SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Odpiranje izobraževanja: inovativno poučevanje in učenje za vse z novimi tehnologijami in prosto dostopnimi učnimi viri /* COM/2013/0654 final */
Tehnologija
in prosto dostopni učni viri kot možnosti za preoblikovanje izobraževanja v EU
To sporočilo določa evropski načrt za spodbujanje
visokokakovostnih in inovativnih načinov učenja in poučevanja s pomočjo novih
tehnologij in digitalnih vsebin. V sporočilu, ki nosi naslov „Odpiranje
izobraževanja“, so predlagani ukrepi za bolj odprta izobraževalna okolja, ki bi
zagotovila kakovostnejše in učinkovitejše izobraževanje ter tako prispevala k
doseganju ciljev strategije Evropa 2020 za povečanje konkurenčnosti in
rasti v EU z bolj usposobljeno delovno silo in več zaposlitvami. Sporočilo prispeva h krovnim ciljem EU, tj. zmanjšanje osipa in
povečanje terciarne ali enakovredne izobrazbe[1],
ter temelji na nedavnih pobudah z naslovom „Ponovni razmislek o izobraževanju“[2] in „Evropsko visokošolsko
izobraževanje v svetu“[3], kot
tudi na vodilni pobudi Digitalna agenda[4]. V sporočilu so predlagani naslednji ukrepi na ravni EU in
na nacionalni ravni: - pomoč izobraževalnim ustanovam, učiteljem in učencem pri
pridobivanju digitalnih spretnosti in učnih metod; - podpora pri razvoju in razpoložljivosti prosto dostopnih
učnih virov; - povezovanje učilnic ter širjenje digitalnih naprav in
vsebin; - spodbujanje vseh deležnikov (učiteljev, učencev, družin,
gospodarskih in socialnih partnerjev) k spreminjanju vloge digitalnih
tehnologij v izobraževalnih ustanovah. Čeprav je uspeh teh ukrepov večinoma odvisen od držav
članic, ima pri tem vlogo tudi EU. EU lahko spodbuja najboljše prakse in
podpira izmenjave med državami članicami. Zagotovi lahko koristi ekonomije
obsega in interoperabilnosti ter s tem prepreči razdrobljenost. S finančno
podporo, javno-zasebnimi partnerstvi in priporočili lahko podpre širjenje in
razpoložljivost digitalne tehnologije in vsebin. Izobraževanje v EU ni v koraku z digitalno družbo
in gospodarstvom ... Digitalne tehnologije so že trdno zasidrane v načine
medsebojnega komuniciranja, dela in trgovanja. Kljub temu pa še niso v celoti
izkoriščene v sistemih izobraževanja in usposabljanja po Evropi. Nedavna študija[5]
o stanju digitalizacije v evropskih šolah je pokazala, da se 63 %
devetletnikov ne uči v „zelo dobro digitalno opremljenih šolah“ (s sodobno
opremo, hitro širokopasovno povezavo in visoko „povezljivostjo“). Medtem ko
70 % učiteljev v EU priznava pomen usposabljanja na področju digitalno
podprtih načinov učenja in poučevanja, pa samo 20–25 % učencev poučujejo
učitelji, ki zaupajo v svoje digitalne spretnosti in podpirajo uporabo
digitalne tehnologije. Večina učiteljev uporablja informacijske in komunikacijske
tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT) zlasti pri pripravah na učne ure,
ne pa tudi pri delu z učenci med urami[6]. Dandanes učenci pričakujejo večje prilagajanje
posameznikom, več sodelovanja ter boljše povezave med formalnim in
priložnostnim učenjem, kar je v veliki meri mogoče z digitalno podprtim
učenjem. Kljub temu 50–80 % učencev v EU nikoli ne uporablja digitalnih
učbenikov, računalniških programov za vaje, oddaj/poddaj, simulacij ali
didaktičnih iger. V EU ni na voljo dovolj kakovostnih učnih vsebin in aplikacij
na nekaterih področjih in v veliko jezikih, kot tudi ne povezanih naprav za vse
učence in učitelje. Zaradi takšne razdrobljenosti pristopov in trgov se
povečuje nov digitalni razkorak v EU med tistimi, ki imajo dostop do
inovativnega, na tehnologiji temelječega izobraževanja, in tistimi, ki dostopa
do takega izobraževanja nimajo. Obstaja tudi tveganje, da EU zaostane za ostalimi regijami
sveta. ZDA in nekatere azijske države vlagajo v strategije, ki temeljijo na
IKT, za preoblikovanje izobraževanja in usposabljanja. S preoblikovanjem,
posodabljanjem in internacionalizacijo izobraževalnih sistemov dosegajo vidne
učinke v šolah in na univerzah glede dostopa do izobraževanja in njegove cene,
praks poučevanja ter njihovega svetovnega slovesa ali blagovne znamke. Večino
digitalnih vsebin na primer zagotavljajo akterji izven Evrope, med drugim
izobraževalne ustanove, ki svoje programe ponujajo po vsem svetu prek prosto
dostopnih spletnih učnih programov (massive open online courses – MOOC,
v nadaljnjem besedilu: učni programi MOOC). ... vendar tehnologija pomeni
priložnost za večjo učinkovitost in enakost v izobraževanju. Digitalna revolucija v izobraževanju ima lahko številne
koristi: posamezniki lahko enostavno poiščejo in pridobijo znanje od virov, ki
niso njihovi učitelji[7] ali ustanove, in to pogosto brezplačno;
dosežejo se lahko nove skupine učencev, saj učenje ni več omejeno na posebne
urnike v učilnicah ali metode, možno pa ga je tudi prilagoditi posameznikom;
pojavijo se novi ponudniki izobraževanja; učitelji lahko enostavno delijo in
ustvarjajo vsebine s kolegi in učenci iz različnih držav; dostopa se lahko do
večjega izbora učnih virov. Odprte tehnologije omogočajo učenje
vsem posameznikom kjer koli, kadar koli, s katero koli napravo, s pomočjo
kogar koli. Kar je najpomembnejše, izobraževanje in znanje lahko veliko
enostavneje potujeta čez meje ter tako znatno povečujeta vrednost mednarodnega
sodelovanja in možnosti zanj. S pomočjo prosto dostopnih učnih virov (v
nadaljnjem besedilu: PDUV)[8], zlasti učnih programov MOOC, lahko
učitelji in ustanove zdaj istočasno dosežejo na tisoče učencev z vseh petih
celin, kar kaže, da jezik ni vedno ovira. Sodelovanje se krepi, saj se učencem,
izobraževalcem, raziskovalcem in ustanovam omogoča, da s kolegi iz celega sveta
ustvarjajo in delijo vsebine ter razpravljajo o njih. Širša uporaba nove tehnologije in prosto dostopnih učnih
virov povečuje dostopnost izobraževanja, lahko pa prispeva tudi k zmanjšanju
stroškov za izobraževalne ustanove in učence, zlasti tiste iz prikrajšanih
skupin. Vendar ta pozitiven vpliv na enakost zahteva stalna vlaganja v
izobraževalne infrastrukture in človeške vire. Odprte tehnologije pomenijo za Evropo priložnost, da
privabi nove talente, da državljane opremi s potrebnimi spretnostmi, da
spodbuja znanost in raziskave ter okrepi inovacije, produktivnost, zaposlovanje
in rast. Evropa bi morala ukrepati zdaj ter zagotoviti ustrezen okvir politike
in spodbude za uvedbo inovativnih praks učenja in poučevanja v šolah, na
univerzah, v ustanovah za poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje
(v nadaljnjem besedilu: PSIU) ter v ustanovah za izobraževanje odraslih. Okvir
politike EU (tj. odprta metoda koordinacije na področju izobraževanja in
usposabljanja 2020) in programi EU (zlasti Erasmus+, Obzorje 2020 ter
strukturna in investicijski skladi) lahko zagotovijo spodbude in ustvarijo
okvirne pogoje za to. S tem se vsem državam članicam in regijam, zlasti najmanj
razvitim, lahko tudi pomaga, da zagotovijo kakovostno izobraževanje ter
izboljšajo svoje možnosti za rast, s čimer se ohranja ekonomska in socialna
konvergenca. Ukrepe, ki so predlagani v tem dokumentu, bo EU podprla na
način, opisan zgoraj, odražajo pa rezultate posvetovanja s širokim krogom
deležnikov, ki je potekalo od poletja 2012. Rezultati in podrobnejše
informacije so predstavljeni tudi v delovnem dokumentu služb Komisije, ki
vključuje analizo trenutnega stanja v državah članicah, ki se med državami
znatno razlikuje, izpostavlja najboljše prakse in analizira glavne ovire na
ravni EU, ki zavirajo uvedbo inovacij v izobraževanje prek digitalnih vsebin in
tehnologij. Izzivi se seveda razlikujejo glede na učni sektor (tj. obvezno
izobraževanje, visokošolsko izobraževanje, poklicno in strokovno izobraževanje
in usposabljanje ter izobraževanje odraslih) ter neformalno in priložnostno
učenje.
1. Odprta
učna okolja: priložnosti za inovacije za organizacije, učitelje in učence
1.1 Inovativne organizacije
Izobraževalne ustanove in
ustanove za usposabljanje morajo pregledati svoje organizacijske strategije ... Vse izobraževalne ustanove morajo izboljšati svojo zmožnost
prilagajanja, spodbujati inovacije ter izkoristiti potencial tehnologij in
digitalnih vsebin. Strategije ustanov dejansko niso zelo naklonjene odprtosti
izobraževanja, ki jo omogoča IKT. V šolskem izobraževanju ter PSIU strogi
predpisi o kurikulih in praksah ocenjevanja ovirajo polno izkoriščanje
pristopov k poučevanju in učenju, ki temeljijo na tehnologiji. V visokošolskem
izobraževanju spremembe zavirajo drugi dejavniki, kot so neprožno financiranje
in neprožne strukture upravljanja, ki jih spremljajo omejitve glede
proračunskih virov. Tudi pri izobraževanju odraslih ima IKT velik potencial za
strukturne spremembe: raziskava, izvedena na Finskem[9],
kaže, da je samo 41 % organizacij v finskem gospodarstvu, ki so sodelovale
v raziskavi, pri usposabljanju osebja v letu 2012 uporabilo spletno
učenje. Vendar se z uporabo IKT v usposabljanju lahko zmanjšajo stroški in
poveča prožnost v smislu časa in prostora. Izobraževalne ustanove bodo
priložnosti, ki jih ponuja IKT, lahko izkoristile samo, če bodo spremenile
okvirne pogoje svojega delovanja. Odprta učna okolja od vodij izobraževalnih
ustanov zahtevajo aktivno vlogo, tj. da zagotovijo strateško vizijo, zaprte
ustanove preoblikujejo v povezane učne skupnosti ter zaposlene nagradijo za
inovativne pristope k poučevanju. Vodenje morajo spremljati organizacijske
spremembe in načrti za razvoj ustanove. Izobraževalne ustanove bi morale
razmisliti o oceni svoje primernosti in pripravljenosti na uporabo IKT ter po
potrebi spremeniti svoje organizacijske in poslovne modele. To na primer
vključuje oceno, kako bi se lahko z digitalizacijo zalednih služb povečala
učinkovitost, ali je IKT dovolj varno vgrajena z oznako eVarnost za šole[10]
ter ali sta učenje in poučevanje digitalno podprta. V okviru tega bodo
izobraževalne ustanove morda morale tudi opredeliti, ali je njihovo poslanstvo
prenašanje znanja in/ali potrjevanje pridobljenega znanja. Pojav destabilizirajočih inovacij, kot so učni programi
MOOC, lahko preobrazi visokošolsko izobraževanje ter ustvari novo konkurenco in
centre odličnosti med univerzami po vsem svetu. Čeprav se je prvi projekt
prosto dostopne študijske programske opreme (open courseware) začel v
Nemčiji, se največji premiki dogajajo v ZDA. Medtem ko trije glavni ponudniki
učnih programov MOOC v ZDA ponujajo okoli 400 programov, ki jih uporablja tri
milijone uporabnikov po vsem svetu, pa učne programe MOOC nudi zgolj peščica
evropskih univerz. Nedavna raziskava[11] je pokazala, da tretjina od 200
evropskih univerz, ki so sodelovale v raziskavi, niti ne ve, kaj učni programi
MOOC so, samo tretjina pa jih načrtuje kakršno koli pobudo, povezano z učnimi
programi MOOC. Ta potencial se lahko najbolje izkoristi s strateškimi partnerstvi.
Pozitiven primer je nedavna pobuda evropskih učnih programov MOOC, ki jo vodi
Evropsko združenje univerz za študij na daljavo (EADTU)[12].
Ta pobuda dokazuje, da čezmejno sodelovanje nudi dovolj širok okvir za iskanje
novih rešitev za izobraževanje, ki se jih sicer ne bi dalo doseči, če bi jih
ustanove oblikovale vsaka zase. ... za spodbujanje inovativnih učnih praks. Z večjo uporabo izkušenj učenja, ki združujejo učenje v
živo in spletno učenje (kombinirano učenje), se lahko poveča motivacija učenca
in učna učinkovitost. Pri vajeniškem usposabljanju se lahko na primer
tehnologije uporabijo za simulacijo situacij iz resničnega življenja, v katerih
učenci izboljšajo svoje tehnične spretnosti in sposobnosti reševanja problemov.
Tehnologija omogoča tudi nove načine učenja in ocenjevanja, pri katerih je
poudarek bolj na zmožnostih učenca, ne zgolj na pridobivanju informacij in na
tem, kaj je učenec zmožen ponoviti. Tehnologija omogoča razvoj novih rešitev za boljše
posamezniku prilagojeno učenje, saj učiteljem omogoča natančnejše spremljanje
vsakega učenca. Z analizo učenja[13] lahko
nastanejo nove metode poučevanja, ki so bolj usmerjene v učenca, saj se lahko
natančno spremlja razvoj učencev, ki redno uporabljajo IKT: učitelji so lahko
na tekočem z učnimi rezultati vsakega posameznika in lahko ugotovijo potrebe po
dodatni podpori glede na stil učenja vsakega posameznika.
1.2 Inovativni učitelji
Učitelji bi morali
imeti možnost pridobiti visoke digitalne kompetence ... Učitelji so vrsto let stalno spodbujali inovacije v naših
izobraževalnih ustanovah. Ko je govor o vključevanju IKT, pa številni niso primerno usposobljeni za pedagoško uporabo
IKT. Zgolj v sedmih državah[14] 30–50 % učencev na 4. in/ali
8. stopnji poučujejo učitelji, ki zaupajo v svoje digitalne spretnosti in
podpirajo uporabo digitalne tehnologije ter imajo velik dostop do IKT in malo
ovir za njihovo uporabo v šoli. Študije tudi kažejo, da si 70 % učiteljev
v EU želi poklicni razvoj na področju spretnosti za uporabo IKT. V začetnem izobraževanju učiteljev bi moral biti velik
poudarek na digitalno podprtih metodah poučevanja (digitalne pedagogike). Skupna raziskava EC-OECD je pokazala, da šest od desetih učiteljev ni
imelo usposabljanja o uporabi IKT v učilnici.
Poudarek na digitalnih pedagoških kompetencah je nujen tudi v nadaljnjem
poklicnem razvoju, da se učitelje seznanja z novostmi. Spopadanje s tem izzivom
je v velikem interesu številnih deležnikov, ki so se že v okviru „velike
koalicije za digitalna delovna mesta“ zavezali k razvoju evropskih učnih
programov MOOC, da bi učitelje usposobili v posebnih spretnostih in s tem
prispevali k izboljšanju njihovih digitalnih spretnosti. Komisija bo med
drugim vzpostavila akademijo European schoolnet[15]
za razvoj in širjenje obsežnih spletnih programov poklicnega razvoja za
učitelje na posebnih področjih, kot so matematika, znanost in tehnologija, ter
podprla mrežo organizacij, ki so vključene v začetno usposabljanje učiteljev in
njihovo usposabljanje na delovnem mestu. ... da bi se povezali prek močnih izkustvenih
skupnosti ... Uporabo učnih vsebin in
prosto dostopnih učnih virov ovirajo težave pri iskanju primernih virov za
specifične potrebe posameznega uporabnika: učitelji večinoma uporabljajo vire,
ki so jih priporočili drugi kolegi. Izkustvene skupnosti
na ravni EU so se izkazale kot zanesljiv način za izmenjavo dobrih praks in
medsebojno podporo, kot je razvidno iz obsežnega sodelovanja učiteljev v
platformi eTwinning[16],
ki ima več kot 200 000 registriranih uporabnikov, v skupnosti za
znanstveno izobraževanje v Evropi SCIENTIX[17] ter
v projektu Open Discovery Space[18] . Komisija bo preučila načine za izboljšanje
obstoječih mrež ter ustvarila nove mreže, na primer elektronsko platformo za
izobraževanje odraslih v Evropi EPALE,
da bi obsežnim izkustvenim skupnostim zagotovila poklicni razvoj prek spletnih
virov in medsebojnega učenja. Pozornost bo namenjena
tudi raziskovanju potenciala skupnega dela pri poučevanju in učenju v
visokošolskem izobraževanju, ki je trenutno manj razvito kot na področju
raziskav. ... in bili nagrajeni za nove metode poučevanja. Na učitelje vpliva ocena
uspešnosti njihovega dela. Načini meritve uspešnosti se med državami in
izobraževalnimi sektorji razlikujejo, redko pa vključujejo parametre, povezane
z odprtimi pedagoškimi praksami. Države članice, regionalni organi ter
izobraževalne ustanove in ustanove za usposabljanje morajo ponovno preučiti
sheme ocenjevanja uspešnosti, da bi ustvarili ustrezne spodbude za učitelje za
uvedbo inovativnih metod poučevanja in njihovo vključitev v pouk.
1.3 Inovacije za učence
Učenci
pričakujejo, da bodo osvojili digitalne spretnosti za 21. stoletje ... Posamezniki morajo osvojiti
nove spretnosti za digitalni svet[19].
Čeprav so digitalne kompetence bistvene za zaposlitev, jih mladi danes ne znajo
uporabljati kreativno in kritično. Če je nekdo rojen v digitalni dobi, to še ne
pomeni, da ima digitalne kompetence. Študije so pokazale, da ima v EU v
povprečju digitalne kompetence zgolj 30 % učencev; in kljub temu 28 %
učencev v EU praktično nima dostopa do IKT, niti v šoli niti doma. V začetnem
izobraževanju in usposabljanju v Evropi samo okoli polovica učencev obiskuje
pouk, pri katerem učitelji pri več kot 25 % učnih ur uporabljajo IKT.
Poleg tega slabe ali neobstoječe digitalne spretnosti ovirajo produktivnost in
inovativno zmožnost številnih odraslih na delovnem mestu ter omejujejo njihovo
udeležbo v družbi[20]. Komisija si prek „velike koalicije za digitalna
delovna mesta“ v partnerstvu z industrijo že prizadeva za spodbujanje potrebnih
spretnosti za strokovnjake IKT. Vendar mora še več
posameznikov pridobiti boljše digitalne spretnosti in se navaditi na aktivno
uporabo tehnologije, da bi tako povečali svoje možnosti za zaposlitev. Nujno je
treba okrepiti digitalne spretnosti prek priložnostnega in neformalnega učenja
ter novih izvedbenih kurikulov, v katerih se na primer vse splošneje uporablja
programiranje. Posebno pozornost je treba nameniti tudi prikrajšanim skupinam,
kot so učenci, ki bi lahko imeli slabe rezultate pri predmetih, kot sta na
primer znanost in tehnologija, ali učenci s težavami pri učenju. ... ter da bodo
njihove digitalno pridobljene spretnosti enostavno potrjene in priznane za
nadaljnje izobraževanje in delo. Učenci pričakujejo, da bodo
morebitni delodajalci priznali njihove spretnosti ali da bodo te priznane za
njihovo nadaljnje izobraževanje, ter iščejo ponudnike izobraževanja in
usposabljanja, ki lahko podelijo ustrezne kvalifikacije. Izziva za ponudnike
spletnega izobraževanja sta ocenjevanje in potrjevanje dosežkov učencev:
zajemata vključevanje praks spletnega učenja v formalne kurikule in iskanje
načinov za potrjevanje tehnološko podprtega neformalnega in priložnostnega
učenja. Nekateri ponudniki so začeli ponujati t. i. odprte značke (open
badges), ki potrjujejo, da je učenec dokončal določen program ali pridobil
določeno spretnost. Vendar jih organi za kvalifikacije še ne priznavajo in na
trgu dela pogosto niso poznane. Instrumente potrjevanja in
priznavanja, ki se uporabljajo v formalnem izobraževanju, je treba prilagoditi
pojavu precej bolj raznolike ponudbe izobraževanja, ki vključuje nove ponudnike
izobraževanja in nove oblike učenja s pomočjo tehnologije. Istočasno bo morda
treba vzpostaviti nova orodja, da se na eni strani zagotovi potrjevanje
tehnološko podprtega učenja, ki poteka izven formalnega izobraževanja, in na
drugi učence spodbudi k sodelovanju v odprtih praksah. Ta
nova orodja bi morala spoštovati načela iz Priporočila Sveta o potrjevanju
neformalnega in priložnostnega učenja[21] v
sinergiji z uveljavljenimi orodji potrjevanja in priznavanja ter prispevati k
oblikovanju evropskega prostora spretnosti in kvalifikacij[22],
ki je namenjen obravnavanju različnih praks po državah članicah in spodbujanju
učinkovitega čezmejnega priznavanja. Ključni transformativni ukrepi na tem področju Komisija bo prek novih programov Erasmus+ in
Obzorje 2020: ·
podpirala izobraževalne
ustanove pri razvoju novih poslovnih in izobraževalnih modelov ter izvedla
obsežne raziskovalne in strateške poskuse za testiranje inovativnih pedagoških
pristopov, kurikulov in ocenjevanja spretnosti; ·
podpirala poklicni razvoj učiteljev prek prosto
dostopnih spletnih učnih programov v skladu z zavezami, sprejetimi v okviru
„velike koalicije za digitalna delovna mesta“[23],
ter z ustvarjanjem novih in povečanjem obstoječih evropskih platform za
izkustvene skupnosti učiteljev (npr. eTwinning,
EPALE) za oblikovanje sodelovalnih praks poučevanja po EU; ·
v sodelovanju z deležniki in
državami članicami raziskala in testirala okvire digitalnih kompetenc in orodja
za samoocenjevanje za učence, učitelje in organizacije; ·
raziskala, kako bi uveljavljena
in nova orodja za potrjevanje in priznavanje spretnosti, kot so na primer
„odprte značke“, lahko prilagodili potrebam učencev; ·
koordinirala, spodbujala
izmenjavo izkušenj in rezultatov, doseženih v nacionalnih programih, med
državami članicami ter skupinam držav članic zagotovila usmerjene strateške
smernice, da bi jim pomagala prepoznati uspešne ukrepe za spopadanje z
njihovimi izzivi glede na priporočila za posamezne države v okviru evropskega
semestra/strategije Evropa 2020. Države
članice in izobraževalne ustanove bi morale: ·
podpirati inovativna poučevalna
in učna okolja, med drugim z uporabo strukturnih in investicijskih skladov
(ESIF); ·
zagotoviti, da so instrumenti
za preglednost in priznavanje formalnega izobraževanja prilagojeni novim
oblikam učenja, vključno s potrjevanjem na spletu pridobljenih spretnosti, v
skladu z nacionalnimi orodji v okviru Priporočila Sveta o potrjevanju
neformalnega in priložnostnega učenja; ·
podpirati učitelje pri
doseganju visoke stopnje digitalnih kompetenc in sprejeti inovativne prakse
poučevanja prek prožnega usposabljanja, shem spodbud, spremenjenih kurikulov za
začetno izobraževanje učiteljev in novih mehanizmov za poklicno ocenjevanje; ·
okrepiti digitalne spretnosti v
izobraževalnih ustanovah in ustanovah za usposabljanje, tudi v prikrajšanih
skupinah, ter preučiti ocenjevanje učencev za zagotovitev, da se lahko priznajo
vse spretnosti, pridobljene z digitalnim učenjem.
2. Prosto
dostopni učni viri: uporaba prosto dostopnega znanja kot priložnost za boljšo
kakovost in dostop
Znanje je prosto dostopno, kadar je na voljo prek orodij,
ki so dostopna vsem državljanom. Prosto dostopni učni viri (PDUV) so pomembni
za spodbujanje inovativnih učnih okolij, v katerih lahko uporabniki vsebino
prilagodijo svojim potrebam. Za posodobitev izobraževanja je bistveno
spodbujati ponudbo visokokakovostnih evropskih PDUV in povpraševanje po njih.
PDUV skupaj s tradicionalnimi izobraževalnimi viri omogočajo kombinirane oblike
učenja v živo in spletnega učenja. Lahko tudi zmanjšajo stroške učnega gradiva
za učence in njihove družine, kot tudi za javne proračune, kadar ti pokrivajo
stroške učnega gradiva. Visokokakovostni evropski prosto dostopni učni viri
morajo postati bolj vidni in dostopni vsem državljanom ... V preteklem desetletju je ponudba PDUV v svetu skokovito
narasla. Medtem ko je izbira področij vse večja, pa so PDUV večinoma v omejenem
številu jezikov (večinoma v angleščini) ter se uporabljajo v določenih
sektorjih izobraževanja (zlasti v visokošolskem izobraževanju) in na določenih
področjih (npr. IKT). Uporaba PDUV v Evropi je še vedno preveč
razdrobljena in sporadična[24]. Treba je okrepiti prizadevanja za zagotovitev, da so
evropske vsebine vidne in široko dostopne ter da so uporabniki, učenci in
učitelji zmožni najti vire in da so prepričani o njihovi visoki kakovosti. Po
mnenju številnih učiteljev odsotnost katalogizacije, izbire in razpoložljivosti
primernih kakovostnih virov pomeni pomembno oviro za širšo uporabo PDUV. Komisija
bo na podlagi prvih izkušenj s portalom za e-učenje (e-Learning Portal) in v tesnem sodelovanju z
deležniki s pomočjo sredstev programa Erasmus+ vzpostavila enotni portal za
PDUV, narejene v Evropi, ki bo združeval obstoječe platforme ter imel
naprednejši brskalnik in iskalnik, da bodo uporabniki lažje našli ustrezne
vsebine. Glede ocene kakovosti vsebine se bodo
raziskale možnosti medsebojnega strokovnega pregleda in ocenjevanja množic[25],
kot tudi drugi pristopi za povečanje vidnosti visokokakovostnih PDUV, razvoj
okvirov kakovosti za PDUV in povezovanje s kurikuli. Prav tako bi bilo treba evropske izobraževalne ustanove in
ustanove za usposabljanje, učitelje in učence spodbuditi, da tudi sami z
uporabo odprtih licenc[26] brezplačno delijo svoja učna gradiva s
kolegi. V skladu s Pariško deklaracijo Organizacije Združenih narodov za
izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco)[27] bi moral skupni evropski pristop
omogočiti, da je javno financirano učno gradivo brezplačno na voljo vsem, ki ga
želijo uporabiti za učenje ali poučevanje. Poleg tega bi morala tehnična
orodja, kot so odprti standardi kakovosti, ustvarjalcem PDUV pomagati, da
povečajo vidnost kakovosti procesa ustvarjanja in vira samega. Trenutno je tudi
stopnja davka na dodano vrednost (DDV) za digitalne (izobraževalne) učbenike v
večini držav višja od stopnje DDV-ja, ki velja za papirne (izobraževalne)
učbenike. Številni deležniki pozivajo k odpravi teh razlik, da bi se spodbudila
uporaba digitalnih virov. Komisija izvaja postopke in bo še pred koncem
leta 2013 predstavila nadaljnje ukrepe v zvezi z akcijskim načrtom na
področju DDV. Poleg tega je v priporočilih evropskega semestra iz
leta 2013 tudi poudarjeno, da je treba odpraviti neučinkovitosti, ki so
del zasnove nekaterih nacionalnih davčnih sistemov (npr. nekatere znižane
davčne stopnje in druge davčne oprostitve). Ne nazadnje tudi deležniki, ki sodelujejo pri zagotavljanju
„tradicionalnega“ učnega gradiva, lahko pripomorejo k večji razpoložljivosti
visokokakovostnih digitalnih vsebin: avtorji učbenikov, založniki in
knjigotržci lahko prispevajo k skupnim prizadevanjem za iskanje novih
inovativnih tehničnih rešitev, ki bodo zagotovile, da so visokokakovostni viri
na voljo vsem. Ključna vodilna načela bi morala ostati komplementarnost
tradicionalno objavljenih virov in PDUV ter prosta izbira učiteljev in
izobraževalcev. ... pravice in obveznosti uporabnikov avtorsko
zaščitenega učnega gradiva pa bi morale biti bolj čezmejno pregledne. Uporabnike odvrača pomanjkanje
jasnih informacij o dovoljenih uporabah posameznega spletnega učnega gradiva
(npr. besedil, slik in videoposnetkov)[28]. Podobno tudi avtorji novih vsebin
težko opredelijo pravice in/ali omejitve uporabe za določen vir. S spodbujanjem odprtih licenc med skupnostmi učiteljev in med snovalci
politike ter z razvojem tehničnih orodij za vgraditev metapodatkov[29] v vsak vir, dostopen na spletu,
se bo povečala preglednost. Okvir
EU za avtorske pravice[30]
vsebuje izjeme glede uporabe gradiva za namene poučevanja. Vendar države
članice te izjeme izvajajo različno. Glede na čezmejni potencial inovativnih
praks pri uporabi učnih vsebin je treba oceniti, ali sedanji pravni okvir v
praksi zagotavlja zadostno preglednost in pravno varnost za uporabnike.
Komisija trenutno pregleduje okvir EU za avtorske pravice, kot je napovedala v
svojem sporočilu z dne 18. decembra 2012 o vsebini na enotnem
digitalnem trgu. Ključni transformativni ukrepi na tem področju Komisija
bo: ·
zagotovila, da je vse učno
gradivo, financirano iz programa Erasmus+, na voljo javnosti prek odprtih
licenc in podobno prakso spodbujala tudi v okviru drugih programov EU; ·
uporabila nova programa
Erasmus+ in Obzorje 2020 za spodbujanje partnerstev med ustvarjalci učnih
vsebin (npr. učitelji, založniki, podjetji IKT), povečanje ponudbe
kakovostnih PDUV in drugih digitalnih učnih gradiv v različnih jezikih ter
razvoj novih poslovnih modelov in tehničnih rešitev, ki bodo uporabnikom
digitalnih učnih virov zagotovile pregledne informacije o avtorskih pravicah in
odprtih licencah; ·
s tem sporočilom vzpostavila portal Open Education Europa, ki bo povezan z
obstoječimi zbirkami PDUV v različnih jezikih ter bo združeval učence, učitelje
in raziskovalce, kar naj bi izboljšalo privlačnost in vidnost kakovostnih PDUV,
narejenih v EU. Države
članice in izobraževalne ustanove bi morale: ·
promovirati politike prostega
dostopa za javno financirano učno gradivo; ·
formalne izobraževalne ustanove
in ustanove za usposabljanje spodbujati k vključevanju digitalnih vsebin,
vključno z PDUV, med priporočeno učno gradivo za učence na vseh stopnjah
izobraževanja ter spodbujati ustvarjanje (tudi z javnimi naročili)
visokokakovostnega učnega gradiva, katerega avtorske pravice bi bile v lasti
javnih organov.
3.
Povezljivost in inovacije: partnerstva za infrastrukture, novi produkti in
storitve, interoperabilnost
Pomanjkanje
strojne opreme ali nizek delež širokopasovnih povezav zavira optimalno uporabo
tehnologije, zmanjšuje možnosti za uporabo PDUV in didaktične programske opreme
ter ogroža načelo „prinesi svojo napravo“[31]. V veliko primerih širokopasovna povezava obstaja na ravni
ustanove, ne pa tudi v razredu ali na napravah, različne naprave z različnimi
tehničnimi specifikacijami (npr. različna programska oprema ali različne
znamke) pa trenutno ne zagotavljajo enakega dostopa do izobraževalnih virov. V nekaterih delih Evrope je še treba izboljšati
lokalno infrastrukturo IKT (širokopasovna povezava, vsebina, orodja) ... Stopnja razvitosti infrastruktur ne bi smela biti več
dejavnik, ki zavira inovativne načine poučevanja in učenja. Prav tako tudi
različna razpoložljivost ne bi smela povzročati neenakosti med državljani ali
različnimi geografskimi območji. Te razlike v infrastrukturi ne povzročajo
zgolj vprašanj glede enakosti med učenci, temveč tudi zmanjšujejo potencialne
koristi večje udeležbe državljanov v gospodarstvu. Države članice EU sicer vlagajo v nadgradnjo nacionalnih
izobraževalnih infrastruktur (IKT, digitalni učni viri, širokopasovna
povezava), vendar razdrobljenost in neusklajenost med njimi ostajata. V
povprečju ima 93 %[32] učencev EU dostop do interneta doma,
samo 72 % pa tudi na kraju izobraževanja, vendar včasih ne v razredu.
Ostajajo tudi razlike med regijami: samo 45–46 % učencev, ki uporabljajo
internet v Grčiji in na Hrvaškem, ima dostop do interneta na kraju
izobraževanja, med tem ko je v Latviji, Litvi in na Češkem takih učencev
90 %[33]. Vlaganja v infrastrukturo bi bilo treba spodbujati v
regijah, ki zaostajajo za preostalo Evropo. Strukturna in investicijske sklade
bi bilo treba nameniti za izobraževanje in usposabljanje[34],
da se izboljšajo lokalne infrastrukture IKT in okrepijo skupna javna naročila
za inovacije različnih javnih organov. S tem bi ustvarili ekonomije obsega,
znižali cene in administrativne stroške ter združili različne spretnosti in
strokovno znanje. ... in odprti standardi interoperabilnosti so nujni
za doseganje ekonomij obsega ... Učencem dejstvo, da uporabljajo različne naprave, vključno
z različni konfiguracijami strojne in programske opreme, ne bi smelo preprečevati
uporabe istih učnih virov. Prav tako izbira določenega formata vira s strani
proizvajalcev digitalnih vsebin ne bi smela omejevati števila uporabnikov
njihovih virov. Za naprave, platforme in znamke je treba določiti standarde
interoperabilnosti in prenosljivosti za učne vire, da se zagotovijo enaki
konkurenčni pogoji za vse akterje na trgu. Standardi bi morali tudi zagotoviti,
da se viri lahko uporabijo na različnih platformah, kar bi povečalo njihovo
učinkovitost. Poleg tega morajo ti standardi ostati odprti, da se prepreči
prevladujoč položaj samo enega podjetja, ki bi imelo v lasti standarde in bi
lahko trg prilagodilo svojim ciljem. ...
da se lahko razvijejo evropski trgi digitalnih aplikacij in vsebin. Medtem ko po vsem svetu vlaganja v širokopasovne povezave
in podjetništvo ustvarjajo pomembne poslovne priložnosti, pa ostaja poslovni
potencial učne programske opreme in učnih vsebin v Evropi v veliki meri
neizkoriščen. Razvoj na področju tehnologij v oblaku in videoiger,
individualizacija učenja in mobilne naprave bodo gibalo rasti na trgu učne
tehnologije. Če želimo, da so evropska podjetja mednarodno konkurenčna in da
ustvarjajo delovna mesta, je nujno treba spodbujati rast in podjetništvo, ki
temelji na inovacijah, da se oblikujejo novi učni ekosistemi ter mehanizmi za
ustrezno prilagajanje rešitev v sektorjih izobraževanja in usposabljanja. Ključni transformativni ukrepi na tem področju Komisija
bo prek novih programov Erasmus+ in Obzorje 2020: ·
spodbujala razvoj odprtih
okvirov in standardov interoperabilnosti in prenosljivosti digitalnih učnih
vsebin, aplikacij in storitev, vključno s prosto dostopnimi učnimi viri, v
sodelovanju z evropskimi organizacijami in programi za standardizacijo, ter
razvila elemente za učinkovit trg učnih tehnologij, vključno s koordinacijo
skupnih specifikacij za javna naročila inovativnih rešitev, da bi prispevala k
širitvi cenovno sprejemljivih naprav, programske opreme in vsebin; ·
spodbujala raziskave in
inovacije na področju tehnologij prilagodljivega učenja, analize učenja in
digitalnih didaktičnih iger ter vzpostavila povezave z inovativnimi podjetniki. Države
članice in izobraževalne ustanove bi morale: ·
do leta 2020 z uporabo strukturnih in
investicijskih skladov vsaki šoli zagotoviti širokopasovno povezavo, po
možnosti v vsakem razredu, nadgraditi njihovo opremo IKT in razviti prosto
dostopne nacionalne portale za digitalno učenje.
4. Skupna prizadevanja za izkoriščanje priložnosti digitalne revolucije
Potrebujemo celovit pristop ... Razvoj na področju uporabe IKT in digitalnih vsebin se med
državami članicami razlikuje. Veliko držav je prepoznalo potencial tehnologije
v izobraževanju in uvedenih je bilo veliko pobud e-učenja. Vendar so bile te
pobude razdrobljene in osamljene; naložb v infrastrukturo pogosto niso
spremljala prizadevanja za povečanje sposobnosti in motivacije učiteljev in
učencev za njeno uporabo. Prav zaradi tega so projekti kljub znatnim naložbam
le redko prešli iz pilotne faze v splošno rabo. Pretekle izkušnje so pokazale, da zgolj uvedba tehnologije
v razrede ne zadostuje. Samo s celovitim pristopom, ki zagotavlja dostop do
digitalnih vsebin, infrastrukturo IKT, ustrezno raven digitalnih spretnosti in
primerne organizacijske strategije, se lahko ustvari ponudba izobraževanja, ki
podpira inovacije. ... skupna prizadevanja vseh akterjev ... Za sprožitev obsežnih trajnih sprememb so potrebna skupna
prizadevanja in usmerjeni ukrepi, ki vključujejo vse deležnike, učence,
učitelje, družine, ravnatelje, snovalce izobraževalne politike in lokalne
skupnosti ter v katerih ti sodelujejo. Obsežne predstavitve in eksperimenti, ki učencem ponujajo
zanimive možnosti za učenje v šoli in zunaj nje ter vključujejo vse deležnike,
tudi regionalne in lokalne akterje, bi morali prispevati k povezovanju sveta izobraževanja
in sveta dela, da se vzpostavijo prožnejši in učinkovitejši mehanizmi za
vključevanje delovnih in učnih izkušenj. Ključni transformativni ukrepi na tem področju Komisija
bo prek novih programov Erasmus+ in Obzorje 2020: ·
vzpostavila platformo za vse
deležnike (učitelje, učence, družine, digitalne skupnosti, gospodarske in
socialne partnerje itn.) za beleženje in primerjanje stanja v
izobraževalnih ustanovah na področju digitalizacije; ·
vzpostavila evropsko središče
digitalno inovativnih izobraževalnih ustanov (European Hub of Digitally
Innovative Education institutions), ki bo predstavljalo in vodilo
inovativne pedagoške in organizacijske prakse, ki temeljijo na IKT,
dopolnjevala pa ga bo posebna evropska nagrada za digitalno odličnost (European
Award of Digital Excellence). Države članice in izobraževalne ustanove bi morale: ·
spodbujati mreže prostovoljnih
učiteljev, digitalnih skupnosti in strokovnjakov s področja IKT k oblikovanju
pobud (kot so tečaji programiranja ali programi back-to-school) in uvesti nagrade za učitelje za dobro pedagoško
rabo IKT v vseh izobraževalnih sektorjih. ... in boljše razumevanje vseh priložnosti, ki jih
bo prinesla digitalna revolucija. Države članice in drugi deležniki so pozvani k aktivnemu
sodelovanju s Komisijo za sistematično in zavzeto izvajanje prednostnih nalog
iz tega načrta v okviru njihovih nacionalnih reform sistemov izobraževanja in
usposabljanja. Komisija bo napredek na nacionalni ravni glede ključnih izzivov,
opredeljenih v tem sporočilu, spremljala v okviru letnega pregleda
izobraževanja in usposabljanja. Ta načrt ne pomeni konca, temveč začetek. Dolgoročno bo
tehnološki razvoj korenito vplival na izobraževanje in raziskave na način, ki
ga je danes težko predvideti. Da bi izboljšali našo bazo znanja in polno
izkoristili prednosti tehnologije v izobraževanju, so potrebna stalna
prizadevanja in sodelovanje. Komisija bo do konca leta 2013 predstavila študije o
inovacijah v visokošolskem izobraževanju, o spremembah pedagoškega okolja v
visokošolskem izobraževanju zaradi novih načinov poučevanja in učenja ter o
uporabi IKT in PDUV pri izobraževanju odraslih. Poleg tega bo še naprej delala
in sodelovala z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, socialnimi
partnerji, podjetji, učenci, novimi ponudniki izobraževanja in drugimi
mednarodnimi organizacijami, kot so Unesco, International Council for Open and
Distance Education (ICDE) in OECD, za boljše razumevanje posledic tehnologije
na izobraževanje ter izkoristek potenciala sprememb, ki jih tehnologija prinaša. Prispevek Evropske komisije k izboljšanju znanja in oblikovanju trdnejših politik, ki temeljijo na dejstvih Komisija bo: · obširno preučila možne poteke dogodkov na področju izobraževanja v Evropi v letu 2030, v posvetovanju z zadevnimi akterji, kot so Evropska okrogla miza industrialcev (ERT), Evropsko združenje univerz za študij na daljavo (EADTU), Liga raziskovalnih univerz (LERU), Evropsko združenje univerz (EUA) in European schoolnet, na podlagi dela, ki ga je opravil Inštitut za tehnološka predvidevanja (IPTS) Skupnega raziskovalnega središča (JRC)[35], in v skladu s projektom FUTURIUM[36], ki se izvaja. V zvezi z visokošolskim izobraževanjem bo Komisija nadaljevala tudi delo s skupino na visoki ravni za posodobitev visokošolskega izobraževanja, da bi pripravila priporočila o novih načinih učenja; · razvila orodja za merjenje in kazalnike za natančnejše spremljanje vključevanja IKT v izobraževalne ustanove in ustanove za usposabljanje ter podprla vseevropske kvantitativne raziskave; · izvedla oceno učinka o ekonomskih in socialnih posledicah pobude EU za spodbujanje prostega dostopa do učnega gradiva, podprtega z javnimi sredstvi; · z imetniki pravic, izobraževalnimi ustanovami in drugimi deležniki na področju izobraževanja preučila različne načine, da bi bolje razumela in ocenila trenutne prakse in potrebe na področju delitve učnih gradiv (vključno s prosto dostopnimi učnimi viri), vključno s tistimi, ki izhajajo iz sistemov avtorskih pravic in licenc, večjezičnosti, zagotavljanja kakovosti, in sicer v nacionalnem in čezmejnem okviru. [1] 2012/C 70/05. [2] COM(2012) 669. [3] COM(2013) 499. [4] COM(2010) 245. [5] Glej http://ec.europa.eu/information_society/newsroom/cf/dae/document.cfm?doc_id=1800. [6] Za vse podatke in informacije,
omenjene v tem sporočilu, glej spremni delovni dokument služb Komisije. [7] Izraz „učitelji“ zajema „učitelje, vodje
usposabljanja, profesorje in druge izobraževalce z vseh ravni izobraževanja in
vseh sektorjev.“ [8] Prosto dostopni učni viri (Open
Educational Resources oz. OER) so uporabni učni viri, ki se jih da
prilagoditi posebnim učnim potrebam in prosto deliti. [9] http://www.ek.fi/ek/fi/tutkimukset_julkaisut/2013/4_huhti/henko_tiedustelu2013.pdf. [10] http://www.esafetylabel.eu/ – oznaka eVranost (eSafety
label) je pobuda nekaterih ministrstev za šolstvo, vključenih v Evropsko
šolsko omrežje European schoolnet. [11] http://www.eua.be/news/13-0225/Massive_Open_Online_Courses_MOOCs_EUA_to_look_at_development_of_MOOCs_and_trends_in_innovative_learning.aspx. [12] http://www.openuped.eu. [13] Analiza učenja pomen merjenje,
zbiranje in analizo podatkov o učencih in njihovem okolju ter poročanje o teh
podatkih. Glej http://www.solaresearch.org/. [14] Bolgarija, Estonija, Irska,
Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. [15] Mreža 30 evropskih ministrstev za
šolstvo, ki se posvečajo inovativni uporabi učne tehnologije. [16] http://www.etwinning.net/sl/pub/index.htm. [17] http://www.scientix.eu. [18] Open Discovery Space (www.opendiscoveryspace.eu) omogoča
izkustvenim skupnostim skupno uporabo prosto dostopnih učnih virov. [19] Digitalna kompetenca je ena od osmih ključnih kompetenc za
vseživljenjsko učenje (Priporočilo 2006/962/ES). [20] 48 % Evropejcev, starih med
16 in 74 let, ima omejene spretnosti za uporabo IKT ali pa jih sploh nima. [21] Priporočilo Sveta (2012/C
398/01). [22] COM(2012) 669. [23] http://ec.europa.eu/digital-agenda/en/grand-coalition-digital-jobs-0. [24] Glej rezultate javnega posvetovanja v
spremnem delovnem dokumentu služb Komisije. [25] Ocenjevanje množic pomeni ocene, ki jih
uporabniki (množica) dodelijo razpoložljivim virom. [26] Opredelitev OECD: „Odprte licence
pomenijo način nadzorovanega širjenja, pri čemer avtor ohrani določene pravice.
Korist odprtih licenc je, da vnašajo varnost in jasnost v proces pridobivanja
dovoljenja za uporabo del drugih.“ http://www.oecd.org/edu/ceri/37351085.pdf. [27] http://www.unesco.org/new/en/communication-and-information/access-to-knowledge/open-educational-resources/what-is-the-paris-oer-declaration/. [28] Glej javno posvetovanje: 84 %
sodelujočih omenja odsotnost jasnega pravnega okvira na tem področju. [29] Specifični podatki o vsakem viru, ki
omogočajo samodejno razvrščanje njegove vsebine in njegovih značilnosti. [30] Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske
in sorodnih pravic v informacijski družbi. [31] V skladu z načelom „prinesi svojo
napravo“ (Bring Your Own Device) se od učencev pričakuje, da bodo za
dostop do učnega gradiva v razredu uporabili svoje računalnike ali mobilne
naprave. [32] Podatki Eurostata iz
leta 2011. [33]http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/mapToolClosed.do?tab=map&init=1&plugin=1&language=en&pcode=tin00081&toolbox=types. [34] http://www.education.ie/en/Press-Events/Conferences/Ireland-s-Presidency-of-the-EU/Conference-21-22-May-2013/Channelling-cohesion-policy-funds-towards-education-and-training.pdf. [35] http://ipts.jrc.ec.europa.eu/pages/EAP/eLearning.html. [36] http://ec.europa.eu/digital-agenda/futurium/.