POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

To poročilo zajema obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2012

UVOD

Leto 2012 je zaznamoval konec prvega prehodnega obdobja za nove ukrepe varovanja v letalstvu, uvedene z Uredbo (ES) št. 300/2008 in njenimi izvedbenimi določbami. To je vključevalo zahtevo po vzpostavitvi varne dobavne verige za zaloge za oskrbo med letom in zaloge za oskrbo na letališču ali varnostnem pregledu vseh takih zalog ob vstopu v varnostna območja omejenega gibanja na letališčih. Komisija je zato pri inšpekcijskih pregledih, opravljenih v letu 2012, dala velik poudarek preverjanju skladnosti s temi novimi zahtevami.

Poleg tega so bile dopolnilne določbe Uredbe (ES) št. 300/2008 bistveno spremenjene. Po eni strani je bil namen sprememb izboljšati ali dodatno pojasniti obstoječe postopke za nekatere ukrepe varovanja v letalstvu. Po drugi strani so bili za letalski tovor in letalsko pošto, ki se prevažata v Unijo, uvedeni novi obsežni ukrepi („ACC3“). Ureditev potrjevanja ukrepov varovanja v letalstvu EU je bila močno okrepljena. Kot odziv na bombo, ki je bila oktobra 2010 odkrita na tovornem letalu, ki je vzletelo iz Jemna, sta bili pozneje dodani dve spremembi, katerih namen je do sredine leta 2014 zagotoviti vzpostavitev varne dobavne verige in zanesljivega sistema potrjevanja na letališčih tretjih držav, kjer se na letalo natovarjata letalski tovor in letalska pošta, namenjena v Unijo.

V zvezi s tekočimi eksplozivi je ponovna ocena trenutnih groženj civilnemu letalstvu potrdila, da je treba s tem povezana tveganja še vedno šteti za visoka in jih obravnavati prek ukrepov varovanja v letalstvu. Vendar se je med letom izkazalo, da odprava trenutnih omejitev glede prenašanja tekočin, razpršil in gelov v ročni prtljagi do roka, tj. do 29. aprila 2013, ne bo izvedljiva zaradi operativnih težav, povezanih z opremo za varnostno pregledovanje, ki bi potnikom v letalskem prometu verjetno povzročile velike nevšečnosti. Pripravljen je bil osnutek zakonodaje za pregled pristopa k postopnemu uvajanju varnostnih pregledov, ki bi bili najprej, tj. do 31. januarja 2014, uvedeni za tekočine, razpršila in gele, kupljene v brezcarinskih trgovinah.

Poleg tega so bili sklenjeni dogovori za medsebojno priznavanje zadevnih ureditev EU in ZDA za varnost letalskega tovora in pošte. To je pomemben dosežek za izvoz iz EU, ki preprečuje podvajanje pri uporabi ukrepov varovanja, s tem pa prevoznikom letalskega tovora in pošte zagotavlja prihranek denarja in časa.

PRVI DEL

Inšpekcijski pregledi         

1.           Splošno

Komisija mora v skladu s pogoji iz Uredbe (ES) št. 300/2008 izvajati inšpekcijske preglede uprav držav članic za varovanje v letalstvu („pristojnih organov“) in letališč EU. V program Unije je vključena tudi Švica, medtem ko na Norveškem in Islandiji inšpekcijske preglede za vzporedne predpise izvaja Nadzorni organ EFTA (ESA). Za opravljanje inšpekcijskega dela ima Komisija na voljo skupino desetih inšpektorjev za varovanje v letalstvu s polnim in krajšim delovnim časom. Inšpekcijsko delo podpira skupina nacionalnih inšpektorjev, ki jih imenujejo države članice, Islandija, Norveška in Švica ter jih Komisija potrdi v skladu z novim pravnim okvirom. Leta 2012 je pri inšpekcijskih pregledih sodelovalo 57 nacionalnih inšpektorjev. Preglednica, ki povzema vse dosedanje dejavnosti Komisije in Nadzornega organa EFTA za spremljanje skladnosti, je v Prilogi.

2.           Inšpekcijski pregledi pristojnih nacionalnih organov

Komisija je leta 2012 spremljala enajst (11) pristojnih organov, pri katerih je že prej opravila inšpekcijske preglede. V številnih državah članicah so bila pri teh pregledih ugotovljena občutna izboljšanja v primerjavi s preteklostjo. Najpogostejše pomanjkljivosti, ugotovljene v letu 2012, so bile podobne pomanjkljivostim, ugotovljenim v inšpekcijskih pregledih iz leta 2011, pri čemer so se večinoma nanašale na še ne v celoti zagotovljeno usklajenost nacionalnih programov varovanja v letalstvu in nacionalnih programov za nadzor kakovosti z novim pravnim okvirom Uredbe (ES) št. 300/2008.

V zvezi z izvajanjem ukrepov varovanja v letalstvu je bila v nekaterih državah članicah še vedno ugotovljena premajhna sposobnost za hitro odkrivanje in odpravljanje napak. Nekatere države članice niso spremljale vseh vidikov zakonodaje in na nekaterih letališčih nacionalni organi dalj časa niso izvajali inšpekcijskih pregledov. Dejavnosti nadaljnjega spremljanja so bile v nekaterih primerih nezadostne ali niso bile izvedene, prav tako so bile pomanjkljivosti pogosto odpravljene z veliko zamudo. Sankcije so bile na voljo vsem državam članicam, vendar niso bile vedno dovolj stroge ali uporabljene tako, da bi zagotovile učinkovit odvračilni učinek.

Finančna kriza in posledični pritisk na javne proračune sta v nekaterih državah članicah vplivala na sredstva, ki so bila na voljo za dejavnosti nacionalnega spremljanja skladnosti.

3.           Začetni inšpekcijski pregledi na letališčih

V letu 2012 je bilo opravljenih triindvajset (23) začetnih inšpekcijskih pregledov letališč, tj. 4 več kot v letu 2011, kar je bilo predvsem posledica dejstva, da so bila zajeta številna manjša letališča, na katerih je potrebno manjše število inšpektorjev. Zajeta so bila vsa poglavja (vendar ne pri vsakem pregledu). Skupni delež ključnih ukrepov, za katere je bilo leta 2012 ugotovljeno, da so usklajeni, se je povečal na 83 %.

Pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene na področju tradicionalnih ukrepov, so bile v veliki meri posledica človeških dejavnikov. Nanašale so se predvsem na kakovost varnostnih pregledov osebja ter nekatere zahteve glede varnosti tovora. Največja težava je še vedno nezadostna kakovost ročnih preiskav osebja. Na področju tovora je bila večina neskladnosti povezanih s standardi za uporabo varnostnih pregledov. Te človeške dejavnike je treba obravnavati z boljšim usposabljanjem in nadzorom.

Poleg tega izvajanje nekaterih dodatnih ukrepov, uvedenih na podlagi novega regulativnega okvira Uredbe (ES) št. 300/2008, na letališčih, pregledanih leta 2012, še ni bilo zadovoljivo. Neskladnosti so se pojavljale v zvezi z metodami in standardi za varnostni nadzor zalog za oskrbo med letom in predvsem zalog za oskrbo na letališču (kjer varna dobavna veriga ni bila v celoti uvedena), manjkajočo oceno tveganja za pogostost patrulj na letališčih, ponovno potrditvijo pregledovalcev, ki upravljajo rentgenske aparate ali sisteme za odkrivanje eksploziva, ter tovorom in pošto z visokim tveganjem. Pristojni organi držav članic bi morali dejavno uveljavljati izvajanje teh novejših določb.

4.           Nadaljnji inšpekcijski pregledi

V skladu s členom 13 Uredbe št. 72/2010[1] Komisija redno izvaja omejeno število nadaljnjih inšpekcijskih pregledov. Nadaljnji pregled je načrtovan, če se v začetnem pregledu ugotovi več resnih pomanjkljivosti, v manjši meri pa tudi naključno za preverjanje natančnosti dejavnosti nacionalnega spremljanja skladnosti in poročanja. Leta 2012 so bili opravljeni trije (3) taki pregledi, ki so v glavnem potrdili ustrezno odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

5.           Odprti spisi, primeri iz člena 15 in pravni postopki

Spisi inšpekcijskega pregleda ostanejo odprti, dokler se Komisija ne prepriča, da je bil izveden ustrezen ukrep za odpravo. Leta 2012 je bilo zaprtih 24 spisov (14 za letališča in 10 za pristojne organe). Skupno je ob koncu leta ostalo odprtih 14 spisov inšpekcijskih pregledov pristojnih organov in 27 spisov inšpekcijskih pregledov letališč.

Kadar so ugotovljene pomanjkljivosti na letališču tako resne, da lahko bistveno ogrozijo splošno raven varovanja v civilnem letalstvu v Uniji, Komisija uporabi člen 15 Uredbe (EU) št. 72/2010. To pomeni, da so vsi drugi pristojni organi opozorjeni na razmere in da je treba razmisliti o dodatnih ukrepih v zvezi z leti z zadevnega letališča. Maja 2012 je bil člen 15 uporabljen za eno letališče, vendar je bil primer zaključen že po mesecu dni, ko so bile pomanjkljivosti zadovoljivo odpravljene.

Drug možen izvršilni ukrep v najresnejših primerih ali primerih, ko pomanjkljivosti dalj časa niso odpravljene ali se ponavljajo, vključuje začetek postopka za ugotavljanje kršitev. Leta 2012 je bil po inšpekcijskih pregledih nacionalnih uprav sprožen en postopek za ugotavljanje kršitev. Zadevna država članica ni vzdrževala nacionalnega programa varovanja v letalstvu. Med letom so bili po odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti zaprti trije (3) primeri za ugotavljanje kršitev. Ob koncu leta 2012 ni bilo odprtih primerov za ugotavljanje kršitev.

6.           Lastne ocene držav članic

V skladu s točko 18.1 Priloge II k Uredbi Komisije (EU) št. 18/2010[2] morajo države članice Komisiji vsako leto do konca marca predložiti letno poročilo, ki vključuje rezultate nacionalnega spremljanja skladnosti za obdobje od januarja do decembra preteklega leta. Vsi prispevki držav članic za obdobje poročanja januar–december 2011 so bili predloženi pravočasno in usklajeni s predlogo Komisije. Glavne ugotovljene pomanjkljivosti so se nanašale na dejstvo, da nekatere države članice še vedno niso vključile vseh ukrepov varovanja, niso izvedle zadostnega skrivnega preskušanja ter bi lahko dodatno okrepile nadaljnje ukrepanje in izvršilni sistem. Poleg tega je bilo ugotovljeno pomanjkanje nacionalnega nadzora kakovosti registriranih agentov/dobaviteljev in znanih pošiljateljev/dobaviteljev, razen za namene potrjevanja, kjer je bilo to potrebno.

 

DRUGI DEL

Zakonodaja in dopolnila orodja

1.           Splošno

Poskus napada z eksplozivnim spodnjim perilom ob božiču leta 2009, bomba na tovornem letalu, ki je vzletelo iz Jemna, ob koncu leta 2010, številne grožnje z laserji v začetku leta 2012, nevarnost kibernetskih napadov in še naprej velika ranljivost glede tekočih eksplozivov so opomnik, da civilno letalstvo ostaja tarča novih in inovativnih napadov, ki jih je treba obravnavati z ustreznimi in na tveganjih temelječimi zaščitnimi ukrepi.

Namen novih zakonodajnih aktov o varovanju v letalstvu, sprejetih leta 2012, je bil dodatno izboljšati pravni okvir na podlagi Uredbe (ES) št. 300/2008 in opredeliti nove skupne osnovne standarde za potrjevanje ukrepov varovanja v letalstvu EU.

2.           Sprejeta dopolnilna zakonodaja

Nova zakonodajna besedila, sprejeta leta 2012, so:

· Uredba (EU) št. 173/2012[3] glede pojasnitve in poenostavitve nekaterih posebnih ukrepov za varnost letalstva;

· Uredba (EU) št. 711/2012[4] glede metod, ki se uporabljajo za varnostni pregled oseb, razen potnikov, in njihovih osebnih predmetov;

· Uredba (EU) št. 1082/2012[5] glede potrjevanja ukrepov varovanja v letalstvu EU;

· Sklep C(2012)1228[6] glede pojasnitve in poenostavitve nekaterih posebnih ukrepov za varnost letalstva;

· Sklep C(2012)5672[7] o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva v zvezi z zračnim tovorom in zračno pošto;

· Sklep C(2012)5880[8] v zvezi z metodami, ki se uporabljajo za varnostni pregled oseb, razen potnikov, in njihovih osebnih predmetov.

Ta besedila so bila finalizirana na šestih rednih sejah Regulativnega odbora za varnost letalstva, na šestih srečanjih Svetovalne interesne skupine za varovanje v letalstvu ter na številnih usmerjenih srečanjih delovne skupine, na katerih so sodelovale države članice in industrijski sektor.

3.           Zbirka podatkov o registriranih agentih in znanih pošiljateljih

Evropska zbirka podatkov o registriranih agentih in znanih pošiljateljih RAKCdb[9] je edino osnovno pravno orodje, ki je od 1. junija 2010 na voljo registriranim agentom kot pomoč pri sprejemanju pošiljk drugega registriranega agenta ali znanega pošiljatelja (potrjenega za ukrepe varovanja v letalstvu EU) ter ki od 1. februarja 2012 vsebuje seznam letalskih prevoznikov z dovoljenjem za prevoz tovora in pošte v EU z letališč tretjih držav. Upravlja se na podlagi okvirne pogodbe s Komisijo. Ob koncu leta 2012 je zbirka RAKCdb obsegala približno 16 000 vnosov registriranih agentov, znanih pošiljateljev (potrjenih za ukrepe varovanja v letalstvu EU) in subjektov ACC3. Leta 2012 je vseskozi dosegala pogodbeno dogovorjeno 99,5-odstotno razpoložljivost.

4.           Inšpekcijski pregledi letališč EU – priročniki

Uredbi (ES) št. 300/2008 in (EU) št. 72/2010 zahtevata, da je spremljanje skladnosti z zahtevami glede varovanja v civilnem letalstvu, ki ga opravljajo službe Komisije, objektivno in uporablja standardno metodologijo.

Da bi prispevala k temu cilju, je Komisija pripravila in vzdržuje dva celovita priročnika, ki vsebujeta podrobne napotke in smernice za inšpektorje EU na terenu. En priročnik je namenjen inšpekcijskim pregledom na področju varnosti letalskega tovora, drugi pa obravnava inšpekcijske preglede letališč. Aprila 2012 sta bila oba priročnika spremenjena, tako da zdaj upoštevata najnovejše spremembe izvedbenih predpisov ter vključujeta dodatne napotke in smernice za inšpektorje.

TRETJI DEL

Preskusi, študije in nove pobude

1.           Preskusi

„Preskus“ v smislu zakonodaje EU na področju varnosti letalstva se izvede, ko se država članica dogovori s Komisijo, da bo uporabila posebno sredstvo ali metodo, ki ni priznana v skladu z zakonodajo in bo za določeno časovno obdobje nadomestila eno od priznanih metod varnostnega nadzora, pod pogojem, da taki preskusi ne posegajo v splošne ravni varnosti. V pravnem smislu se ta izraz ne uporablja, kadar država članica ali subjekt izvaja oceno novega varnostnega nadzora, ki se uporablja poleg ene ali več metod nadzora, ki jih že pokriva zakonodaja.

V letu 2012 so bili preskusi in ocene izvedeni v Luksemburgu, Španiji, Franciji, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu. Obsegali so uporabo simulacijskih komor za zaznavanje sledi (za tovor in pošto), detektorje kovin za analizo čevljev, varnostne skenerje s povratnim sipanjem, različne algoritme za varnostne skenerje, opremo Autoclear za varnostno pregledovanje ročne prtljage ter kombinirano uporabo ročnih detektorjev kovin in naprav za zaznavanje sledi eksplozivov za varnostno pregledovanje potnikov v posebnih primerih.

2.           Študije in poročila

Sredi leta 2012 je družba za svetovanje Booz&Co. predložila končno poročilo o tehnologiji za slikovno projekcijo groženj, ki se v veliki meri uporablja na letališčih EU pri varnostnem pregledovanju ročne prtljage, osebnih predmetov in oddane prtljage. Študija je potrdila, da lahko tovrstna tehnologija ob ustrezni uporabi pozitivno vpliva na uspešnost varnostnih pregledov. Vendar je ena od ugotovitev študije tudi, da v skladu s sedanjim pravnim okvirom za uvajanje ni razlik med uspešnostjo pri odkrivanju prepovedanih predmetov na letališčih, kjer to tehnologijo uporabljajo, in ostalih letališčih. Družba za svetovanje je zato pripravila številna priporočila za izboljšanje sedanjega okvira za uvajanje.

Poleg tega je isti izvajalec pripravil študijo o oceni učinka varnostnih pregledov tekočin, razpršil in gelov na letališčih glede na (prejšnji) rok za odpravo omejitev glede tekočin, razpršil in gelov, ki jih imajo s seboj potniki, ki je bil 29. aprila 2013. V študijo je bila vključena ponovna ocena Komisije glede groženj in nevarnosti tekočih eksplozivov, na podlagi česar je bilo ugotovljeno, da je tveganje, ki jih predstavljajo te snovi, še vedno visoko in ga je treba ustrezno obravnavati z varnostnim pregledovanjem. Poleg tega so podatki, pridobljeni v študijah in posvetovanjih z industrijskim sektorjem ter v intenzivnih delovnih skupinah z državami članicami, pokazali, da bi ob upoštevanju navedenega roka in ob polnem izvajanju varnostnega pregledovanja tekočin, razpršil in gelov povpraševanje preseglo ponudbo sistemov za odkrivanje tekočih eksplozivov, hkrati pa bi na evropskih letališčih zelo verjetno prišlo do operativnih težav in velikih nevšečnosti za zadevne potnike[10].

Komisija je z državami članicami intenzivno razpravljala o treh glavnih možnostih iz neodvisnega poročila odbora SCENIHIR (Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja) o učinkih rentgenskih skenerjev na zdravje[11]: a) brez sprememb veljavne zakonodaje, b) vključitev varnostnih skenerjev s povratnim sipanjem na seznam dovoljenih metod za varnostno pregledovanje potnikov in c) sprememba veljavne zakonodaje tako, da bi bilo že uvedene rentgenske varnostne skenerje s sevanjem pod določeno omejitvijo mogoče uporabljati do konca njihove življenjske dobe. Poročilo predstavlja zavezo Komisije glede priprave zakonodajnega predloga o varnosti v letalstvu in je bilo odobreno 26. aprila 2012.

3.           Nove pobude

Eden od glavnih odprtih zakonodajnih spisov na področju varnosti v letalstvu se nanaša na spremembo veljavne zakonodaje o omejitvah pri prenašanju tekočin, gelov in razpršil. Odprava teh omejitev se načrtuje že več let in je bila v preteklosti predmet številnih pregledov zakonodaje. Leta 2012 je Komisija skupaj z državami članicami, letališči in proizvajalci opreme za odkrivanje opravila preskuse in študijo. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da varnostno pregledovanje vseh tekočin od aprila 2013 ne bo izvedljivo, saj se uvajanje potrebne opreme na letališčih EU še ni začelo. Julija 2012 je Komisija poročilo o teh ugotovitvah in predloge za nadaljnje delo posredovala Svetu in Evropskemu parlamentu.

Novembra 2012 je Regulativni odbor EU za varnost civilnega letalstva izdal pozitivno mnenje o predlogih Komisije za izvedbo prve faze varnostnega pregledovanja tekočin najpozneje do 31. januarja 2014, Komisija pa je zakonodajo končno sprejela marca 2013.

V skladu z nalogami iz akcijskega načrta o varnosti letalskega tovora je Komisija delovanje na tem področju razširila z vzpostavitvijo regulativnega okvira za tovor in pošto, ki se prevažata v Unijo iz tretjih držav, in trdno ureditvijo potrjevanja ukrepov varovanja v letalstvu EU, ki velja tudi zunaj pristojnosti Evropske unije. Prva faza je začela veljati 1. februarja 2012. Od tega datuma se morajo letalski prevozniki, ki želijo prevažati tovor in pošto v Unijo z letališč tretjih držav, registrirati kot tako imenovani „ACC3“[12]. Za uskladitev in olajšanje povezanih mehanizmov za registracijo in posvetovanje v državah članicah in za Komisijo so bile v zadnjem četrtletju leta 2012 v Evropski zbirki podatkov o registriranih agentih in znanih pošiljateljih (RAKCdb) uvedene nove funkcije za ACC3.

Nadaljevalo se je tesno sodelovanje s carinskimi organi glede morebitne harmonizacije sheme AEO (pooblaščeni gospodarski subjekti) z ureditvami za potrjevanje ukrepov varovanja v letalstvu za registrirane agente in znane pošiljatelje tovora in pošte. Namen tega je preprečiti dvojno potrjevanje za gospodarske subjekte, kjer se njihova glavna dejavnost znotraj teh dveh regulativnih okvirov v veliki meri prekriva, ter hkrati odkriti morebitne vrzeli, ki bi lahko oslabile varnost letalskega tovora, in predlagati ustrezne ukrepe za njihovo zapolnitev.

V okviru delovnega programa Komisije za varovanje ključne infrastrukture in referenčne mreže EU za ključno infrastrukturo (ERNCIP) je bila v začetku leta 2012 ustanovljena nova tematska podskupina za tehnologijo varovanja v letalstvu.

Delovna skupina, ki so jo sestavljale zainteresirane države članice in industrijski sektor, je bila ustanovljena v okviru „načrta za prihodnost“. Skupina je oblikovala akcijski načrt za analizo možnosti za povečanje učinkovitosti varovanja v letalstvu. Leta 2012 se je začelo delo v zvezi z dvema konkretnima ukrepoma: a) ocena tveganj, povezanih s potniki, in b) naročena je bila študija o analizi različnih konceptov v zvezi z razlikovanjem med potniki. V prihodnosti bi bilo mogoče načrtovati, da bi odbor za varnost letalstva (AVSEC) sam usmerjal prihodnje izvajanje akcijskega načrta, tako da bi v dnevni red dodal stalno točko.

ČETRTI DEL

Dialog z mednarodnimi organi in tretjimi državami

1.           Splošno

Komisija dejavno sodeluje z mednarodnimi organi in ključnimi partnerji iz tretjih držav ter redno sodeluje na mednarodnih srečanjih, na katerih na splošno usklajuje stališča EU in pogosto vodi predstavitve ali predlaga dokumente. Poleg tega po potrebi potekajo razprave s posameznimi tretjimi državami o lokalnih vprašanjih ali vprašanjih skupnega interesa, kot so izvzetja iz običajnih zahtev glede prenašanja tekočin, kupljenih v brezcarinskih trgovinah. Ti stiki omogočajo EU spremljanje razvoja in razširjanje dobre prakse ter vpliv na sprejemanje odločitev na svetovni ravni. Zagotoviti je treba povezavo in usklajenost med notranjimi in zunanjimi potrebami po varnosti. V skladu z novim pravnim okvirom, ki ga je uvedla Lizbonska pogodba, bo potekalo posvetovanje z Evropsko službo za zunanje delovanje (EEAS) pri sodelovanju z mednarodnimi organi in tretjimi državami, da se zagotovi skladnost in dopolnjevanje s posebnimi političnimi dialogi, ki jih začne EEAS.

2.           Mednarodni organi

Komisija se udeležuje letnega sestanka odbora za varnost letalstva Mednarodne organizacije civilnega letalstva in je leta 2012 (26.–30. marec 2012) predstavila štiri delovne dokumente (enega o tekočinah, dva o tovoru in enega o preglednosti ukrepov varovanja). Dokumenti so bili dobro sprejeti.

Poleg tega se Komisija redno udeležuje sestankov tehnične delovne skupine in delovne skupine za usposabljanje ECAC. Sklepi, ki so bili sprejeti v teh skupinah, so bili pozneje osnova za razprave na srečanjih Regulativnega odbora in povezanih delovnih skupin. Za preprečevanje prekrivanj in podvajanja dela sta Komisija in ECAC v drugi polovici leta 2012 podpisali memorandum o soglasju.

Poleg tega so bili v okviru nadaljnjega dela po seminarju organizacije EUROCONTROL o grožnji z laserji obravnavani harmonizirani ukrepi. Glavni cilj tega je bil zbližati interesne skupine z interesom za to vprašanje, da bi lahko preučili možnosti sprejetja skupnega pristopa za zmanjšanje naraščajoče grožnje nezakonitih motenj z laserji v letalstvu.

3.           Tretje države

Komisija je dejavno nadaljevala dialog na področju varnosti letalstva z Združenimi državami na številnih forumih, zlasti v skupini EU–ZDA za sodelovanje na področju prometne varnosti, v okviru končanih prizadevanj za enkratne varnostne preglede[13].

Poleg tega je bil sredi leta 2012 z medsebojnim priznanjem ustreznih ureditev Evropske unije in Združenih držav glede letalskega tovora in pošte dosežen naslednji mejnik v čezatlantskem sodelovanju na področju varnosti v letalstvu.

Komisija je tudi posredovala ob več priložnostih, ko so države članice izrazile posebno zaskrbljenost zaradi dodatnih zahtev tretjih držav v zvezi z varnostjo, ki niso ustrezno upoštevale trdnih, že uveljavljenih sistemov EU. To je včasih vključevalo stalno prakso Združenih držav, ki brez predhodnega posvetovanja izdajajo nujne spremembe za letalske prevoznike, ki uporabljajo letališča EU, in včasih povzročajo velike težave zainteresiranim stranem EU.

Komisija je sodelovala pri enem inšpekcijskem pregledu na letališču v Združenih državah z namenom spremljanja skladnosti nekaterih ukrepov varovanja v okviru navedenega dogovora o enkratnih varnostnih pregledih.

Komisija je poleg tega začela pogajanja s Kanado in Izraelom, da bi tudi z njima dosegla dogovor o enkratnih varnostnih pregledih.

ZAKLJUČEK

V EU je še vedno zagotovljena visoka raven varnosti. Inšpekcijski pregledi Komisije so pokazali nekoliko večjo raven skladnosti s ključnimi regulativnimi določbami. Pri tradicionalnih ukrepih so bile pomanjkljivosti, ugotovljene na področju zahtev glede varnostnih pregledov osebja in tovora, v veliki meri posledica človeških dejavnikov. Druge neskladnosti, ugotovljene na področju dodatnih ukrepov, ki se izvajajo v skladu z novim pravnim okvirom Uredbe (ES) št. 300/2008, so bile povezane z varnostnim nadzorom zalog za oskrbo na letališču (kjer varna dobavna veriga ni bila v celoti uvedena), patruljami na letališčih, ponovno potrditvijo pregledovalcev, ki upravljajo določeno varnostno opremo, ter tovorom in pošto z visokim tveganjem. Priporočila Komisije za korektivne ukrepe so se na splošno zadovoljivo upoštevala, vendar ugotovitve inšpektorjev potrjujejo pomen trdnega sistema inšpekcijskih pregledov EU in ustreznega zagotavljanja kakovosti na ravni držav članic. Komisija si bo še naprej prizadevala, da se bodo vse pravne zahteve v celoti in pravilno izvajale, in po potrebi spodbujala uradne postopke za ugotavljanje kršitev.

Na področju zakonodaje so bili leta 2012 sprejeti dodatni podrobni izvedbeni predpisi, ki zagotavljajo, da se nova temeljna Uredba (ES) št. 300/2008 uporablja na harmoniziran način, kar zagotavlja učinkovito ukrepanje ob novih grožnjah ali boljše obvladovanje obstoječih groženj.

Priloga

Inšpekcijski pregledi Komisije, stanje na dan 31. decembra 2012

Država || Število inšpekcijskih pregledov januar 2012–december 2012 (vključno z nadaljnjimi pregledi) || Skupno število inšpekcijskih pregledov 2004–2012 (vključno z nadaljnjimi pregledi)

Avstrija || 0 || 9

Belgija || 1 || 11

Bolgarija || 1 || 7

Ciper || 1 || 7

Češka || 1 || 8

Danska || 1 || 10

Estonija || 1 || 6

Finska || 2 || 10

Francija || 2 || 17

Nemčija || 2 || 19

Grčija || 1 || 14

Madžarska || 1 || 8

Irska || 1 || 9

Italija || 2 || 17

Latvija || 2 || 7

Litva || 1 || 5

Luksemburg || 1 || 7

Malta || 0 || 3

Nizozemska || 3 || 10

Poljska || 1 || 10

Portugalska || 2 || 10

Romunija || 3 || 6

Slovaška || 1 || 5

Slovenija || 1 || 5

Španija || 1 || 15

Švedska || 1 || 12

Združeno kraljestvo || 3 || 20

Države nečlanice EU || ||

Švica || 0 || 5

SKUPAJ || 37 || 272

Inšpekcijski pregledi Nadzornega organa EFTA, stanje na dan 31. decembra 2012

Država || Število inšpekcijskih pregledov januar 2012–december 2012 (vključno z nadaljnjimi pregledi) || Skupno število inšpekcijskih pregledov 2004–2012 (vključno z nadaljnjimi pregledi)

Islandija || 0 || 9

Norveška || 5 || 40

SKUPAJ || 5 || 49

[1]                      Uredba Komisije (EU) št. 72/2010 z dne 26. januarja 2010 o določitvi postopkov za izvajanje inšpekcijskih pregledov Komisije na področju varovanja letalstva, UL L 23, 27.1.2010, str. 1.

[2]               Uredba Komisije (EU) št. 18/2010 z dne 8. januarja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 300/2008, UL L 7, 12.1.2010, str. 3.

[3]               Uredba Komisije (EU) št. 173/2012 z dne 29. februarja 2012 o spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010, UL L 59, 1.3.2012, str. 1.

[4]               Uredba Komisije (EU) št. 711/2012 z dne 3. avgusta 2012 o spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010, UL L 209, 4.8.2012, str. 1.

[5]               Uredba Komisije (EU) št. 1082/2012 z dne 9. novembra 2012 o spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010, UL L 324, 22.11.2012, str. 25.

[6]               Sklep C(2012)1228 final; o Sklepu so bile vse države članice uradno obveščene 29. februarja 2012; ni objavljen v UL.

[7]               Sklep C(2012)5672 final; o Sklepu so bile vse države članice uradno obveščene 10. avgusta 2012; ni objavljen v UL.

[8]               Sklep C(2012)5880 final; o Sklepu so bile vse države članice uradno obveščene 23. avgusta 2012; ni objavljen v UL.

[9]               Komisija je to zbirko podatkov, katere uporaba je obvezna za udeležence dobavne verige, vzpostavila z Uredbo (EU) št. 185/2010 in Sklepom (2010)774.

[10]             Rok za polno uvedbo varnostnega pregledovanja tekočin, razpršil in gelov je bil preložen na 31. januar 2014; Uredba Komisije (EU) št. 246/2013 z dne 19. marca 2013 o spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010, UL L 77, 20.3.2013, str. 8.

[11]             http://ec.europa.eu/health/scientific_committees/emerging/docs/scenihr_o_036.pdf.

[12]             Uredba Komisije (EU) št. 859/2011 z dne 25. avgusta 2011 o spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010, UL L 220, 26.8.2011, str. 9.

[13]             Uredba Komisije (EU) št. 983/2010 z dne 3. novembra 2010 o spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010, UL L 286, 4.11.2010, str. 1 – uporablja se od 1. aprila 2011 za letala, potnike ter njihovo ročno in oddano prtljago, ki prihajajo iz Združenih držav.