POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 814/2000 o ukrepih za informiranje v zvezi s skupno kmetijsko politiko

I.            Uvod

To poročilo obravnava izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 814/2000 (v nadaljnjem besedilu: Uredba) v obdobju 2011–2012.

Cilji ukrepov za informiranje, kakor so opredeljeni v Uredbi, so:

– pomoč pri razlagi skupne kmetijske politike ter pri izvedbi in razvoju te politike,

– promocija evropskega modela kmetijstva in pomoč ljudem pri razumevanju tega modela,

– zagotavljanje informacij kmetom in drugim, ki živijo na podeželju,

– ozaveščanje javnosti o bistvenih vsebinah in ciljih skupne kmetijske politike.

Ukrepi so razvrščeni v dve glavni kategoriji:

– ukrepi, ki jih predložijo organizacije tretjih oseb za sofinanciranje iz sklada EKJS (nepovratna sredstva),

– ukrepi na pobudo Komisije, ki so v celoti financirani iz sklada EKJS (neposredni ukrepi).

Svet je določil (v členu 8 Uredbe Sveta (ES) št. 814/2000), da je treba poročilo o izvajanju Uredbe predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu vsaki dve leti. To je peto tako poročilo[1].

Priloge, navedene v besedilu, so v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije.

II.          PRORAČUN

Proračun, ki je bil dan na voljo za ukrepe za informiranje pod proračunsko postavko 05 08 06, je leta 2011 in leta 2012 znašal 8 milijonov EUR. Začasna razčlenitev ukrepov, ki bodo sprejeti na pobudo Komisije, in ukrepov, ki se bodo sofinancirali (nepovratna sredstva), je bila naslednja: leta 2011: neposredni ukrepi (4,5 milijona EUR) (56 %) – nepovratna sredstva (3,5 milijona EUR) (44 %);

leta 2012: neposredni ukrepi (5,8 milijona EUR) (72 %) – nepovratna sredstva (2,2 milijona EUR) (28 %).

Obveznosti pri izvrševanju proračuna so za leto 2011 znašale 100 %, za leto 2012 pa 99 %, medtem ko so plačila za leto 2011 znašala 80 %. Končnih zneskov plačil pri izvrševanju proračuna za leto 2012 še ni mogoče sporočiti, saj se bodo plačila v zvezi s proračunom za leto 2012 izvajala do 31. decembra 2013.

III.         RAZČLENITEV FINANCIRANIH UKREPOV

Skupna kmetijska politika bo reformirana po letu 2013. Po obsežni javni razpravi je Komisija 18. novembra 2010 predložila sporočilo o skupni kmetijski politiki proti letu 2020, v katerem je opredelila možnosti za prihodnost skupne kmetijske politike, ter začela razpravo z drugimi institucijami in zainteresiranimi stranmi. 12. oktobra 2011 je predložila niz zakonodajnih predlogov, katerih namen je bil povečati učinkovitost skupne kmetijske politike za bolj konkurenčno in trajnostno kmetijstvo ter oživitev podeželskih območij. Zato so se v poročevalnem obdobju močno spodbujali ukrepi za informiranje, katerih namen je bil izboljšati javno razumevanje predlogov Komisije za reformo skupne kmetijske politike in povečati njihov prispevek k obravnavanju izzivov, opredeljenih v strategiji Komisije Evropa 2020. Ta element, ki se izvaja v letnih akcijskih načrtih, je bil glavni element strategije komuniciranja, ki jo je Komisija opredelila v Uredbi. Opredeljena prednostna naloga izraža ugotovitve številnih raziskav Eurobarometra na področju kmetijstva in skupne kmetijske politike v zadnjih letih: vodilna načela in cilje skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: SKP) podpira večina ljudi, vendar jih veliko ni seznanjenih s samo politiko. Zato je namen strategije komuniciranja povečati ozaveščenost o skupni kmetijski politiki ter pokazati, da obravnava vprašanja državljanov.

Poleg tega je bila v neposrednih in posrednih ukrepih v letu 2012 poudarjena petdeseta obletnica začetka skupne kmetijske politike in njene vloge kot stebra evropskega povezovanja. Ta obletnica se je obravnavala kot priložnost za povečanje ozaveščenosti javnosti o SKP v zvezi z njenimi dosežki in obsegom prihodnjega razvoja na podlagi predlagane reforme.

Pri načrtovanju ukrepov za informiranje so se upoštevali zlasti zadovoljevanje potreb posebnih ciljnih skupin, boljša opredelitev ustreznih sporočil in strategij razširjanja v skladu z Uredbo ter ocenjevanje in povratne informacije. Okrepila so se prizadevanja za nadaljnji razvoj sinergij z različnimi udeleženci na področju obveščanja v zvezi s kmetijstvom, vključno z zainteresiranimi stranmi, in z nacionalnimi organi. Poglobilo se je sodelovanje z drugimi institucijami EU ter mrežami, kot so informacijski centri Europe Direct in Evropska mreža za razvoj podeželja.

1.           Nepovratna sredstva (komunikacijski ukrepi, sprejeti na pobudo organizacij tretjih oseb)

V Uredbi sta predvideni dve vrsti ukrepov, ki se bodo financirali z nepovratnimi sredstvi, tj. posebni ukrepi za informiranje in letni delovni programi. Posebni ukrepi za informiranje so časovno in prostorsko omejeni informativni dogodki, ki se izvajajo na podlagi enotnega proračuna. Letni delovni program pomeni sklope od dveh do petih posebnih ukrepov za informiranje. Za leti 2011 in 2012 je bilo odločeno (kot v treh predhodnih letih), da se zaradi poenostavitve sheme nepovratnih sredstev in zagotovitve usklajenosti različnih komunikacijskih ukrepov ohranijo le posebni ukrepi za informiranje za sofinanciranje. Okrepila so se prizadevanja za poglobitev dialoga z upravičenci do nepovratnih sredstev, da bi se dodatno izboljšali učinkovitost in sinergija med sofinanciranimi ukrepi, ki jih izvajajo tretje osebe, ter ukrepi, izvedenimi na pobudo Komisije (neposredni ukrepi). Natančneje, ukrepi za informiranje so s pomočjo razpisov za zbiranje predlogov za sofinancirane ukrepe v letih 2011 in 2012 povečali ozaveščenost javnosti o predlogih Komisije za reformo SKP[2].

Najvišja stopnja financiranja za navedene ukrepe je 50 % upravičenih stroškov. Vendar se lahko stopnja poviša do 75 % v izjemnih primerih, določenih v izvedbeni uredbi[3] in opredeljenih v razpisu za zbiranje predlogov. Za leto 2011 je bilo odločeno, da se 50-odstotna stopnja ohrani kot najvišja stopnja financiranja za sofinancirane ukrepe. Za leto 2012 je bila v razpisu za zbiranje predlogov za izjemno pomembne ukrepe za informiranje predvidena najvišja stopnja 75 %. Vendar 75-odstotna stopnja financiranja leta 2012 ni bila odobrena za noben ukrep, ker noben predlog ni izpolnjeval meril za takšne izredne ukrepe.

V okviru razpisa za zbiranje predlogov leta 2011 je bilo sofinanciranih 44 posebnih ukrepov (Komisija je izbrala dva dodatna ukrepa, ki pa so ju upravičenci do nepovratnih sredstev opustili v fazi izvajanja). Znesek nepovratnih sredstev, ki se je zahteval od Komisije, je bil med 20 000 EUR in 300 000 EUR.

V okviru razpisa za zbiranje predlogov leta 2012 je bilo sofinanciranih 11 posebnih ukrepov (izbran je bil en dodatni ukrep, ki pa je bil med letom opuščen). Opozoriti je treba, da je bil namen razpisa za zbiranje predlogov leta 2012 dati prednost inovativnim in ustvarjalnim ukrepom, ki bi najverjetneje bistveno vplivali v več državah. Tako so bili prosilci leta 2012 pozvani, da zaprosijo za nepovratna sredstva v znesku med 100 000 EUR in 500 000 EUR, kar pomeni, da je bilo v navedenem letu sofinancirano manjše število večjih ukrepov.

V poročevalnem obdobju je bilo tako sofinanciranih skupaj 55 ukrepov. Nepovratna sredstva so bila dodeljena predvsem za informativne kampanje, avdiovizualne produkcije, konference, seminarje in številne projekte za informiranje osnovnošolcev o SKP. Veliko število informativnih kampanj v poročevalnem obdobju je izražalo stalen poudarek, ki se je v okviru razpisov za zbiranje predlogov namenjal spodbujanju sofinanciranih ukrepov na podlagi mešanice komunikacijskih orodij, da bi se čim bolj povečal njihov učinek in da bi dosegli čim širše občinstvo. Kot že navedeno, je bila petdeseta obletnica SKP v okviru razpisov za zbiranje predlogov poudarjena kot priložnost za informiranje državljanov o prispevku politike k povezovanju EU in njeni vlogi pri obravnavanju nadaljnjih izzivov.

Vrste upravičencev do nepovratnih sredstev so zlasti zajemale: strokovne kmetijske organizacije, druge nevladne organizacije/združenja, javne uprave (lokalne, regionalne in nacionalne organe) ter medijske organizacije.

Tako kot v preteklosti so socialno-strokovne organizacije, dejavne na področju kmetijstva in razvoja podeželja na nacionalni ravni (pogosto tudi članice organov na ravni EU), predstavljale velik delež upravičencev. Poleg tega so svojo udeležbo povečale med drugim medijske organizacije, zlasti avdiovizualni sektor. Upravičenci so pri več sofinanciranih ukrepih izkoristili možnost vključitve dodatnih organizacij kot partnerjev v izvajanje projektov. Tako so na primer pri ukrepih, ki so jih izvajale medijske organizacije, kot partnerke ali soorganizatorke pogosto sodelovale kmetijske organizacije ali druge vrste združenj/nevladnih organizacij.

V Prilogi 1 je pregled nepovratnih sredstev v poročevalnem obdobju. Podrobnosti o posameznih dodelitvah nepovratnih sredstev so na voljo na spletišču Europa:           http://ec.europa.eu/agriculture/grants-for-information-measures/index_en.htm.

Vloge so bile ocenjene na podlagi strogih meril za upravičenost, izključitev, izbor in dodelitev iz razpisa za zbiranje predlogov. Ta pristop je bil v skladu z Uredbo ter je izražal cilj Komisije v zvezi z zagotavljanjem enake obravnave in pravične konkurence med prosilci.

Število odobrenih vlog za nepovratna sredstva iz držav članic EU-12 se je v poročevalnem obdobju stalno večalo. Od vseh nepovratnih sredstev, ki so bila odobrena v letih 2011 in 2012, jih je bilo 37,3 % dodeljenih organizacijam v navedenih državah članicah. Kot že v preteklosti je bilo veliko zanimanja v južnem delu EU.

Spodnja preglednica prikazuje število prejetih in odobrenih vlog v poročevalnem obdobju po državah članicah.

Preglednica I

Poudariti je treba, da je tako kot v preteklosti veliko sofinanciranih ukrepov doseglo širšo javnost in ne le neposrednih udeležencev, kar je bilo mogoče zaradi multiplikacijskega učinka specializiranih avdiovizualnih medijev in tiska ter večje uporabe spleta in socialnih omrežij kot orodij razširjanja.

2.           Komunikacijski ukrepi, sprejeti na pobudo Komisije

Kot v preteklih letih je bilo tudi v poročevalnem obdobju veliko komunikacijskih ukrepov izvedenih na pobudo Komisije. Pogosto so bili izvedeni z zunanjo tehnično pomočjo. Za te ukrepe je bilo v obdobju 2011–2012 dodeljenih približno 64 % proračunskih sredstev.

V Prilogi II so podrobno opisane pobude Komisije v navedenem obdobju, vključno z ustreznimi orodji.

Udeležba na sejmih

Pri organizaciji stojnic Komisije na sejmih v obdobju 2011–2012 je bil ključen poudarek Komisije na lokalnem delovanju ter povečanju ozaveščenosti državljanov o SKP in EU na splošno. Dejavnost na sejmih je bila še naprej usmerjena v splošno javnost in zainteresirane strani, pri čemer je bil cilj kampanje v okviru petdesete obletnice med drugim splošni javnosti sporočiti, da sta SKP in razvoj podeželja pomembna za celotno družbo. Z udeležbo na sejmih se je še naprej zagotavljal forum za dialog s kmeti, zainteresiranimi stranmi in splošno javnostjo o vprašanjih politike. Ukrepi so poudarjali uspešne projekte za razvoj podeželja, politiko kakovosti proizvodov EU ter organizacijo informativnih in izobraževalnih dejavnosti, katerih namen je pritegniti mlade in širšo javnost.

Konference

V obravnavanem obdobju so konference pomenile pomemben forum za dialog in posvetovanje z zainteresiranimi stranmi o vidikih reforme skupne kmetijske politike. Konferenca z naslovom „SKP proti letu 2020 – ocena civilne družbe“, ki je potekala julija 2012, je bila organizirana kot nadaljevanje obsežnih posvetovanj o izzivih, s katerimi se sooča evropsko kmetijstvo, ki so se začela leta 2010, ter je nevladnemu sektorju, predstavnikom držav članic in institucijam EU zagotovila priložnost za razpravo o zakonodajnih predlogih za reformo SKP v obdobju po letu 2013, ki jih je Komisija sprejela 12. oktobra 2011. Namen številnih dogodkov je bil tudi poudariti prednost krepitve inovacij in izvajanja raziskav v evropskem kmetijstvu. To je vključevalo konferenčno razpravo, ki je bila decembra 2011 organizirana v sodelovanju s predsedstvom EU in Evropskim parlamentom, ter nadaljnjo konferenco na visoki ravni, ki je potekala marca 2012. Na drugi konferenci, ki je potekala 20. aprila 2012, je približno štiristo zainteresiranih strani obravnavalo načine in sredstva za aktiviranje in razvoj potenciala lokalnega kmetijstva in kratkih dobavnih verig v zvezi s spodbujanjem delovnih mest in rasti na podeželskih območjih.

Ti dogodki so prispevali k procesu izvajanja in razvoja kmetijske politike ter obveščanja o njej v skladu z Uredbo. Spletni prenos v živo je zagotovil ozaveščenost širše javnosti o delu na tej konferenci.

Publikacije

Publikacije so v poročevalnem obdobju še naprej izražale zakonodajni program. Vključevale so besedila v zvezi s predlogi za reformo SKP in politiko kakovosti proizvodov. V povezavi s kampanjo za 50. obletnico SKP so bile leta 2012 oblikovane številne privlačne pedagoške publikacije, katerih namen je bil pritegniti osnovnošolce in splošno javnost. Te publikacije so se v državah članicah razdeljevale v širokem obsegu in na ta način je kampanja ob obletnici pripomogla k ozaveščanju o skupni kmetijski politiki in razvoju podeželja.

Spletišče

Spletišče „Kmetijstvo in razvoj podeželja“ se je v poročevalnem obdobju še naprej razvijalo, zlasti kot pomemben vir strokovnih informacij o SKP in razvoju podeželja. Igralo je tudi pomembno vlogo pri posvetovanju z zainteresiranimi stranmi in splošno javnostjo o usmeritvi kmetijske politike v prihodnosti. Organizirani sta bili dve spletni posvetovanji (eno v zvezi z informacijami o kmetijskih proizvodih EU in njihovo promocijo, drugo pa v zvezi s pregledom ureditve trga EU za sadje in zelenjavo). Mnenja, izražena v teh posvetovanjih, so bila upoštevana ali se upoštevajo pri razvoju zadevne politike. Število naročnikov na glasilo in novice „Monitoring Agri-trade Policy (MAP)“ se je povečalo na 5 150, novice „Agricultural commodity price dashboard“ imajo trenutno 1 320 naročnikov, novice „Agricultural Policy Perspectives“ pa 1 180. Prehod na popolnoma novo različico spletišča (nova grafična podoba, nova tehnologija za upravljanje spletne vsebine, poenostavljena in posodobljena vsebina v skladu s pobudo Komisije za spletno racionalizacijo in optimizacijo) je skoraj zaključen.

Javnomnenjske raziskave

V okviru priprave zakonodajnih predlogov za reformo SKP je bila maja 2011 izvedena posebna raziskava Eurobarometra v zvezi z omejenim številom vprašanj, vključno z vprašanjem preglednosti glede upravičencev do plačil SKP. Marca 2012 je bila izvedena dodatna raziskava o odnosu državljanov do varnosti in kakovosti hrane ter dojemanju povezave med kmetijstvom in ohranjanjem narave in podeželja.

Obiski

V obdobju 2011–2012 so bile sprejete skupine obiskovalcev, ki so zajemale predvsem kmete, predstavnike kmetov, učence, regionalne in lokalne predstavnike, novinarje ter akademike. Namen teh obiskov je bil pojasniti skupno kmetijsko politiko, vključno z razvojem podeželja, in razlog za njeno reformo ter poglobiti razumevanje v zvezi s tem.

Medijski ukrepi

V poročevalnem obdobju se je močno poudarjal nadaljnji razvoj in poglobitev povezav z mediji zaradi njihove pomembne vloge multiplikatorja na področju obveščanja. Z elektronsko platformo (Ag-press.eu), ki je bila vzpostavljena septembra 2011, je bila zagotovljena vsakodnevna komunikacija med zadevnimi službami Komisije in novinarji, zainteresiranimi za kmetijstvo v EU.

V tej evropski mreži Ag-Press za kmetijske novinarje je zdaj registriranih približno 800 novinarjev. Elektronska platforma, ki je posodobljena vsak dan, omogoča dostop do novic in informacij o kmetijskih zadevah, ki jih objavlja predvsem Evropska komisija, pa tudi druge institucije. Omogoča tudi izmenjavo izkušenj med samimi novinarji. Z ukrepi, kot so obiski na terenu in obiski kmetij za novinarje, seminarji ter študijski obiski Bruslja in držav članic, se predstavniki medijev informirajo o SKP in raznolikosti kmetijstva v EU.

V tem obdobju se je povečalo tudi število dejavnosti v zvezi z informiranjem o kmetijstvu in razvoju podeželja v družbenih medijih.

IV.         KOMUNIKACIJSKE KAMPANJE O POMEMBNIH VPRAŠANJIH

Prejšnja poročila so se sklicevala na razpravo s širšo javnostjo o prihodnosti politike kmetovanja v EU in naknadnih komunikacijskih ukrepih za vzpostavitev odprtega dialoga, pri kateri je bila SKP pojasnjena ter obravnavana skupaj s splošno javnostjo, zainteresiranimi stranmi in drugimi. V obravnavanem obdobju si je Komisija s posebnimi komunikacijskimi kampanjami še naprej prizadevala, da bi zainteresirane strani in splošna javnost bolje razumele skupno kmetijsko politiko in razvoj podeželja.

Komisija je na primer ob sprejetju zakonodajnih predlogov za reformo SKP oktobra 2011 pripravila predstavitve za medije in zainteresirane strani v vseh državah članicah EU-27. Teh predstavitev se je udeležilo več kot 2 500 predstavnikov medijev (specializiranih in regionalnih medijev, nacionalnih televizijskih in radijskih postaj) in zainteresiranih strani (organi civilne družbe, regionalne in nacionalne uprave). Predstavitve so bile medijsko zelo odmevne (vključno z več kot 500 medijskimi prispevki v 24 urah po dogodku). To je bil pomemben komunikacijski dosežek na lokalni ravni z vsemi zainteresiranimi stranmi, vključno s splošno javnostjo.

Drug pomemben ukrep je bila medijska kampanja, organizirana po krizi zaradi bakterije E. coli leta 2011, katere namen je bil dokazati podporo Komisije prizadevanjem proizvajalcev za ponovno pridobitev zaupanja potrošnikov v sadje in zelenjavo ter nadaljnje uživanje sadja in zelenjave. Vseevropska tiskovna in televizijska kampanja, ki je vključevala časopisne oglase v eni publikaciji v posamezni državi članici in paket video poročil za televizijo, je po ocenah dosegla približno 37 milijonov ljudi.

Kot je bilo navedeno, je imela petdeseta obletnica začetka veljavnosti skupne kmetijske politike pomembno vlogo v ukrepih za informiranje leta 2012. V poročevalnem obdobju je priprave in izvajanje komunikacijske kampanje 50 let SKP zaznamovala velika mera sodelovanja med Komisijo, drugimi institucijami EU, državami članicami in zainteresiranimi stranmi. Ta kampanja je bila pomembna gonilna sila ukrepov za informiranje o SKP v celotni EU. Vse leto je v državah članicah potekalo približno 150 povezanih dogodkov, ki so jih organizirali nacionalni in regionalni organi ter organizacije civilne družbe, kar je bilo mogoče zaradi posebnega spletišča in interaktivne platforme, ki sta med drugim vključevala avdiovizualno in arhivsko gradivo ter publikacije in promocijsko gradivo o preteklih prispevkih SKP h gradnji Evrope ter njeni vlogi pri obravnavanju sedanjih in prihodnjih izzivov.

Med dogodki ob obletnici je treba izpostaviti vseevropsko zelo interaktivno potujočo razstavo, usmerjeno v splošno javnost – Preteklost, sedanjost in prihodnost SKP – v okviru katere je bilo med aprilom in decembrom 2012 obiskanih približno 20 držav članic in drugih institucij EU ter ki je na več kot 24 predstavitvah pritegnilo več kot 60 000 obiskovalcev.

Drugi ukrepi v okviru kampanje 50 let SKP so vključevali udeležbo na priljubljenih dogodkih, kot je Podeželje v mestu, ki je septembra 2012 potekal v Bruslju. Razstavni paviljon Komisije je obiskalo 5 000 ljudi, medtem ko je bilo 20 000 ljudi seznanjenih z glavnimi sporočili dogodka (prek promocije v medijih). Leta 2012 je potekala prva podelitev komunikacijskih nagrad SKP za primere najboljše prakse obveščanja o SKP. Namen je bil opredeliti zlasti učinkovite ukrepe za informiranje ter spodbuditi izmenjavo najboljših praks med različnimi multiplikatorji in partnerji v mreži.

V.           RAZMERJE PORABE (OBVEZNOSTI IN PLAČILA) MED SOFINANCIRANIMI UKREPI NA POBUDO TRETJIH OSEB (NEPOVRATNA SREDSTVA) IN UKREPI ZA INFORMIRANJE NA POBUDO KOMISIJE

|| ||

|| 2011 || 2012

|| Nepovratna sredstva || Neposredni ukrepi || Skupaj || Nepovratna sredstva || Neposredni ukrepi || Skupaj

Začasna razdelitev proračunskih sredstev || 3 500 000 || 4 500 000 || 8 000 000 || 2 200 000 || 5 800 000 || 8 000 000

Obveznosti v EUR || 3 507 228 || 4 480 063 || 7 987 291 || 2 197 904 || 5 707 754 || 7 905 658

Delež obveznosti || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 98 % || 99 %

Plačila (**) v EUR || 2 440 123 || 3 939 636 || 6 379 759 || (*) || (*) || (*)

Delež izplačila v primerjavi z obveznostjo || 70 % || 88 % || 80 % || (*) || (*) || (*)

(*) Podatki še niso na voljo – večina ukrepov še ni bila plačana

(**) Zneski iz preglednice ne pomenijo samo izvrševanja proračuna v letu N, ampak zajemajo plačila, izvedena v letu N in letu N+1 v zvezi z obveznostmi iz leta N.

Opozoriti je treba, da sta se stopnji obveznosti in izplačil glede na prejšnje poročevalno obdobje izboljšali, pri čemer je povprečna stopnja obveznosti v treh letih dosegla 85 % za nepovratna sredstva in 96 % za neposredne ukrepe, povprečna stopnja plačil pa 65 % za nepovratna sredstva in 86 % za neposredne ukrepe. Plačila so vedno nižja od prvotno dodeljenih zneskov. Pri nepovratnih sredstvih je to mogoče pojasniti prvič z dejstvom, da so v številnih primerih končni stroški ukrepov nižji od stroškov, ki jih je upravičenec prvotno predvidel, in drugič s tem, da vseh izdatkov, ki so jih prijavili upravičenci, ni mogoče šteti za upravičene. Pri ukrepih na pobudo Komisije so razlike manjše in so posledica obveznosti, pri katerih se upoštevajo vsi možni predvidljivi izdatki in ki so včasih na koncu nižje od prvotno predvidenih, saj se varčevalni ukrepi in večina stroškovno učinkovitih ukrepov sprejmejo med izvajanjem projektov.

VI.         SKLEPNE UGOTOVITVE

Namen komunikacijskih ukrepov v zvezi s SKP, ki so se izvajali v poročevalnem obdobju, je bil informiranje in ozaveščanje splošne javnosti in zainteresiranih strani o dosežkih skupne kmetijske politike pri oblikovanju sodobnega, trajnostnega in učinkovitega kmetijskega sektorja v Evropi. Poudarili so tudi pomembnost reforme SKP v nadaljevanju tega procesa, da bi se zagotovila bolj poštena in okolju prijaznejša politika kmetovanja, ki bo lahko dejavno prispevala k doseganju ciljev strategije Evropa 2020. V okviru izvajanja teh ukrepov za informiranje so se okrepila prizadevanja za spodbujanje večjih sinergij med komunikacijskimi ukrepi Komisije, drugih institucij EU, civilne družbe in držav članic.

[1]               COM (2003) 235 final z dne 8.5.2003; COM (2007) 324 final z dne 13.6.2007; COM (2009) 237 final z dne 20.5.2009; COM (2011) 294 final z dne 25.5.2011.

[2]               UL C 231/8, 27.8.2010; UL C 212/22, 19.7.2011.

[3]               Uredba Komisije (ES) št. 2208/2002 z dne 12. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 814/2000 o ukrepih za informiranje v zvezi s skupno kmetijsko politiko (UL L 337/21, 13.12.2002).