uporabljajo schengenske določbe o zunanjih mejah, in tistim, ki se pripravljajo na polnopravno sodelovanje v schengenskem pravnem redu , in ki spoštujejo mednarodno pravo ter nudijo pomoč in zaščito tistim, ki ju potrebujejo .

(11)

Države članice pri izvajanju nalog na zunanjih mejah in konzulatih v skladu s schengenskim pravnim redom o mejah in vizumih izvajajo ukrepe v interesu in imenu vseh ostalih držav članic v schengenskem območju ter tako opravljajo javno storitev za Unijo. Zaradi izražanja solidarnosti bi moral instrument prispevati h kritju obratovalnih stroškov, povezanih z mejnim nadzorom in vizumsko politiko, ter omogočiti državam članicam sistematično vzdrževanje zmogljivosti, nujnih za to storitev, za vse. Prispevek mora biti v obliki celotnega kritja izbranega dela stroškov, povezanih s cilji v okviru tega instrumenta, in bo predstavljal sestavni del nacionalnih programov.

(11)

Države članice pri izvajanju nalog na zunanjih mejah in konzulatih v skladu s schengenskim pravnim redom o mejah in vizumih izvajajo ukrepe v interesu in imenu vseh ostalih držav članic v schengenskem območju ter tako opravljajo javno storitev za Unijo. Instrument bi moral prispevati h kritju obratovalnih stroškov, povezanih z mejnim nadzorom in vizumsko politiko, ter omogočiti državam članicam sistematično vzdrževanje zmogljivosti, nujnih za to storitev, za vse. Prispevek mora biti v obliki celotnega kritja specifičnih stroškov, povezanih s cilji v okviru tega instrumenta, in bo predstavljal sestavni del nacionalnih programov. Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex) bi morala usklajevati dejavnosti držav članic, ki so financirane v okviru te operativne podpore, da bi preprečili podvajanje, razdrobljenost in stroškovno neučinkovitost.

(13)

Ta instrument bi se moral izvajati ob popolnem upoštevanju pravic in načel, opredeljenih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(13)

Spoštovanje človekovih pravic migrantov in beguncev je ključnega pomena za Unijo. Instrument bi se moral izvajati ob popolnem upoštevanju pravic in načel, opredeljenih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah , Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Ženevski konvenciji, Konvenciji ZN o pomorskem mednarodnem pravu, pogodbah ZN s področja človekovih pravic in mednarodnem humanitarnem pravu .

(13a)

Enoten in visokokakovosten nadzor zunanjih meja je bistven za krepitev območja svobode, varnosti in pravice. Zato bi morala Komisija zagotoviti posebne smernice, ki bi zagotavljale usklajevanje med državami članicami, kar zadeva infrastrukturo, opremo, prevozna sredstva, informacijske sisteme, in prispevale k zadovoljevanju skupnih varnostnih standardov.

(13b)

Skladno s členom 3 PDEU bi moral instrument podpirati dejavnosti, ki zagotavljajo zaščito otrok, ki so na zunanjih mejah izpostavljeni nevarnosti.

Dejavnosti instrumenta naj zlasti spodbujajo odkrivanje, neposredno pomoč in napotitev ogroženih otrok k službam za zaščito, vključno z zagotavljanjem posebne zaščite in podpore otrokom brez spremstva.

Z rednim spremljanjem in ocenjevanjem, vključno s spremljanjem izdatkov, bi bilo treba določiti, kako je zaščita otrok obravnavana v dejavnostih instrumenta.

(14)

Za zagotovitev enotnega in visokokakovostnega nadzora na zunanjih mejah ter olajšanje zakonitega potovanja prek zunanjih meja v okviru strategije notranje varnosti EU bi moral instrument prispevati k razvoju skupnega evropskega integriranega sistema upravljanja meja, kar vključuje vse ukrepe, ki so jih na različnih ravneh ter v zvezi s političnim, zakonodajnim in sistematičnim sodelovanjem ter z razporeditvijo bremena, osebja, opreme in tehnologije sprejeli pristojni organi držav članic v sodelovanju z agencijo Frontex, s tretjimi državami in po potrebi z drugimi akterji, med drugim z uporabo štiristopenjskega modela varovanja meja in celovite analize tveganja Evropske unije.

(14)

Za zagotovitev enotnega in visokokakovostnega nadzora na zunanjih mejah ter organizacijo in olajšanje dovoljene migracije in mobilnosti v okviru strategije notranje varnosti EU bi moral instrument prispevati k razvoju skupnega evropskega integriranega sistema upravljanja meja, kar vključuje vse ukrepe, ki so jih na različnih ravneh ter v zvezi s političnim, zakonodajnim in sistematičnim sodelovanjem ter z razporeditvijo bremena, ocene situacije in spreminjajočih se okoliščin glede mejnih prehodov za nezakonite priseljence, osebja, opreme in tehnologije sprejeli pristojni organi držav članic v sodelovanju z agencijo Frontex, s tretjimi državami in po potrebi z drugimi akterji, med drugim z uporabo štiristopenjskega modela varovanja meja in celovite analize tveganja Evropske unije.

(16)

Instrument bi moral vključevati podporo nacionalnim ukrepom in sodelovanju med državami članicami na področju vizumske politike in drugih predmejnih dejavnosti, ki potekajo pred izvajanjem nadzora zunanjih meja. Učinkovito upravljanje dejavnosti, ki jih organizirajo službe držav članic v tretjih državah, je v interesu skupne vizumske politike, ki je del večplastnega sistema, namenjenega olajšanju zakonitega potovanja in boju proti nezakonitemu priseljevanju v Evropsko unijo, in predstavlja sestavni del skupnega integriranega sistema upravljanja meja.

(16)

Instrument bi moral vključevati podporo nacionalnim ukrepom in sodelovanju med državami članicami na področju vizumske politike in drugih predmejnih dejavnosti, ki potekajo pred izvajanjem nadzora zunanjih meja , zlasti tistih, ki dajejo prednost varnim morskim mejam in lajšajo dovoljeno migracijo in mobilnost, in v celoti izkoristiti vizumski informacijski sistem (VIS), kar bi spodbujalo stroškovno učinkovitost in preprečevalo dvojno porabo . Učinkovito upravljanje dejavnosti, ki jih organizirajo službe držav članic v tretjih državah, je v interesu skupne vizumske politike, ki je del večplastnega sistema, namenjenega dovoljeni migraciji in mobilnosti ter preprečevanju nezakonitega priseljevanja v Evropsko unijo, reševanju ljudi v težavah na morju, in predstavlja sestavni del skupnega integriranega sistema upravljanja meja.

(17)

Poleg tega bi moral instrument podpirati ukrepe na ozemlju schengenskih držav kot del razvoja skupnega integriranega sistema upravljanja meja, ki krepi celotno delovanje schengenskega območja.

(17)

Poleg tega bi moral instrument podpirati ukrepe na ozemlju schengenskih držav kot del razvoja skupnega integriranega sistema upravljanja meja, ki krepi celotno delovanje schengenskega območja. Države članice bi morale zlasti nameniti potrebno financiranje sistemu EUROSUR, da se zagotovi dobro delovanje mreže.

(18)

Instrument bi moral podpirati tudi razvoj informacijskih sistemov s strani Evropske unije, s katerimi bi bile države članice ustrezno opremljene za učinkovitejše upravljanje prehajanja državljanov tretjih držav prek meja ter za zagotavljanje temeljitejšega identificiranja in preverjanja potnikov („pametne meje“). V ta namen bi bilo treba oblikovati program, katerega cilj je kriti stroške za razvoj osrednjih in nacionalnih sestavnih delov navedenih sistemov, ki bi zagotovili tehnično usklajenost, znižanje stroškov in nemoteno izvajanje v državah članicah.

(18)

Instrument bi moral podpirati tudi razvoj informacijskih sistemov s strani Unije, s katerimi bi bile države članice ustrezno opremljene za učinkovitejše upravljanje prehajanja državljanov tretjih držav prek meja ter za zagotavljanje učinkovitejšega identificiranja in preverjanja potnikov („pametne meje“) , s čimer bi se povečala varnost meja in ustvarili pozitivni gospodarski učinki . V ta namen bi bilo treba oblikovati program, katerega cilj je kriti stroške za razvoj osrednjih in nacionalnih sestavnih delov navedenih sistemov, ki bi zagotovili tehnično usklajenost, interoperabilnost z drugimi sistemi informacijske tehnologije Unije, znižanje stroškov in nemoteno izvajanje v državah članicah.

(19)

Da se zagotovi takojšnja obravnava nepredvidenega migracijskega pritiska in ogrožanja obmejne varnosti , bi moralo biti omogočeno zagotavljanje nujne pomoči v okviru Uredbe št. …/2012/EU o splošnih določbah o Skladu za azil in migracije ter o instrumentu finančne podpore na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja.

(19)

Da se zagotovi takojšnja obravnava nepredvidenega migracijskega pritiska in tveganja za obmejno varnost , bi moralo biti omogočeno zagotavljanje nujne pomoči v okviru Uredbe št. …/2012/EU o splošnih določbah o Skladu za azil in migracije ter o instrumentu finančne podpore na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja.

(20)

Zlasti kadar se s schengenskim ocenjevalnim sistemom ugotovijo pomanjkljivosti ali morebitne nevarnosti , bi morala zadevna država članica zaradi večje solidarnosti na celotnem schengenskem območju ustrezno reagirati, tako da s sredstvi iz svojih programov, kadar je to primerno, najprej dopolni ukrepe nujne pomoči.

(20)

Zlasti kadar se s schengenskim ocenjevalnim sistemom ugotovijo pomanjkljivosti ali morebitna tveganja , bi morala zadevna država članica zaradi večje solidarnosti na celotnem schengenskem območju ustrezno reagirati, tako da s sredstvi iz svojih programov, kadar je to primerno, najprej dopolni ukrepe nujne pomoči.

(21)

Za okrepitev solidarnosti in delitve odgovornosti bi bilo treba države članice spodbuditi, da del sredstev, ki so jim na voljo v okviru njihovih programov, namenijo posebnim prednostnim nalogam, ki jih določi Unija, na primer nakupu tehnične opreme za potrebe agencije Frontex in razvoju konzularnega sodelovanja za Unijo.

(21)

Za okrepitev solidarnosti in delitve odgovornosti bi bilo treba države članice spodbuditi, da del sredstev, ki so jim na voljo v okviru njihovih programov, namenijo posebnim prednostnim nalogam, ki jih določi Unija, na primer nakupu tehnične opreme za potrebe agencije Frontex in razvoju konzularnega sodelovanja za Unijo ter pomoči ljudem, ki iščejo mednarodno zaščito .

(21a)

Države članice bi se morale izogibati zasledovanju lastnih nacionalnih interesov pri uporabi zneskov, dodeljenih v okviru instrumenta za njihove nacionalne programe.

(22)

Da se zaščiti uporaba schengenskega pravnega reda na celotnem schengenskem območju, bi bilo treba v okviru te uredbe podpreti tudi izvajanje Uredbe o vzpostavitvi ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda kot bistvenega orodja za dopolnitev politik, ki zagotavljajo, da se ne izvajajo kontrole oseb.

(22)

Da se zaščiti uporaba schengenskega pravnega reda na celotnem schengenskem območju, bi bilo treba v okviru te uredbe podpreti tudi izvajanje Uredbe o vzpostavitvi ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda kot bistvenega orodja za dopolnitev politik, ki zagotavljajo visoko raven varovanja zunanjih meja in da se ne izvajajo kontrole oseb znotraj schengenska območja .

(23)

Glede na izkušnje, pridobljene s Skladom za zunanje meje ter z razvojem sistemov SIS in VIS, se zdi primerno dopustiti prilagodljivost pri morebitnih prenosih sredstev med različnimi orodji za izvajanje ciljev, za katere si prizadeva instrument, brez poseganja v načelo, da se od samega začetka zagotavljajo kritična masa in finančna stabilnost za programe ter operativna podpora za države članice.

(23)

Glede na izkušnje, pridobljene s Skladom za zunanje meje ter z razvojem sistemov SIS II in VIS, se zdi primerno do določene stopnje dopustiti prilagodljivost pri morebitnih prenosih sredstev med različnimi orodji za izvajanje ciljev, za katere si prizadeva instrument, brez poseganja v načelo, da se od samega začetka zagotavljajo kritična masa in finančna stabilnost za programe, operativna podpora za države članice ter pregled proračunskega organa .

(24)

Prav tako bi bilo treba povečati obseg ukrepov in zgornjo mejo za sredstva, ki ostajajo na voljo Uniji („ukrepi Unije“), ter s tem povečati zmožnost Unije, da v določenem proračunskem letu izvede več ukrepov na področju upravljanja zunanjih meja in skupne vizumske politike, in sicer v interesu celotne Unije ter kadar in v kakršnem koli obsegu je potrebno. Taki ukrepi Unije vključujejo študije in pilotne projekte za pospeševanje politike in njene uporabe, ukrepe ali postopke v tretjih državah za obravnavanje migracijskih pritiskov iz teh držav, s katerimi bi se zagotovilo optimalno upravljanje migracijskih tokov v Uniji, ter učinkovito organizacijo s tem povezanih nalog na zunanjih mejah in konzulatih.

(24)

Prav tako bi bilo treba povečati obseg ukrepov in zgornjo mejo za sredstva, ki ostajajo na voljo Uniji („ukrepi Unije“), ter s tem povečati zmožnost Unije, da v določenem proračunskem letu izvede več ukrepov na področju upravljanja zunanjih meja in skupne vizumske politike, in sicer v interesu celotne Unije ter kadar in v kakršnem koli obsegu je potrebno. Taki ukrepi Unije vključujejo študije in pilotne projekte za pospeševanje politike in njene uporabe, usposabljanje mejne policije pri varovanju človekovih pravic, ukrepe ali postopke v tretjih državah za obravnavanje migracijskih pritiskov iz teh držav, s katerimi bi se zagotovilo optimalno upravljanje migracijskih tokov v Uniji, ter učinkovito organizacijo s tem povezanih nalog na zunanjih mejah in konzulatih.

(26a)

PDEU predvideva, da so delegirani akti le nezakonodajni akti, ki se splošno uporabljajo v povezavi z nebistvenimi elementi zakonodajnega akta. Vse bistvene elemente je treba določiti v zadevnem zakonodajnem aktu.

(26b)

Poraba sredstev na tem področju bi morala biti bolj usklajena, da bi se zagotovili dopolnjevanje, večja učinkovitost in prepoznavnost ter dosegle boljše proračunske sinergije.

(26c)

Z mobilizacijo, združevanjem in večanjem vpliva javnih in zasebnih finančnih virov je treba zagotoviti čim večji učinek financiranja s sredstvi Unije.

(26d)

Zagotoviti bi bilo treba čim večjo preglednost, odgovornost in demokratični nadzor inovativnih finančnih instrumentov in mehanizmov, ki zadevajo proračun Unije.

(26e)

Boljše izvajanje in večja kakovost porabe bi morali biti vodilni načeli za doseganje ciljev instrumenta ob zagotavljanju optimalne porabe finančnih virov.

(26f)

Pomembno je zagotoviti dobro finančno upravljanje instrumenta in njegovo izvajanje na kar najbolj učinkovit in uporabnikom prijazen način ob sočasnem jamčenju pravne varnosti in dostopnosti instrumenta za vse udeležence.

(26 g)

Komisija bi morala s pomočjo ključnih kazalnikov za oceno rezultatov in učinkov letno spremljati izvajanje instrumenta. Kazalniki, vključno z ustreznimi referenčnimi vrednostmi, bi morali zagotoviti minimalno osnovo za oceno, v kakšnem obsegu so bili doseženi cilji programa.

(26h)

Kadar Komisija izvršuje proračun z deljenim upravljanjem, bi bilo treba naloge izvrševanja prenesti na države članice. Komisija in države članice bi morale pri upravljanju sredstev Unije upoštevati načela dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije ter zagotavljati prepoznavnost ukrepov Unije. V ta namen bi morale Komisija in države članice izpolnjevati vsaka svoje obveznosti v zvezi z nadzorom in revizijo ter prevzeti nastale obveznosti, določene v tej uredbi. Pravila posameznih sektorjev bi morala vključevati dopolnilne določbe.

(28)

Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje pomembnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(28)

Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje vseh ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(aa)

(a)

podpiranju skupne vizumske politike za olajšanje zakonitega potovanja, zagotovitev enakega obravnavanja državljanov tretjih držav in boj proti nezakonitemu priseljevanju .

(a)

podpiranju skupne vizumske politike za olajšanje zakonitega potovanja in mobilnosti , nudenju visoke kakovosti storitev prosilcem za vizum, zagotovitev enakega obravnavanja na eni strani državljanov Unije in na drugi strani državljanov tretjih držav in preprečevanje nezakonitega priseljevanja .

(b)

podpiranju upravljanja meja za zagotovitev visoke ravni varovanja zunanjih meja in nemotenega prehajanja zunanjih meja v skladu s schengenskim pravnim redom.

(b)

podpiranju povezanega upravljanja meja na ravni EU, spodbujanju nadaljnjega usklajevanja in standardizacije za zagotovitev visoke ravni nadzora zunanjih meja in nemotenega prehajanja zunanjih meja v skladu s schengenskim pravnim redom , pri tem pa skladno z obveznostmi držav članic glede človekovih pravic, vključno z načelom nevračanja, zagotavlja dostop do mednarodne zaščite za tiste, ki jo potrebujejo .

(ba)

izboljšanju nadzorovanja meja z izmenjavo operativnih informacij med državami članicami in agencijo Frontex, kar bi zmanjšalo število smrtnih žrtev na morju in nezakonitih priseljencev, ter s preprečevanjem čezmejnih kaznivih dejanj, kot sta trgovina z ljudmi in tihotapljenje mamil, povečalo notranjo varnost.

(a)

pospeševanju razvoja in izvajanja politik, ki bi zagotovile neizvajanje kontrole oseb pri prehajanju notranjih meja, ne glede na državljanstvo, ter izvajanje kontrole oseb in učinkovitega nadzora pri prehajanju zunanjih meja;

(a)

pospeševanju razvoja , izvajanja in uveljavljanja politik, ki bi zagotovile neizvajanje kontrole oseb pri prehajanju notranjih meja, ne glede na državljanstvo, ter izvajanje kontrole oseb in učinkovitega nadzora pri prehajanju zunanjih meja;

(aa)

spodbujanju odkrivanja, neposredne pomoči in napotitve ogroženih otrok k službam za zaščito, vključno z zagotavljanjem posebne zaščite in podpore otrokom brez spremstva;

(b)

postopni uvedbi integriranega sistema upravljanja zunanjih meja, vključno z okrepitvijo medagencijskega sodelovanja med migracijskimi organi in organi pregona držav članic na zunanjih mejah ter ukrepov na ozemlju in potrebnih spremljevalnih ukrepov, povezanih z varnostjo dokumentov in upravljanjem identitet;

(b)

postopni uvedbi integriranega sistema upravljanja zunanjih meja, med drugim temelječega na solidarnosti in odgovornosti, vključno z okrepitvijo mejnih kontrol in sistemov nadzora Unije medagencijskega sodelovanja med migracijskimi ter azilnimi organi in organi pregona držav članic na zunanjih mejah ter ukrepov na ozemlju , vključno z območji na morskih mejah, in potrebnih spremljevalnih ukrepov, povezanih z varnostjo dokumentov, upravljanjem identitet in interoperabilnostjo pridobljene tehnične opreme, kar zagotavlja popolno skladnost s pravili Unije v zvezi s spoštovanjem podatkov ter dosledno spoštovanje pravic in načel, opredeljenih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah ;

(c)

pospeševanju razvoja in izvajanja skupne politike vizumov in drugih dovoljenj za kratkotrajno prebivanje, vključno s konzularnim sodelovanjem;

(c)

pospeševanju razvoja in izvajanja skupne politike vizumov in drugih dovoljenj za kratkotrajno prebivanje, vključno s konzularnim sodelovanjem in konzularno zastopanostjo, spodbujanjem skupnih preiskovalnih praks v povezavi z vlogami za izdajo vizumov, enotnimi upravnimi postopki in odločitvami glede vizumov ter razvojem skupnih centrov za sprejem vlog za izdajo vizuma, pri čemer se v polni meri sledi praktičnim izboljšavam in prožnosti, ki jo zagotavlja vizumski zakonik EU ;

(d)

vzpostavitvi in uporabi informacijskih sistemov, njihove komunikacijske infrastrukture in opreme za podporo upravljanja migracijskih tokov prek zunanjih meja Unije;

(d)

vzpostavitvi in uporabi informacijskih sistemov, njihove komunikacijske infrastrukture in opreme za podporo nadzoru nad prečkanjem zunanjih meja Unije in dosledno spoštovanje zakonodaje o varstvu osebnih podatkov ;

(da)

usklajevanju kakovosti sistemov za upravljanje meja med različnimi državami članicami;

(db)

krepitvi zavedanja o razmerah na zunanjih mejah in zmogljivosti držav članic za odzivanje;

(dc)

izboljšanju sposobnosti in kvalifikacij vseh organov in mejnih policistov, ki delajo na mejnih prehodih, za izvrševanje njihovih nalog nadzora, svetovanja in kontrole v zvezi z mednarodnim pravom človekovih pravic;

(e)

zagotavljanju učinkovite in enotne uporabe pravnega reda Unije glede meja in vizumov, vključno z delovanjem schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma;

(e)

zagotavljanju učinkovite in enotne uporabe pravnega reda Unije glede meja , azila in vizumov, zlasti z zagotavljanjem učinkovitega delovanja schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma;

(f)

okrepitvi sodelovanja med državami članicami, ki delujejo v tretjih državah na področju pritoka državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic, in sodelovanja s tretjimi državami v zvezi s tem.

(f)

okrepitvi sodelovanja med državami članicami, ki delujejo v tretjih državah, na področju financiranja ukrepov v tretjih državah s strani organov teh držav, pritoka državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic, in sodelovanja s tretjimi državami v zvezi s tem ob popolni skladnosti s cilji in načeli zunanjega delovanja in humanitarne politike Unije .

(a)

infrastrukturo mejnih prehodov, stavbe in sisteme, potrebne na mejnih prehodih ter za nadzor med mejnimi prehodi in učinkovit boj proti nezakonitemu prehajanju zunanjih meja;

(b)

delovno opremo, prevozna sredstva in komunikacijske sisteme, potrebne za učinkovito mejno kontrolo in odkrivanje oseb, na primer nepremične terminale za VIS, SIS in Evropski sistem slikovnega arhiviranja (FADO), vključno z vrhunsko tehnologijo;

(b)

delovno opremo, prevozna sredstva in komunikacijske sisteme, potrebne za učinkovito in varno mejno kontrolo , iskanje in reševanje ter odkrivanje oseb, na primer nepremične terminale za VIS, SIS in Evropski sistem slikovnega arhiviranja (FADO), vključno z vrhunsko tehnologijo;

(d)

infrastrukture, stavbe in delovno opremo, potrebne za obravnavo vlog za izdajo vizuma in konzularno sodelovanje;

(d)

infrastrukture, stavbe in delovno opremo, potrebne za obravnavo vlog za izdajo vizuma, konzularno sodelovanje in druge ukrepe za večjo kakovost storitev, namenjenih prosilcem za vizum ;

(da)

usposabljanje na področju uporabe povezanih sistemov in spodbujanje standardov upravljanja kakovosti;

(e)

študije, pilotne projekte in ukrepe za spodbujanje medagencijskega sodelovanja v državah članicah in med njimi ter izvajanje priporočil, operativnih standardov in najboljših praks, ki so rezultat operativnega sodelovanja med državami članicami in agencijami Unije.

(e)

študije, projekte , skupne pobude, usposabljanja in ukrepe v zvezi z medsektorskimi vprašanji, kot so temeljne pravice, vključno z zaščito otrok državljanov tretjih držav, za spodbujanje medagencijskega sodelovanja v državah članicah in med njimi , interoperabilnost in usklajevanje sistemov upravljanja meja ter izvajanje priporočil, operativnih standardov in najboljših praks, ki so rezultat operativnega sodelovanja med državami članicami in agencijami Unije.

(ea)

pobude glede usposabljanja mejne policije pri varovanju človekovih pravic, vključno z identifikacijo žrtev trgovine z ljudmi;

(ba)

projekte v tretjih državah, namenjene izboljšanju sistemov nadzora, da se zagotovi sodelovanje z mrežo EUROSUR;

(c)

študije, dogodke, usposabljanje, opremo in pilotne projekte za zagotavljanje ad hoc tehničnega in operativnega strokovnega znanja tretjim državam;

(c)

študije, usposabljanje, opremo in pilotne projekte za zagotavljanje ad hoc tehničnega in operativnega strokovnega znanja tretjim državam;

(d)

študije, dogodke, usposabljanje, opremo in pilotne projekte za izvajanje posebnih priporočil, operativnih standardov in najboljših praks, ki so rezultat operativnega sodelovanja med državami članicami in agencijami Unije v tretjih državah.

(d)

študije, usposabljanje, opremo in pilotne projekte v zvezi z medsektorskimi vprašanji, kot so temeljne pravice državljanov iz tretjih držav, vključno z zaščito otrok, za izvajanje posebnih priporočil, operativnih standardov in najboljših praks, ki so rezultat operativnega sodelovanja med državami članicami in agencijami Unije v tretjih državah.

(da)

pobude za usposabljanje mejne policije pri varovanju človekovih pravic;

(a)

1 200 milijonov EUR, kot je določeno v Prilogi I;

(a)

34 % kot sledi:

(b)

450 milijonov EUR na podlagi rezultatov mehanizma, opisanega v členu 7;

(b)

13 % na podlagi rezultatov mehanizma, opisanega v členu 7;

(c)

v okviru vmesnega pregleda in za obdobje od proračunskega leta 2018 350 milijonov EUR , preostanek razpoložljivih dodeljenih sredstev iz tega člena ali drug znesek, kot je določeno v skladu z odstavkom 2, na podlagi rezultatov analize tveganja in mehanizma iz člena 8.

(c)

v okviru vmesnega pregleda in za obdobje od proračunskega leta 2018 10 % , preostanek razpoložljivih dodeljenih sredstev iz tega člena ali drug znesek, kot je določeno v skladu z odstavkom 2, na podlagi rezultatov analize tveganja in mehanizma iz člena 8.

(i)

faktor 1 za normalno stopnjo ogroženosti;

(i)

faktor 1 za normalno stopnjo tveganja

(ii)

faktor 3 za srednjo stopnjo ogroženosti ;

(ii)

faktor 3 za srednjo stopnjo tveganja ;

(iii)

faktor 5 za visoko stopnjo ogroženosti ;

(iii)

faktor 5 za visoko stopnjo tveganja ;

(i)

faktor 1 za normalno stopnjo ogroženosti ;

(i)

faktor 1 za normalno stopnjo tveganja ;

(ii)

faktor 3 za srednjo stopnjo ogroženosti ;

(ii)

faktor 3 za srednjo stopnjo tveganja ;

(iii)

faktor 5 za visoko stopnjo ogroženosti .

(iii)

faktor 5 za visoko stopnjo tveganja .

(b)

zunanje morske meje pomenijo zunanje meje teritorialnega morja držav članic, kakor je opredeljeno v členih 4 do 16 Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu. Vendar so v primerih , ko so potrebne redne in obširne operacije za preprečevanje nezakonitega priseljevanja/nezakonitega vstopa , to zunanje meje visoko ogroženega območja . To se določi z upoštevanjem ustreznih podatkov o teh operacijah v obdobju 2014–2016, zagotovljenih s strani zadevnih držav članic.

(b)

zunanje morske meje pomenijo zunanje meje teritorialnega morja držav članic, kakor je opredeljeno v členih 4 do 16 Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu. Vendar so na območjih visokega tveganja , ko so potrebne redne in obširne operacije, to lahko zunanje meje zunanjega pasu, kot je opredeljen v 33 . členu Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu. To se določi z upoštevanjem ustreznih podatkov o teh operacijah v obdobju 2014–2016, zagotovljenih s strani zadevnih držav članic.

(b)

podporo in razširitev obstoječih zmogljivosti na področju upravljanja zunanjih meja na nacionalni ravni, ob upoštevanju, med drugim, novih tehnologij, napredka in/ali standardov v zvezi z upravljanjem migracijskih tokov;

(b)

podporo in razširitev obstoječih zmogljivosti na področju upravljanja zunanjih meja in vizumske politike na nacionalni ravni, da bi se preprečile nezakonita migracija in smrtne žrtve na morju in za olajšanje zakonitega potovanja, vključno s prečkanjem meja oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, ob upoštevanju, med drugim, napredka in/ali standardov v zvezi z upravljanjem migracijskih tokov;

(c)

podporo nadaljnjega razvoja na področju upravljanja migracijskih tokov s konzularnimi in drugimi službami držav članic v tretjih državah, z namenom olajšanja zakonitega potovanja in preprečevanja nezakonitega priseljevanja v Unijo;

(c)

podporo nadaljnjega razvoja na področju upravljanja migracijskih tokov s konzularnimi in drugimi službami držav članic v tretjih državah, z namenom olajšanja potovanja , skladnega s pravom Unije ali zadevne države članice, in preprečevanja nezakonitega priseljevanja v Unijo;

(da)

razvoj projektov po priporočilih ustreznih agencij Unije za zagotovitev enotnega in visokokakovostnega nadzora na zunanjih mejah ter s ciljem standardizacije in interoperabilnosti sistemov upravljanja zunanjih meja med državami članicami;

(db)

podpora ukrepom, ki jih nadzira in usklajuje agencija Frontex ter so na ravni Unije usmerjeni v usklajevanje tehničnih zmogljivosti upravljanja zunanjih meja;

(ea)

zagotavljanje popolne skladnosti z mednarodnimi in evropskimi obveznostmi, med drugim s področja človekovih pravic in njihovega spremljanja, v tesnem sodelovanju s tretjimi državami in civilno družbo;

(f)

povečanje zmogljivosti za soočanje s prihajajočimi izzivi, vključno s sedanjimi in prihodnjimi grožnjami ter pritiski na zunanjih mejah Unije, zlasti ob upoštevanju analize tveganja, ki jo opravi agencija Frontex.

(f)

vzpostavljanje zmogljivosti za soočanje s prihajajočimi izzivi, vključno s sedanjimi in prihodnjimi grožnjami ter pritiski na zunanjih mejah Unije, zlasti ob upoštevanju analize tveganja, ki jo opravi agencija Frontex.

(a)

skladnost s pravnim redom Unije glede meja in vizumov;

(a)

skladnost s pravnim redom Unije glede meja , azila in vizumov;

(aa)

skladnost s cilji nacionalnega programa;

(ab)

skladnost s seznamom prednostnih nalog, ki jih opredeli agencija Frontex za doseganje skupnih standardov varnosti in zagotavljanje usklajevanja med državami članicami ter preprečevanje podvajanja, razdrobljenosti in stroškovne neučinkovitosti na področju nadzora meja;

(b)

izboljšati poznavanje in razumevanje obstoječega položaja v državah članicah s pomočjo analiziranja, ocenjevanja in natančnega spremljanja njihovih politik;

(b)

izboljšati poznavanje in razumevanje obstoječega položaja v državah članicah in tretjih državah s pomočjo analiziranja, ocenjevanja in natančnega spremljanja njihovih politik;

(c)

podpreti razvoj statističnih orodij, metod in skupnih kazalnikov;

(c)

podpreti razvoj skupnih statističnih orodij, metod in skupnih kazalnikov;

(d)

podpirati in spremljati izvajanje zakonodaje Unije in političnih ciljev Unije v državah članicah ter oceniti njihovo učinkovitost in vpliv;

(d)

podpirati in spremljati izvajanje zakonodaje Unije in političnih ciljev Unije v državah članicah ter oceniti njihovo učinkovitost in vpliv , tudi kar zadeva spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ;

(e)

spodbujati povezovanje, vzajemno učenje, prepoznavanje in širjenje dobre prakse ter inovativnih pristopov na evropski ravni;

(e)

spodbujati povezovanje, vzajemno učenje, prepoznavanje in širjenje najboljše prakse ter inovativnih pristopov med različnimi zainteresiranimi stranmi na evropski ravni;

(ea)

spodbujati projekte, namenjene standardizaciji, usklajevanju in interoperabilnosti sistemov z namenom razviti integriran evropski sistem upravljanja meja;

(g)

povečati zmogljivosti evropskih mrež za spodbujanje, podporo in nadaljnji razvoj politik in ciljev Unije;

(g)

povečati zmogljivosti evropskih mrež za oceno, spodbujanje, podporo in nadaljnji razvoj politik in ciljev Unije;

(ia)

podpreti usklajevanje ukrepov in izmenjavo informacij med Evropskim policijskim uradom, agencijo Frontex in Evropsko agencijo za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov.

—

stroški osebja

—

stroški osebja , vključno z usposabljanjem

—

stroški osebja

—

stroški osebja , vključno z usposabljanjem

—

stroški osebja

—

stroški osebja , vključno z usposabljanjem

—

komunikacijska infrastruktura in zadeve, povezane z varnostjo

—

komunikacijska infrastruktura in zadeve, povezane z varnostjo in zaščito podatkov