POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o različnih metodah omamljanja perutnine

1.           Ozadje

Člen 27(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1099/2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi[1] določa, da „Komisija najpozneje do 8. decembra 2013 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o različnih metodah omamljanja perutnine in zlasti raznovrstnih vodnih bazenov za ptice, ki bo upoštevalo vidike dobrega počutja živali ter družbenoekonomske in okoljske vplive“.

Za pripravo tega poročila je Komisija naročila „študijo o različnih metodah omamljanja perutnine“, pri čemer je bilo končno poročilo Komisiji predloženo leta 2012 (v nadaljnjem besedilu: študija iz leta 2012)[2].

2.           Metode omamljanja perutnine

V klavnicah za perutnino se večinoma uporablja metoda omamljanja, ki se imenuje večdelni bazen z vodo (ali bazen z vodo). Pri tej metodi se ptice pritrdijo na obešala z glavo navzdol in potem delno potopijo do kril v bazen z vodo, kjer skoznje steče električni tok. Tok steče skozi telo ptic in jih omami pred izkrvavitvijo.

Glavna alternativna metoda omamljanja je omamljanje v kontrolirani atmosferi (metoda CAS), pri kateri se perutnina omami v zračni komori, kjer je izpostavljena plinskim mešanicam.

V EU se 80 % brojlerjev (piščancev za proizvodnjo mesa) omami v bazenih z vodo in 20 % z metodo CAS[3].

Delež se v državah članicah močno razlikuje (na primer 60-odstotni delež metode CAS v Nemčiji in 5-odstotni v Franciji)[4].

Drugi alternativi bazenom z vodo sta omamljanje z električnim tokom skozi možgane in omamljanje z nizkim zračnim tlakom (metoda LAPS).

Pri omamljanju z električnim tokom skozi možgane se namestijo posamezne elektrode, potem pa se skozi možgane spusti električni tok. Metoda je splošno razširjena za vse vrste, vendar do nedavnega ni bila prilagojena klavnicam za perutnino zaradi visoke hitrosti klavne linije. V zadnjih letih se je metoda razvila in začela tržiti za uporabo v tržnih klavnicah (do 9 000 ptic na uro).

Metoda LAPS temelji na podobnem načelu kot omamljanje s plinom, vendar se pri metodi LAPS zrak ne nadomesti s plinom, temveč se postopno odstranjuje in ustvari pomanjkanje kisika, kar povzroči omamljenost. Metoda LAPS še ni dovoljena v EU, vendar se uporablja v ZDA.

Na podlagi ekstrapolacije sedanjih trendov bi lahko metoda CAS čez 5 let v EU nadomestila 15 % bazenov z vodo (tj. 65 % brojlerjev omamljenih v bazenih z vodo in 35 % z metodo CAS).

Vendar bo ta razvoj v državah članicah potekal različno zaradi razlik pri številnih ključnih dejavnikih, kot so zahteve potrošnikov (glede dobrobiti živali, pa tudi glede vrste mesa – celi piščanci ali fileji) in stroški dela.

Malo držav članic naj bi za uporabo metode CAS predelalo več kot 80 % svoje proizvodne zmogljivosti (Nemčija, Avstrija in Finska), zato pa naj bi znatno število držav članic predelalo več kot 50 % svoje proizvodne zmogljivosti (Združeno kraljestvo, Italija, Švedska, Nizozemska in Belgija). V drugih državah članicah naj bi bazeni z vodo ostali glavna metoda omamljanja.

3.           Pomisleki glede dobrobiti živali

Pred sprejetjem Uredbe (ES) št. 1099/2009 je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v letih 2004 in 2006 izdala dve mnenji o vidikih dobrega počutja živali pri omamljanju in usmrtitvi[5][6].

EFSA je v svojem mnenju iz leta 2004 opredelila dve glavni težavi:

– obračanje in pritrjevanje ptic na obešala je boleče, zlasti za težke ali krhke ptice[7], in lahko povzroči izpahe in zlome kosti;

– količina električnega toka, dovedena do posamezne ptice, se spreminja glede na električni upor posamezne ptice in je ni mogoče nadzirati.

Na podlagi teh mnenj Uredba (ES) št. 1099/2009, ki se uporablja od 1. januarja 2013, določa električne parametre (150 mA za frekvence med 200 in 400 Hz) za omamljanje v bazenu z vodo[8]. Te parametre priporoča tudi Svetovna organizacija za zdravje živali[9].

Dve državi članici sta leta 2011 predlagali spremembo minimalnih električnih parametrov za omamljanje v bazenih z vodo, ki jih določa Uredba (ES) št. 1099/2009. EFSA je proučila te podatke in leta 2012 sprejela mnenje o tej zadevi[10], v skladu s katerim omamljanje v bazenih z vodo zagotovi do 96-odstotno učinkovito omamljanje, izmerjeno z elektroencefalogramom (EEG). V mnenju so poudarjeni tudi potreba po dodatnih raziskavah in vprašanja izvajanja, tj. upravljavci klavnic pogosto zmanjšajo električni tok zaradi pomislekov glede kakovosti mesa.

V mnenjih EFSA je poudarjeno tudi to, da metoda CAS odpravlja pomanjkljivosti bazenov z vodo, če se uporablja s parametri, ki usmrtijo ptice:

– ptice se ne obračajo ali pritrjujejo na obešala pri zavesti;

– metoda lahko zagotovi usmrtitev 100 % ptic pred izkrvavitvijo.

V mnenjih EFSA iz let 2004 in 2006 ni ocenjena metoda omamljanja z električnim tokom skozi možgane, ki se zdaj razvija za tržno klavno linijo.

4.           Ekonomski vidiki

Ključni gospodarski podatki o proizvodnji perutninskega mesa v EU in zunanji trgovini EU s tem mesom so na voljo v Prilogi I.

4.1.        Primerjava bazenov z vodo z drugimi metodami

4.1.1.     Proizvodni stroški in stroškovni model

Izdelan je bil stroškovni model za primerjavo metod omamljanja perutnine, ki so na voljo na tržišču[11]. Upoštevali so se naslednji stroški: montaža[12], vzdrževanje, delo pri sprejemanju in obešanju, poraba vode, voda za čiščenje, električna energija za omamljanje, plin za omamljanje, drugi z omamljanjem povezani stroški dela.

Povprečni stroški EU na ptico so izračunani za klavnice z visoko zmogljivostjo (12 000 ptic na uro) in manjšo zmogljivostjo (6 000 in 3 000 ptic na uro) in so povzeti v tabelah 1 in 2. Ti podatki so odvisni od lokalnih stroškov za različna sredstva (kapital, energija, voda in delo)[13].

Tabela 1: Osnovni izračuni za stroške omamljanja z različnimi metodami za zmogljivost 12 000 ptic na uro

Stroškovni dejavnik || Bazen z vodo || Metoda CAS || Električni tok skozi možgane || Omamljanje z vakuumom

Stroški montaže || 43 000 EUR || 308 300 EUR || 370 000 EUR || 500 000 EUR

Vzdrževanje (% stroškov montaže) || 3,45 % || 6,90 % || 3,00 % || 2,40 %

Delo pri sprejemanju in obešanju || 97 ur na dan || 90 ur na dan || 96 ur na dan || 90 ur na dan*

Voda za omamljanje in čiščenje || 9,0 m3 na dan || 3,5 m3 na dan || 0,96 m3 na dan || 3,5 m3 na dan*

Električna energija || 5,2 kwh na dan || 127,0 kwh na dan || 9,6 kwh na dan || 1136,0 kwh na dan

Porabljen plin || – || 3,1 tone na dan || – || –

Drugo delo || 3 ure na dan || 5 ur na dan || 0,5 ure na dan || 5 ur na dan*

Stroški na ptico (povprečje EU) || 2,439 centa || 3,495 centa || 2,521 centa || 2,641 centa

Stroški na ptico (visoke cene delovne sile, vode, električne energije) || 4,135 centa || 5,105 centa || 4,151 centa || 4,367 centa

Stroški na ptico (nizke cene delovne sile, vode, električne energije) || 0,389 centa || 1,562 centa || 0,549 centa || 0,679 centa

Viri in korekcijski faktorji || Proizvajalci: 45 %; Raziskava klavnic za zmogljivost 9 000–13 000 (podatki, prilagojeni zmogljivosti 12 000) 45 %; Literatura: 10 % || Proizvajalci: 45 %; Raziskava klavnic za vse zmogljivosti (podatki, prilagojeni zmogljivosti 12 000) 45 %; Literatura: 10 % || Proizvajalci || Proizvajalci; ocene dela za metodo CAS.

*            Podatki so iz ocen metode CAS, saj sta si sistema podobna, specifičnih podatkov pa ni. Iz dokumentacije je razvidno, da se pri postopku omamljanja LAPS ne uporablja voda, čeprav se pri sistemih CAS voda uporablja za čiščenje.

Tabela 2: Stroškovni model za klavnice z zmogljivostjo 6 000 in 3 000 ptic na uro

Stroškovni dejavnik || Bazen z vodo || Metoda CAS || Električni tok skozi možgane || Omamljanje z vakuumom

Razlike pri 6 000 pticah na uro

|| Nekoliko nižji stroški montaže; nižja poraba vode in delovne sile; približno enaka poraba električne energije. || Enaki stroški montaže, enaka poraba vode in električne energije. Sorazmerno nižja poraba delovne sile in plina. Manj vzdrževanja zaradi manjše zmogljivosti. || Nekoliko nižji stroški montaže (350 000 EUR), sorazmerno nižji stroški dela in električne energije. || Za polovico nižji stroški montaže zaradi odstranitve polovice vakuumskih komor (250 000 EUR), prav tako sorazmerno nižji stroški električne energije in dela.

Stroški na ptico (povprečje EU) || 2,541 centa || 3,687 centa || 2,716 centa || 2,667 centa

Stroški na ptico (visoke cene delovne sile, vode, električne energije) || 4,294 centa || 5,330 centa || 4,356 centa || 4,412 centa

Stroški na ptico (nizke cene delovne sile, vode, električne energije) || 0,422 centa || 1,730 centa || 0,733 centa || 0,682 centa

Razlike pri 3 000 pticah na uro

|| Nekoliko nižji stroški montaže, nižji stroški vode in dela, približno enaki stroški električne energije. || Enaki stroški montaže, enaki stroški vode in električne energije. Sorazmerno nižji stroški dela in plina. Manj vzdrževanja. || Stroški montaže kot za 6 000 ptic na uro (350 000 EUR), sorazmerno nižji stroški dela in električne energije. || Montaža, električna energija kot za 6 000 ptic na uro[14]. Sorazmerno manj dela.

Stroški na ptico (povprečje EU) || 2,584 centa || 4,053 centa || 3,121 centa || 3,087 centa

Stroški na ptico (visoke cene delovne sile, vode, električne energije) || 4,340 centa || 5,761 centa || 4,780 centa || 5,000 centa

Stroški na ptico (nizke cene delovne sile, vode, električne energije) || 0,463 centa || 2,046 centa || 1,116 centa || 1,024 centa

V povprečju je bazen z vodo najcenejša metoda omamljanja, metoda CAS pa najdražja[15]. Pri visoko zmogljivih klavnicah je razlika v stroških med metodama manjša.

Omamljanje v bazenih z vodo ima večjo prednost pred drugimi metodami, če so stroški obratnih sredstev nižji. Če pa so stroški obratnih sredstev, zlasti dela, višji, je razlika med stroški omamljanja v bazenih z vodo in stroški drugih metod manjša. Ta ugotovitev se ujema z empirično ugotovitvijo, da se metoda CAS uporablja v regijah EU, v katerih so stroški dela razmeroma visoki.

Zdi se, da na odločitev upravljavcev klavnic pri izbiri sistema omamljanja ne vplivajo učinki na maloprodajno ceno (povprečna maloprodajna cena znaša 5,070 EUR za 1,5 kg navadnega piščanca), temveč velike razlike pri stroških predhodnih naložb ter potreben prostor za sistem omamljanja (glej spodaj).

4.1.2.     Prihodki/trgi

Upravljavci klavnic izberejo svojo metodo omamljanja glede na trg, na katerem nameravajo prodajati.

Na prihodke vplivajo naslednji trije mehanizmi:

– dostop na trg: distributerji lahko zahtevajo posebne metode omamljanja zaradi kakovosti, dobrobiti živali ali verskih zahtev (halal[16], košer);

– boljša kakovost mesa: trgi lahko izplačajo dodatek, če kosi (prsni fileji, peruti, bedra) dosledno izpolnjujejo zahtevane vidike (barva, brez madežev krvi);

– izgube zaradi obrezovanja: na prihodke negativno vpliva, če metode omamljanja povečajo potrebo po obrezovanju (izguba mesa in stroški dela za obrezovanje).

V praksi je najpomembnejša tržna spremenljivka to, ali se ptica proda kot cel piščanec za nadaljnjo predelavo (pri čemer nepopolnosti niso tako pomembne) ali pa se proda v svežih kosih na maloprodajni ravni (pri čemer je pomemben dober videz).

Izčrpna študija, ki bi neposredno primerjala kakovost mesa pri različnih metodah omamljanja, ne obstaja. Poleg tega se vplivi na kakovost zelo razlikujejo ne samo zaradi metode omamljanja, temveč tudi zaradi številnih drugih dejavnikov, zlasti uporabljenih parametrov, porekla jate, ravnanja s pticami in njihovega prevoza pred zakolom itd.

Glede na te pridržke je mogoče primerjavo kakovosti mesa pri različnih metodah omamljanja povzeti takole:

– zdi se, da metoda CAS in sistem omamljanja z električnim tokom skozi možgane[17] zagotavljata boljšo kakovost mesa (večji delež prsnih filejev brez madežev krvi) kot omamljanje v bazenih z vodo;

– na splošno je pri omamljanju v bazenih z vodo več poškodb nog zaradi pritrjevanja živih živali na obešala;

– na splošno je pri metodi CAS več poškodb peruti zaradi intenzivnejšega kriljenja s perutmi med omamljanjem, zlasti pri uporabi inertnih plinov;

– pri metodi CAS je lahko več poškodb kože zaradi težav pri skubenju.

Na splošno se zdi, da ima metoda CAS prednost na trgih, ki zahtevajo prsne fileje (dodatek za kakovost), vendar ni konkurenčna bazenom z vodo na trgih, ki zahtevajo cele ptice.

4.1.3.     Potreben prostor za montažo sistema omamljanja

Poleg zgoraj predstavljenega stroškovnega modela je treba upoštevati prostor, ki je potreben v primeru zamenjave bazena z vodo z drugim sistemom.

Stroški gradnje in spreminjanja konstrukcije, povezani z zamenjavo sistema omamljanja v bazenih z vodo z metodo CAS (in morda LAPS), so znatni in lahko dosežejo previsoke ravni. Ti stroški utegnejo biti pri zamenjavi bazena z vodo z metodo CAS (in morda LAPS) višji kot pri zamenjavi s sistemom za omamljanje z električnim tokom skozi možgane, ki ne potrebuje več prostora kot bazen z vodo.

5.           Delovne razmere za osebje v klavnicah

Sistemi, pri katerih ni ravnanja z zavestnimi živalmi (metodi CAS in LAPS), pozitivno vplivajo na delovno okolje v primerjavi z drugimi sistemi (bazeni z vodo in omamljanje z električnim tokom skozi možgane) zaradi nižje ravni prašnosti (ni kriljenja s perutmi), običajne osvetljenosti[18], manj poškodb delavcev in manj telesnega napora. En vir navaja[19], da prav tako zmanjšajo fluktuacijo zaposlenih in tako zmanjšajo stroške zaposlovanja.

6.           Okoljski vidiki

Študija iz leta 2012 primerja bazene z vodo in metodo CAS na podlagi šestih okoljskih meril: onesnaženosti s prahom in neprijetnimi vonjavami, porabe energije, toka neuporabnih odpadkov, porabe vode, emisij hladilnih in toplogrednih plinov.

Čeprav je ob upoštevanju vseh dejavnikov malo razlik med okoljskimi vplivi teh dveh metod, se zdi, da ima metoda CAS nekaj okoljskih prednosti pred bazeni z vodo pri prahu/neprijetnih vonjavah, odpadkih in vodi, medtem ko se pri bazenih z vodo porabi manj električne energije in izpusti manj toplogrednih plinov.

7.           Vidiki svetovne konkurenčnosti

Perutninski sektor EU je treba oceniti tudi z vidika svetovne konkurenčnosti in konkurenčnega pritiska tretjih držav.

Brazilija je vodilni dobavitelj celih ptic in belega mesa (prsi) na svetovnem trgu (80 in 85 % svetovne trgovine), pri temnem mesu (bedra) pa se uvršča na drugo mesto (30 %).

Svetovno konkurenčnost na svetovnem trgu perutnine določajo predvsem stroški krme, ki znašajo od 50 do 70 % skupnih proizvodnih stroškov. Brazilija, Argentina in ZDA imajo zaradi cenejše krme za 40 % nižje proizvodne stroške od EU in azijskih držav. Druge znatne stroškovne prednosti v Braziliji in na Tajskem so ugodne podnebne razmere in nižji stroški dela.

Prevladujoči položaj Brazilije na svetovnem trgu perutnine je mogoče razložiti tudi z izvozno naravnanostjo, pri čemer ima povpraševanje na izvoznih trgih prednost pred domačim povpraševanjem (v nasprotju z EU in ZDA, kjer je izvoz predvsem stranski proizvod domačega povpraševanja).

Izvoz iz ZDA v EU je zelo omejen zaradi uporabe protimikrobnega zdravljenja (prepovedano v EU). Vendar so ZDA pomemben akter v smislu konkurence na izvoznih trgih, kakršen je Rusija, ki je pomembna namembna država za presežek temnega mesa.

Tajska je izvoznica predelanih izdelkov v EU, vendar na svetovnih trgih ne konkurira izvoznikom EU.

Bazen z vodo je še vedno najbolj razširjena metoda omamljanja perutnine na svetu. Metoda CAS se uporablja v nekaterih tretjih državah, vendar je v glavnem omejena na EU.

Stroški zakola predstavljajo od 14 do 22 % skupnih proizvodnih stroškov, določajo pa jih predvsem stroški dela, zaradi česar imata Tajska in Brazilija prednost v absolutnem in relativnem smislu.

Dolgoročne gospodarske napovedi predvidevajo znatno povečanje svetovnega trga perutnine. Čedalje večje povpraševanje po nadaljnjih predelanih izdelkih bi dolgoročno utegnilo delovati kot gonilo v korist metode CAS.

8.           Drugi vidiki

Nekateri upravljavci klavnic se za določene metode ali parametre omamljanja odločijo tudi zaradi izpolnjevanja muslimanskih verskih pravil. Čeprav ni skupno dogovorjenega stališča o omamljanju živali v vseh muslimanskih skupnostih, bi večina teh skupnosti sprejela omamljanje, če bi lahko žival ponovno prišla k zavesti ob odsotnosti izkrvavitve.

Glede na to, kako so nastavljeni parametri omamljanja, so lahko omamljanje v bazenih z vodo, metoda CAS in omamljanje z električnim tokom skozi možgane povratne metode. A ker sta omamljanje v bazenih z vodo in metoda CAS metodi skupinskega omamljanja, je mogoče to, da vse živali lahko ponovno pridejo k zavesti brez izkrvavitve, doseči le z zmanjšanjem parametrov omamljanja, s tem pa deleža ustrezno omamljenih živali.

Metoda CAS se navadno uporablja za usmrtitev živali, zato jo muslimanske skupnosti redko sprejmejo za halal (tveganje nepovratne omamljenosti živali). Električni parametri, ki jih za bazene z vodo določa Uredba, ne morejo povsem zagotoviti popolne povrnitve zavesti vseh omamljenih živali.

Poleg tega je treba prednosti ali pomanjkljivosti, ki jih ima metoda omamljanja na področju dobrobiti živali, upoštevati tudi zunaj okvira klavnic. Omejitev uporabe metod omamljanja, kakršna je omamljanje v bazenih z vodo, ki je zdaj edina tržna metoda, ki je široko dostopna majhnim klavnicam, bo pomenila, da bo treba živali, gojene v regijah s sistemi ekstenzivnega kmetijstva, prevažati na dolge razdalje.

9.           Sklepne ugotovitve

Od različnih metod omamljanja perutnine se na svetu in v EU najpogosteje uporablja omamljanje v bazenih z vodo. Ta metoda je zgodovinsko gledano prva, je poceni in tehnološko dostopna, ne potrebuje veliko prostora in imobilizira dovolj ptic pred izkrvavitvijo z avtomatskimi noži za rezanje vratu v industrijskih klavnicah.

Čeprav naj bi se metoda CAS v nekaterih državah članicah še naprej širila zaradi večjega povpraševanja po mesu visoke kakovosti in višjih stroškov dela, se bo v EU verjetno še naprej pogosto uporabljalo omamljanje v bazenih z vodo.

Metoda CAS je glavna tržno dostopna alternativa bazenom z vodo. Druge alternative bazenom z vodo še niso dovolj razvite, da bi zdaj prišle v poštev. Metoda CAS ima prednosti tako za dobrobit živali kot za kakovost mesa in delovne razmere. Vendar pa je ta metoda draga, za njeno montažo je potrebnega več prostora in je zdaj zasnovana za klavnice z visoko zmogljivostjo.

Postopno opuščanje omamljanja v bazenih z vodo trenutno ni ekonomsko upravičena možnost, saj v sedanjem okviru ni praktične alternative za klavnice s srednjo ali nizko zmogljivostjo, ki jih je v EU precej.

Pomembno je, da države članice enotno uporabijo nove zahteve glede dobrobiti živali in tako zagotovijo enotne pogoje delovanja za upravljavce klavnic in dobrobit živali.

Komisija še naprej skrbno spremlja izvajanje v državah članicah ter ocenjevanje, primerjanje in širjenje najboljših praks in inovacij pri uporabi obstoječih pravil EU.

[1]               UL L 303, 18.11.2009, str. 1.

[2]               Study on various methods of stunning poultry (Študija o različnih metodah omamljanja perutnine) Konzorcija za vrednotenje prehranske verige – projekt je vodilo podjetje Agra CEAS Consulting – 11. 12. 2012.

(http://ec.europa.eu/food/animal/welfare/slaughter/study_stunning_poultry_en.pdf).

[3]               Metoda CAS vključuje različne sisteme, ki se delijo glede na zasnovo (horizontalni/vertikalni), vključitev v preostalo predelovalno linijo in uporabljeno plinsko mešanico (ogljikov dioksid ali inertni plini).

[4]               Pri kokoših nesnicah znaša razmerje med bazeni z vodo in metodo CAS 83 % proti 7 %, pri matičnih jatah 61 % proti 37 % in pri puranih 76 % proti 24 % glede na število živali.

[5]               The welfare aspects of the main systems of stunning and killing the main commercial species of animals (Vidiki dobrega počutja živali pri glavnih sistemih omamljanja in usmrtitve glavnih tržnih vrst živali), The EFSA Journal (2004), 45, 1–29.

[6]               The welfare aspects of the main systems of stunning and killing applied to commercially farmed deer, goats, rabbits, ostriches, ducks, geese and quail (Vidiki dobrega počutja živali pri glavnih sistemih omamljanja in usmrtitve, uporabljenih pri tržno gojeni srnjadi, kozah, zajcih, nojih, racah, goseh in prepelicah), The EFSA Journal (2006) 326, 1–18.

[7]               Purani in matične jate brojlerjev so veliko težji od standardnih tržnih brojlerjev, medtem ko imajo izčrpane kokoši nesnice krhke kosti.

[8]               Glede električnih parametrov glej točko 6 poglavja II Priloge I, glede opreme glej točko 5 Priloge II.

[9]               Člen 7.5.7 (3) (b) omamljanje ptic z električnim tokom v bazenu z vodo – Zoosanitarni kodeks za kopenske živali Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE).

[10]             Scientific Opinion on electrical requirements for waterbath equipment applicable for poultry (Znanstveno mnenje o električnih zahtevah za opremo za omamljanje perutnine v bazenih z vodo). EFSA Journal 012; 10(6):2757. 80 str. doi:10.2903/j.efsa.2012.2757.

[11]             Metoda LAPS v EU ni dovoljena, vendar se uporablja v eni klavnici v ZDA.

[12]             Stroški montaže za nov obrat, vendar ne stroški predelave.

[13]             Več scenarijev je obravnavanih v študiji iz leta 2012.

[14]             Predvideva se, da so stroški montaže enaki kot za 6 000 ptic na uro, saj ni jasno, ali je sistem mogoče zmanjšati na zmogljivost manj kot 6 000 ptic na uro.

[15]             Podatki o omamljanju z električnim tokom skozi možgane in metodi LAPS temeljijo predvsem na informacijah proizvajalcev, ki so morda bolj optimistične od poslovne prakse.

[16]             Glej spodaj oddelek 8.

[17]             Ker se tržni sistem za omamljanje z električnim tokom skozi možgane še vedno uporablja v malo klavnicah, informacija ni neodvisno preverjena.

[18]             Pri ravnanju z živimi pticami zaposleni delajo pri nizki ravni osvetljenosti, da ptice ostanejo mirne.

[19]             PETA (2007) Controlled Atmosphere Killing vs. Electrical Immobilisation. A comparative analysis of poultry slaughter systems from animal welfare, worker safety and economic perspectives (Primerjava med usmrtitvijo v kontrolirani atmosferi in imobilizacijo z električnim tokom. Primerjalna analiza klavnih sistemov za perutnino z vidikov dobrega počutja živali in varnosti zaposlenih ter gospodarskega vidika). PETA, ZDA, junij 2007.

PRILOGA

k

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o različnih metodah omamljanja perutnine

Ključni gospodarski podatki o sektorju perutninskega mesa EU[1]

1. Proizvodnja EU: 12 milijonov ton[2]

Vir: Združenje predelovalcev perutnine in trgovcev s perutnino v državah EU (AVEC), letno poročilo 2011.

1.1. Klavnice

Približno 5 300 obratov.

Nobenega celovitega seznama klavnic za perutnino/malo podatkov po zmogljivosti.

1.2. Ekonomski učinek

Od 30 do 32,5 milijarde EUR leta 2011

1.3. Število zaposlenih, ki so v stiku z živimi živalmi

Po ocenah 3 000 zaposlenih, izraženo v ekvivalentih polnega delovnega časa[3].

2. Poraba EU: 11,6 milijona ton[4]

Poraba na osebo: približno 23 kg/leto.

3. Trgovina EU

EU izvozi 9 % in uvozi 6 % proizvodnje EU[5].

EU uvaža predvsem prsno meso in izvaža kose nižje vrednosti, razen Francije s posebnim izvoznim trgom za cele ptice v Savdski Arabiji.

Vir: Eurostat.

Vir: Eurostat.

[1]               Vsi podatki so iz študije, ki jo je naročila Komisija: Study on various methods of stunning poultry (Študija o različnih metodah omamljanja perutnine) Konzorcija za vrednotenje prehranske verige – projekt je vodilo podjetje Agra CEAS Consulting – 11. 12. 2012.

[2]               Podatki iz leta 2010 v masi klavnih trupov.

[3]               Vendar so to večinoma delavci, zaposleni s krajšim delovnim časom.

[4]               Podatki iz leta 2009.

[5]               Podatki iz leta 2010 v tonah. V vrednosti je leta 2010 izvoz znašal 1,18 milijarde EUR, uvoz pa 1,97 milijarde EUR, kar je za uvoz približno 3,8 % in za izvoz približno 6,4 % ocenjene vrednosti proizvodnje klavnic za perutnino EU.