SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

SKUPNA PRIZADEVANJA ZA MLADE V EVROPI

POZIV K UKREPANJU V ZVEZI Z BREZPOSELNOSTJO MLADIH

Mladi so ključni za evropsko dinamičnost in blaginjo v prihodnosti. Njihova nadarjenost, energija in ustvarjalnost bodo Evropi pomagale pri doseganju rasti in večje konkurenčnosti v času, ko bomo presegli gospodarsko in finančno krizo. Mlade pa je kriza še posebej močno prizadela. Trenutno je v Evropi skoraj 6 milijonov ljudi, mlajših od 25 let, brezposelnih, skupaj pa jih 7,5 milijona ni niti zaposlenih niti vključenih v izobraževanje ali usposabljanje. Stopnja brezposelnosti mladih v Evropi je bila v prvem četrtletju leta 2013 23,5-odstotna, kar je več kot dvakrat več od že tako zelo visoke stopnje brezposelnosti za prebivalstvo na splošno. V nekaterih državah je več kot polovica mladih, ki želijo delati, brez zaposlitve.

To predstavlja hkrati ogromen neizkoriščen vir, za katerega si Evropa ne more privoščiti, da bi ga zapravila, in družbeno krizo, ki ji Evropa ne more dovoliti, da bi se nadaljevala. Brezposelnost mladih močno vpliva na posameznike, kot tudi na družbo in gospodarstvo. Če se sedanja gibanja ne bodo hitro obrnila, bodo današnje stopnje brezposelnosti mladih ogrozile njihove dolgoročne zaposlitvene možnosti, kar bo imelo resne posledice za prihodnjo rast in socialno kohezijo. V okviru širše strategije Evrope za ustvarjanje rasti in delovnih mest je zato pomoč mladim, da vstopijo na trg dela in na njem ostanejo ter da pridobijo in razvijejo spretnosti, ki jim bodo olajšale zaposlovanje v prihodnosti, glavna prednostna naloga Evropske unije.

Komisija je med finančno krizo sodelovala z državami članicami pri reševanju gospodarskih in družbenih posledic visoke in naraščajoče brezposelnosti. Preden bo nekaj od tega dela obrodilo sadove, bo moral preteči čas. Evropa potrebuje korenite strukturne reforme, da bi postala bolj konkurenčna, to pa ni mogoče doseči čez noč. Bistvene reforme morajo zato spremljati hitri ukrepi za okrepitev rasti ter za pomoč mladim pri iskanju zaposlitve in pridobitvi osnovnih spretnosti. Ti ukrepi bodo mladim povečali zaupanje in jim pokazali, da imajo svetlo prihodnost.

Komisija je predlagala številne praktične in izvedljive ukrepe, ki imajo lahko takojšen učinek, in sicer nazadnje decembra 2012 s svežnjem o zaposlovanju mladih in marca 2013 s predlogi za 6 milijard EUR vredno pobudo za zaposlovanje mladih. Nekateri od teh predlogov so bili dogovorjeni na ravni EU in jih je zdaj treba hitro preoblikovati v priložnosti za mlade. O drugih se je še treba dogovoriti na ravni EU, zlasti o tistih, ki so povezani z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020.

Glede na navedeno je namen tega poročila predstaviti ukrepe, ki jih je treba nemudoma sprejeti, da bi mladi dobili zaposlitev ali se vključili v izobraževanje ali usposabljanje. Ti ukrepi zajemajo:

- izvajanje jamstva za mlade,

- vlaganje v mlade prek Evropskega socialnega sklada,

- okrepljena prizadevanja v začetni fazi pobude za zaposlovanje mladih,

- podporo mobilnosti delovne sile znotraj EU prek portala EURES,

- ukrepe za lažji prehod od izobraževanja k zaposlitvi z okrepitvijo ponudb kakovostnih vajeništev in pripravništev ter odpravo pomanjkanja spretnosti,

- pospešitev reform za dolgoročno zagotovitev resnično evropskega trga dela ter

- ukrepe za takojšnjo podporo ustvarjanja delovnih mest, zlasti s strani MSP, in za spodbujanje zaposlovanja mladih.

Na mnogih od teh področij so bili temelji postavljeni. Zdaj je prednostna naloga pospešiti izvajanje in okrepiti prizadevanja v zvezi z njim v začetni fazi. Uspeh bo odvisen od politične volje držav članic in sposobnosti zasebnega sektorja, da ustvarja priložnosti za mlade. EU ne more opraviti dela, ki je potrebno na nacionalni ravni. Lahko pa prispeva k uresničevanju ciljev z opredelitvijo najpomembnejših reform v okviru priporočil za posamezne države, razširjanjem najboljše prakse, usmerjanjem naložb iz proračuna EU in pomočjo mladim, da v celoti izkoristijo prednosti evropskega enotnega trga.

Evropska komisija evropske institucije, države članice, socialne partnerje in civilno družbo poziva k sodelovanju v partnerstvu pri izvajanje ukrepov iz tega poročila ter k trdni politični podpori teh ukrepov na junijskem zasedanju Evropskega sveta.

1. Uresničevanje jamstva za mlade

Komisija je kot del svežnja o zaposlovanju mladih, predstavljenega decembra 2012, pozvala države članice, naj zagotovijo, da vsi mladi v Evropi v štirih mesecih po prenehanju šolanja ali začetku brezposelnosti dobijo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo. To je jamstvo za mlade.

Predlog Komisije je Svet sprejel aprila 2013. Trenutna prednostna naloga je njegovo izvajanje. To je izraženo v priporočilih Komisije za posamezne države za leto 2013. Komisija je opredelila nujne ukrepe, ki jih mora 19 držav članic sprejeti za boj proti brezposelnosti mladih, med drugim z aktivnimi politikami trga dela, krepitvijo javnih zavodov za zaposlovanje ter podporo programov usposabljanja in vajeništva. Vsi ti ukrepi bodo prispevali k uresničevanju jamstva za mlade (glej Prilogo I za povzetek povezanih priporočil).

Za izvajanje jamstva za mlade bodo potrebne trajne naložbe na nacionalni ravni. Vendar so izkušnje, na primer v Avstriji in na Finskem, pokazale, da se te naložbe izplačajo ter da so gospodarski in družbeni stroški neukrepanja bistveno višji od stroškov izvajanja. Za popolno operativnost jamstva za mlade je potreben čas, zato je pomembno, da se proces zdaj začne z jasnim izvedbenim načrtom po posameznih državah, ki natančno pojasnjuje, kako se bo jamstvo za mlade izvajalo v praksi, ob ustreznem upoštevanju razlik glede obsega in narave izzivov v različnih nacionalnih okvirih.

Komisija zato poziva:

Ø Svet, da sprejme predlagana priporočila za posamezne države o jamstvu za mlade in zaposlovanju mladih na splošno, države članice pa k hitremu izvajanju teh priporočil,

Ø države članice z regijami, ki imajo več kot 25-odstotno stopnjo brezposelnosti mladih, k predložitvi izvedbenega načrta za jamstvo za mlade do oktobra 2013. Ti načrti bi morali opredeliti način izvajanja jamstva za mlade na nacionalni ravni, vlogo javnih organov in drugih organizacij, način financiranja, način spremljanja napredka in časovni okvir. Druge države članice so pozvane, da do pomladi 2014 predložijo podobne načrte.

2. Uporaba Evropskega socialnega sklada v korist mladih

Strukturni skladi EU so se skozi desetletja izkazali za pomembno gonilo ustvarjanja delovnih mest in socialne kohezije v Evropi. Evropski socialni sklad (v nadaljnjem besedilu: ESS) za obdobje 2007–2013 zajema skoraj 80 milijard EUR. To je zagotovilo obsežno podporo dejavnostim po vsej Evropi, namenjenim za pomoč pri vključevanju mladih na trg dela ter razvoju človeškega kapitala.

V obdobju 2014–2020 bodo imeli evropski strukturni in investicijski skladi ključno vlogo pri podpiranju mladih in izvajanju jamstva za mlade. Dogovor o prihodnjem večletnem finančnem okviru in programih za njegovo izvajanje je nujno potreben, da se lahko januarja 2014 nemudoma zagotovi uporaba ESS ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Ta dogovor mora odražati prednostno nalogo, ki jo EU pripisuje boju proti brezposelnosti mladih in njenemu preprečevanju: z minimalnim 25-odstotnim deležem finančnih sredstev iz kohezijske politike za ESS bi lahko zagotovili, da za naložbe v človeški kapital Evrope ostane na voljo vsaj 80 milijard EUR.

Države članice hkrati tesno sodelujejo s Komisijo pri oblikovanju naslednje generacije operativnih programov, ki bodo urejali uporabo teh finančnih sredstev. To je enkratna priložnost, da se novi programi prilagodijo najbolj perečim prednostnim nalogam reforme za rast in delovna mesta, kakor je določeno v priporočilih za posamezne države, in zlasti uresničevanju jamstva za mlade.

Komisija zato poziva:

Ø Evropski parlament in Svet, da čim prej dosežeta soglasje o večletnem finančnem okviru ter o novih predpisih o evropskih strukturnih in investicijskih skladih, ki bi morali zagotoviti dodelitev najmanj 25-odstotnega deleža finančnih sredstev iz kohezijske politike (vsaj 80 milijard EUR) Evropskemu socialnemu skladu. Države članice s posebej visoko stopnjo brezposelnosti mladih bi fiksni delež morale nameniti za prednostne naloge, povezane z bojem proti brezposelnosti mladih,

Ø države članice, da pospešijo sodelovanje s Komisijo v zvezi s sporazumi o partnerstvu in operativnimi programi za evropske strukturne in investicijske sklade ter da ostanejo zelo osredotočene na zaposlovanje mladih, vlaganje v človeški kapital ter prilagajanje sistemov izobraževanja in usposabljanja dejanskemu stanju na trgu dela.

3. Oživitev pobude za zaposlovanje mladih

Da bi finančno podporo še bolj usmerili v regije in skupine posameznikov, ki se najbolj soočajo z brezposelnostjo in neaktivnostjo mladih, se je Evropski svet februarja dogovoril, da se bo ustvarila posebna pobuda za zaposlovanje mladih, ki bo podprta s 6 milijardami EUR iz proračuna EU. Namenjena bo posameznim mladim, ki so stari od 15 do 24 let ter niso zaposleni, se ne izobražujejo in ne usposabljajo, in dopolnila podporo iz ESS za izvajanje jamstva za mlade.

Komisija je pospešila pripravo potrebnih zakonodajnih predlogov in jih marca 2013 predložila Evropskemu parlamentu in Svetu[1]. Zdaj je najpomembneje, da Evropski parlament in Svet te predloge sprejmeta in čim prej omogočita dostop do teh finančnih sredstev.

3.1  Osredotočenost na pobudo za zaposlovanje mladih ter okrepitev prizadevanj v zvezi z njo v začetni fazi

Komisija je predlagala, da se podpora iz pobude za zaposlovanje mladih usmeri v regije, ki se soočajo z več kot 25-odstotno brezposelnostjo mladih, in v teh regijah v mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo in ne usposabljajo ter so stari od 15 do 24 let. Ta merila bi bilo treba ohraniti: vsako zmanjšanje praga bi finančna sredstva preveč razpršilo v škodo tistih regij, ki najbolj potrebujejo pomoč[2]. Prav tako je nujno, da se pobuda za zaposlovanje mladih uporabi predvsem za podporo izvajanja jamstva za mlade. Druge ciljne skupine bodo podprli drugi viri financiranja iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter zlasti iz ESS.

Za zagotovitev hitrega izplačevanja sredstev iz pobude za zaposlovanje mladih, takoj ko bo pravni okvir dogovorjen, Komisija predlaga prilagoditev profila naslednjega večletnega finančnega okvira, da bi bil celotni znesek v višini 6 milijard EUR na voljo v obliki odobrenih sredstev v prvih dveh letih naslednjega večletnega finančnega okvira. To bo doseženo s spremembo profila izvajanja drugih programov, tako da bodo skupne letne ravni odobrenih sredstev ostale nespremenjene.

Države članice bodo morale biti pripravljene, da nemudoma izvedejo svoje operativne programe in projekte, ki so v pripravi, da bi mladim pomagale do kakovostnih zaposlitev, vajeništev ali izobraževanja. Izvajanje bi se moralo začeti takoj, celo pred sprejetjem sporazumov o partnerstvu in pred začetkom veljavnosti pravnega okvira. To je odvisno od pravočasne priprave programov držav članic, Komisija jih bo namreč obravnavala hitro.

Komisija zato poziva:

Ø Evropski parlament in Svet, da dosežeta soglasje o usmeritvi podpore iz pobude za zaposlovanje mladih v regije, ki imajo več kot 25-odstotno stopnjo brezposelnosti mladih, in v mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo in ne usposabljajo ter so stari od 15 do 24 let, z močno osredotočenostjo na ukrepe za podporo jamstva za mlade,

Ø Evropski parlament in Svet, da dosežeta soglasje o razporeditvi celotnega zneska v višini 6 milijard EUR iz pobude za zaposlovanje mladih v letih 2014 in 2015 s prilagoditvijo profila odobrenih sredstev naslednjega večletnega finančnega okvira ter s prilagoditvijo predpisov o evropskih strukturnih in investicijskih skladih, da bodo odhodki v okviru pobude za zaposlovanje mladih štele za upravičene od datuma predložitve operativnih programov pobude za zaposlovanje mladih, celo pred sprejetjem sporazumov o partnerstvu in pred začetkom veljavnosti pravnega okvira,

Ø države članice, da pospešijo pripravo posebnih programov pobude za zaposlovanje mladih ter jih predložijo v letu 2013, da bi zagotovili njihovo takojšnje izvajanje.

3.2  Oživitev akcijskih skupin za zmanjšanje brezposelnosti med mladimi

Komisija je leta 2012 z državami članicami, ki se srečujejo s posebej visoko stopnjo brezposelnosti mladih, ustanovila skupne akcijske skupine za zmanjšanje brezposelnosti med mladimi. Te skupine so si prizadevale zagotoviti, da se strukturni skladi EU optimalno izkoristijo v podporo mladih. Na podlagi tega dela je bilo približno 16 milijard EUR finančnih sredstev EU že predvidenih za pospešeno izvajanje ali prerazporeditev. Sčasoma bo to pomagalo več kot milijonu mladih, rezultati pa so že vidni v praksi (glej spodaj in Prilogo II).

Primeri rezultatov dela akcijskih skupin za zmanjšanje brezposelnosti med mladimi

- Na Portugalskem je pobuda „Impulso Jovem“ povzročila obsežno ponovno programiranje strukturnih skladov EU, kar bo do konca leta 2015 koristilo 90 000 mladim in zagotovilo podporo 4 500 MSP. Na primer, 143 milijonov EUR sredstev EU je bilo prerazporejenih za financiranje ukrepov, ki vključujejo pripravništva v ključnih gospodarskih sektorjih ter podporo za zaposlovanje mladih v starosti od 18 do 30 let prek povračila prispevkov delodajalcev za socialno varnost.

- V Španiji je bilo več kot 286 milijonov EUR iz sredstev ESS prerazporejenih na ukrepe, povezane z mladimi. Doslej izvedeni ukrepi vključujejo šolske in zaposlitvene delavnice s približno 9 500 mladimi udeleženci. Subvencije v obliki znižanj prispevkov za socialno varnost, odobrene podjetjem, ki zaposlujejo mlade, so zadevale 142 000 mladih. Nova strategija za podjetništvo in zaposlovanje mladih določa 100 nadaljnjih ukrepov v boju proti brezposelnosti mladih. Za te ukrepe je namenjene 3,485 milijarde EUR, pri čemer bo nekatere ukrepe sofinanciral ESS. V regijah z najvišjo stopnjo brezposelnosti mladih se več posebnih ukrepov financira iz ESRR.

- V Italiji je bilo v okviru akcijskega načrta za kohezijo 1,4 milijarde EUR dodeljenih za ukrepe, namenjene mladim, vključno z načrtom za zaposlovanje mladih na Siciliji v višini 452 milijonov EUR, izobraževalnimi dejavnostmi za 65 300 študentov iz južnih regij ter 13 000 novih priložnosti za mobilnost. V drugi fazi je bilo dodatnih 620 milijonov EUR namenjenih novim ukrepom v podporo mladih in mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo in ne usposabljajo, vključno z otroškim varstvom, podporo podjetništvu in boju proti osipu. ESS bo sofinanciral tudi ukrepe za podporo programov vajeništva (100 milijonov EUR) ter zagotavljanje svetovanja in usmerjanja učencev ter mladih diplomantov (36 milijonov EUR).

Na podlagi teh pozitivnih izkušenj je Komisija pripravljena oživeti in razširiti akcijske skupine, da bodo sodelovale z državami članicami, ki so v okviru pobude za zaposlovanje mladih upravičene do finančne podpore. Na pobudo zadevnih držav članic bodo ustanovljene skupine, ki bodo podpirale in pospeševale pripravo operativnih programov ter svetovale, kako je finančna sredstva EU iz ESS in pobude za zaposlovanje mladih mogoče kar najbolje uporabiti za izvajanje jamstva za mlade.

Komisija zato poziva:

Ø države članice, ki so upravičene do pobude za zaposlovanje mladih, da na svojo zahtevo sodelujejo s strokovnjaki Komisije v okviru za to namenjenih akcijskih skupin za zmanjšanje brezposelnosti med mladimi, ki prispevajo k izvajanju programov jamstva za mlade in uporabi sredstev iz ESS in pobude za zaposlovanje mladih v ta namen. Komisija bo v podporo temu procesu in na zahtevo države članice usklajevala tehnično pomoč, na primer prek povezovanja med državami članicami.

4. Spodbujanje mobilnosti prek portala EURES in ESS

Enotni trg nudi mnogo priložnosti za zaposlitev, vajeništvo ali usposabljanje mladih v Evropi. Vsi znaki kažejo, da si jih mladi močno želijo izkoristiti. Vendar lahko dejansko odkrivanje in izkoriščanje priložnosti v drugih državah članicah zbuja strah. Komisija si je zato dolgo prizadevala, da bi olajšala mobilnost v korist tako posameznikov in delodajalcev kot evropskega gospodarstva na splošno.

Portal EURES omogoča dostop do več kot 1,4 milijona prostih delovnih mest in skoraj 31 000 registriranih delodajalcev. Vendar pa mreža EURES še ni v celoti izkoriščena. Komisija je začela obsežno reformo, da bi sistem EURES bolje odražal dejansko stanje na trgu dela ter da okrepi osredotočenost na mobilnost mladih s ponudbo delovnih mest in priložnosti, ki združujejo delo z učenjem, na primer vajeništva. Tudi portal EURES se posodablja, da bi bil bolj prijazen uporabnikom, statut EURES, ki določa skupno dogovorjene smernice EU za nacionalne izvedbene ukrepe EURES, pa bo predložen do konca tega leta. Poleg tega Komisija pripravlja novo zakonodajo za okrepitev storitev EURES za delodajalce in iskalce zaposlitve. Cilj je zagotoviti več prostih delovnih mest, izboljšati povezovanje med prostimi delovnimi mesti in prijavami ter hkrati poglobiti vključenost portala EURES v nacionalne javne zavode za zaposlovanje.

Za mlade je odkrivanje priložnosti za delo ali učenje v tujini eno, izkoriščanje teh priložnosti pa čisto nekaj drugega. Komisija trenutno poskusno izvaja nov sistem, ki bi mladim pomagal izkoristiti priložnosti za zaposlitev, ki se oglašujejo na portalu EURES, in hkrati pomagal MSP, da zaposlijo mlade iskalce zaposlitve iz vse Evrope. „Tvoja prva zaposlitev EURES“ mladim omogoča, da najdejo zaposlitev v drugih državah članicah z zagotavljanjem finančne podpore za jezikovne tečaje in drugo potrebno usposabljanje, za potne stroške in programe vključevanja v primeru zaposlitve v MSP. Pilotni projekt „tvoja prva zaposlitev EURES“ bo pomagal najti zaposlitev okoli 5 000 posameznikom v šestih sodelujočih državah članicah, leta 2013 pa bo razširjen na ponudbe vajeništva in pripravništev. Začetni rezultati so zelo spodbudni in nekatere države članice, na primer Nemčija, so po tem vzoru oblikovale svoje programe mobilnosti.

V okviru naslednjega večletnega finančnega okvira bo Evropski program za socialne spremembe in inovacije zagotovil dodatna finančna sredstva v višini približno 5 milijonov EUR letno za podporo te vrste ciljnega programa. Vendar bodo glede na velikost izziva odgovornost nosile države članice (prek javnih zavodov za zaposlovanje) in delodajalci, da bodo okrepili finančno podporo za zaposlovanje v okviru mobilnosti znotraj EU, pri tem pa se oprli na izkušnje iz projekta „tvoja prva zaposlitev EURES“. ESS lahko pomaga: od leta 2014 bo na voljo finančna podpora za jezikovne tečaje in poklicno usmerjanje, potne stroške in vključevanje v državi gostiteljici.

Komisija zato poziva:

Ø države članice, da izkoristijo možnosti financiranja iz ESS in nacionalnih virov financiranja za spodbujanje mobilnosti delovne sile znotraj EU, vključno z uporabo portala EURES, in da v zvezi s tem okrepijo zmogljivosti nacionalnih javnih zavodov za zaposlovanje,

Ø Evropski parlament in Svet, naj hitro obravnavata prihodnji zakonodajni predlog Komisije za okrepitev portala EURES, ki bo predložen do konca leta 2013.

5. Olajšanje prehoda od izobraževanja k zaposlitvi

Pomoč mladim pri vključevanju na trg dela po prenehanju šolanja ali diplomiranju je nepogrešljiv del uresničevanja jamstva za mlade. V letošnjih priporočilih za posamezne države Komisija 16 državam članicam priporoča, naj se osredotočijo na reformo programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja glede na potrebe na trgu dela, in sicer z okrepitvijo usposabljanja na delovnem mestu in pospešitvijo reforme vajeništva. Ta proces lahko podpre proračun EU: države članice lahko za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja uporabijo ESS, pobudo za zaposlovanje mladih in program „Erasmus +“.

Prehod od izobraževanja k zaposlitvi je bila osrednja tema svežnja o zaposlovanju mladih, ki je vzpostavil dve posebni pobudi za olajšanje tega prehoda: evropsko koalicijo za vajeništva in okvir za kakovost pripravništev.

5.1  Izvajanje evropske koalicije za vajeništva

Izkušnje so pokazale, da so države s trdnimi in privlačnimi sistemi poklicnega izobraževanja ter usposabljanja, zlasti z dobro uveljavljenimi sistemi vajeništva in razvitim usposabljanjem na delovnem mestu, običajno uspešnejše pri olajšanju prehoda od izobraževanja k zaposlitvi in ohranjanju nizke brezposelnosti mladih. Izboljšanje ponudbe in kakovosti vajeništev je zato pomemben del strategije za zaposlovanje mladih.

Kot je bilo napovedano v svežnju o zaposlovanju mladih, je Komisija oblikovala evropsko koalicijo za vajeništva, da bi prispevala k izboljšanju kakovosti in ponudbe vajeništev ter spremenila način razmišljanja o usposabljanju na delovnem mestu. Koalicija bo povezala države članice, socialne partnerje, podjetja, Komisijo in druge zadevne akterje, da bi razvili visokokakovostno vajeniško usposabljanje in odličnost usposabljanja na delovnem mestu v okviru poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter spodbujali nacionalna partnerstva za dualni sistem učenja.

Vzpostavitev koalicije 2. julija 2013 je priložnost za spodbuditev zasebnega sektorja ter predstavlja nov zagon za ponudbo in povpraševanje po visokokakovostnih vajeništvih in usposabljanju na delovnem mestu. Podjetja imajo lahko samo prednosti od dostopa do velike baze morebitnih kandidatov za vajeništva in od današnjega vlaganja, ki bo ustvarilo visokokvalificirano delovno silo v prihodnosti.

Komisija zato poziva:

Ø države članice, da izvedejo predlagana priporočila za posamezne države o vajeništvih ter poklicnem izobraževanju in usposabljanju,

Ø države članice, naj reformo vajeništva vključijo v svoje izvedbene načrte za jamstvo za mlade in mobilizirajo finančna sredstva EU v podporo temu cilju; vzpostavijo naj tudi trdna partnerstva na nacionalni ravni za dualni sistem učenja, ki bi povezala organe, odgovorne za izobraževanje in zaposlovanje, socialne partnerje, zbornice, ponudnike poklicnega izobraževanja in usposabljanja, mladinske in študentske organizacije, zavode za zaposlovanje in agencije, ki upravljajo finančna sredstva EU,

Ø zasebni sektor, da popolnoma podpre koalicijo in da se zaveže k povečanju ponudbe visokokakovostnih vajeništev na podlagi nedavnih industrijsko usmerjenih pobud.

5.2  Zagotavljanje visokokakovostnih pripravništev

Pripravništva imajo prav tako pomembno vlogo pri olajšanju prehoda od izobraževanja k zaposlitvi, zlasti v času krize. Visokokakovostna pripravništva prispevajo h krepitvi zaposljivosti mladih in so pomembna odskočna deska za poznejšo redno zaposlitev.

Vendar obstajajo kljub splošnemu soglasju o pomenu pripravništev resni pomisleki glede kakovosti razpoložljivih pripravništev in njihove dodane vrednosti. Ti zadevajo nezadostno učno vsebino, neustrezne delovne pogoje in ponavljajoča se pripravništva, ki se dejansko uporabljajo kot nadomestila za pravo zaposlitev. Za obravnavo teh vprašanj je Komisija kot del svežnja o zaposlovanju mladih napovedala novo evropsko pobudo o evropskem okviru za kakovost pripravništev. Komisija se je posvetovala s socialnimi partnerji in bo zdaj pospešila delo v zvezi s tem okvirom, da bi predlog predstavila do konca leta 2013.

Komisija zato poziva:

Ø Svet, naj hitro obravnava prihodnji predlog Komisije o okviru za kakovost pripravništev, da bo nov okvir lahko vzpostavljen v začetku leta 2014.

5.3 „Erasmus +“: odpiranje čezmejnih priložnosti za izobraževanje in usposabljanje

Namenski programi EU prav tako pomembno prispevajo k razvoju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter mladim pomagajo, da v celoti izkoristijo prednosti enotnega trga. Večja mobilnost študentov povečuje mobilnost delovne sile in prispeva k ustvarjanju bolj integriranega trga dela. Sedanji program vseživljenjskega učenja (in zlasti podprogram „Leonardo da Vinci“ za poklicno izobraževanje in usposabljanje) je na primer že 500 000 študentom v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter 225 000 študentom v visokošolskem izobraževanju omogočil, da so izkoristili usposabljanje na delovnem mestu v drugi državi članici, pri čemer so razvili spretnosti, pomembne za delovna mesta, in spretnosti na različnih področjih, ki jih delodajalci iščejo.

Primeri, kako so evropski programi za mobilnost v okviru poklicnega izobraževanja in usposabljanja pomagali mladim

- Leta 2012 se je Lili iz Romunije udeležila projekta mobilnosti „Leonardo da Vinci“ z naslovom „Uporaba sodobnih sistemov zdravstvenega varstva“. Štiri tedne je v okviru programa usposabljanja v bolnišnici Barmherzige Brüder na Dunaju razvijala spretnosti zdravstvene nege. To ji je omogočilo pridobitev novega znanja na področju tehnik zdravstvene nege in sodobnih raziskovalnih tehnik, napredovala pa je tudi v znanju nemščine. S pomočjo te izkušnje in potrdila Europass mobilnost, ki ga je dobila na koncu prakse, je lahko našla novo zaposlitev v tujini.

- Joanna s Poljske se je leta 2008 udeležila enomesečne poklicne prakse v Nemčiji prek programa „Leonardo da Vinci“, delala pa je v lokalnem semenarskem podjetju Appels Wilde Samen. Praksa ji je omogočila pridobitev spretnosti pri gojenju številnih sort rastlin ter delu v drugem jeziku in kulturnem okolju. Ta izkušnja ji je utrla pot do lastne kmetije na Poljskem, kjer vzdržuje tesne vezi z gostujočim podjetjem v Nemčiji.

- Matthias iz Nemčije je opravil začetno poklicno pripravništvo na mednarodnem letališču v Münchnu za strokovnjaka mehanoelektronike, nato pa tri tedne delal na dunajskem letališču, kjer je prek programa „Leonardo da Vinci“ pridobil izkušnje v tujini. Praksa v tujini mu je omogočila vpogled v različne delovne procese in kulturo, dobil pa je nov pogled na delovne procese v svojem matičnem podjetju.

V okviru naslednjega večletnega finančnega okvira se bo kot del programa „Erasmus +“, ki ga je predlagala Komisija, podpora mobilnosti močno povečala, da bo pomoč zagotovljena skupaj skoraj 5 milijonom mladih, vključno z več kot 700 000 praksami v okviru poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Sodelovanje med delodajalci in ponudniki izobraževanja se bo okrepilo prek strateških partnerstev in koalicij sektorskih spretnosti za podporo kakovostnejših izobraževalnih programov in čezmejne mobilnosti.

Učinek tega sodelovanja je mogoče povečati z dodatnimi nacionalnimi sredstvi in sredstvi EU, zlasti iz ESS, da se priložnosti zagotovijo še večjemu številu mladih. Jasno je, da je povpraševanje po čezmejni mobilnosti veliko in da ima zato število priložnosti za prakso v tujini znaten potencial za rast. Da bi ga izkoristili, bo Komisija pospešila izvajanje tega dela programa „Erasmus +“, države članice pa bi morale uporabiti svoje dodelitve ESS v ta namen.

Komisija zato poziva:

Ø Evropski parlament in Svet, da hitro dosežeta soglasje o novem programu „Erasmus +“. Komisija bo pospešila izvajanje elementa poklicnega izobraževanja in usposabljanja v okviru tega programa, ko se začne izvajati leta 2014,

Ø države članice k uporabi ESS za razvoj in podporo mobilnosti v okviru poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da se mladim pomaga pri pridobivanju spretnosti, potrebnih za iskanje zaposlitve na trgu dela.

5.4  Vlaganje v spretnosti ter odprava neusklajenosti med ponudbo spretnosti in povpraševanjem po njih

Evropska konkurenčnost, inovativna sposobnost in produktivnost so močno odvisni od razpoložljivosti visokoizobraženih in dobro usposobljenih delavcev. Dolgoletni trend glede vse višjih zahtev po spretnostih pomeni, da bodo mladi brez spretnosti, ki jih zahteva gospodarstvo, vse težje našli zaposlitev. Reševanje vprašanja brezposelnosti mladih zato zahteva ukrepe za odpravljanje pomanjkanja spretnosti ter neusklajenosti med ponudbo spretnosti in povpraševanjem po njih.

Proces pridobivanja spretnosti se začne v šoli ter se nadaljuje v visokošolskem izobraževanju in usposabljanju na delovnem mestu. Vendar je danes uspešnost številnih izobraževalnih sistemov nezadostna, saj imajo nesprejemljivo visoke stopnje osipa in mladim ne zagotovijo osnovnih spretnosti. Zato se morajo izobraževalni sistemi nujno bolje odzivati na sedanje in prihodnje potrebe po spretnostih, da bi odpravili neusklajenost med ponudbo spretnosti in povpraševanjem po njih ter ozka grla.

Odpravi neusklajenosti med ponudbo spretnosti in povpraševanjem po njih v sektorjih z znanim potencialom za ustvarjanje delovnih mest, kot so informacijske in komunikacijske tehnologije, zdravstveno varstvo in zeleno gospodarstvo, je treba nameniti še posebno pozornost. Komisija je marca 2013 na ravni EU vzpostavila partnerstvo več zainteresiranih strani, tj. veliko koalicijo za digitalna delovna mesta, in sicer s ciljem odpraviti pomanjkanje spretnosti na področju informacijske in komunikacijske tehnologije v EU ter zapolniti več sto tisoč predvidenih prostih delovnih mest, ki zahtevajo te spretnosti. Kot del akcijskega načrta za zdravstvene delavce EU je Komisija aprila 2013 uvedla skupni ukrep, da bi prispevala k izboljšanju napovedovanja in načrtovanja delovne sile v zdravstvu, s čimer je združila države članice in zainteresirane strani pri izmenjavi dobre prakse. Komisija izvaja tudi primerjalno čezmejno študijo o inovativnih strategijah zaposlovanja, kot je uporaba družbenih medijev za pritegnitev mladih, da se zaposlijo v zdravstvu Komisija bo vzpostavila podobne koalicije ali širše akcijske načrte, da bi sprostila potencial zelenega gospodarstva in zdravstvenega sektorja za ustvarjanje novih delovnih mest.

Podjetniške spretnosti so prav tako zelo pomembne za mlade, ki iščejo zaposlitev ali želijo ustanoviti svoje podjetje. Praktične podjetniške izkušnje za vse mlade prispevajo k povezavi izobraževanja z resničnim svetom, da iz ustvarjalnih zamisli nastanejo podjetniške dejavnosti. Komisija bo pripravila podrobnejše smernice politike o podjetništvu v izobraževanju, da bi podprla spremembe v izobraževalnih sistemih. Sodelovanje z OECD v zvezi z vodilnimi okviri za podjetniško izobraževanje na ravni šol, poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter univerz bo spodbudilo poučevanje in učenje podjetništva.

Za dodatno pomoč mladim pri zaposlitvi v tujini Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami in zainteresiranimi stranmi pripravlja oblikovanje evropskega prostora spretnosti in kvalifikacij. To bo zagotovilo enostavno čezmejno priznavanje spretnosti in kvalifikacij ter olajšalo mobilnost delovne sile.

Komisija zato poziva:

Ø države članice, da posodobijo in izboljšajo svoje izobraževalne sisteme z odpravo vrzeli v osnovnih spretnostih, okrepitvijo prizadevanj za odpravo osipa, izboljšanjem zagotavljanja spretnosti na različnih področjih, kot so digitalne, podjetniške in jezikovne spretnosti, ter povečanjem uporabe učenja, podprtega z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo,

Ø vse zainteresirane strani, da okrepijo svojo podporo veliki koaliciji za digitalna delovna mesta, da bi se pripravili na predvideno pomanjkanje 900 000 strokovnjakov s področja informacijske in komunikacijske tehnologije v Evropi do leta 2015.

6. Dolgoročno oblikovanje evropskega trga dela

Večina opisanih ukrepov bo imela ob takojšnji izvedbi takojšen učinek. Vendar je treba srednjeročno še marsikaj storiti za reformo gospodarstva, da bi oblikovali resnično evropski trg dela, na katerem se lahko vsi državljani, mladi in starejši, prosto gibajo za delo, študij in usposabljanje. Tako bo evropsko gospodarstvo postalo bolj dinamično in prožno, hkrati pa bo zagotavljalo ustrezno zaščito za tiste, ki uveljavljajo svojo pravico do življenja, dela in študija v tujini.

V obravnavi je že več predlogov, ki bodo prispevali k večji učinkovitosti enotnega trga, vključno s predlaganimi spremembami direktive o poklicnih kvalifikacijah in direktive o prenosljivosti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja ter direktivo o uveljavljanju pravic mobilnih delavcev. Nujno je treba izboljšati tudi izvrševanje obstoječega prava EU, zlasti glede delovnih mest in delovnih pogojev. Poleg tega Komisija pripravlja več državljanom prijaznih pravil o koordinaciji sistemov socialne varnosti v zvezi z nadomestili za brezposelnost ter preučuje možnost, da se delavcem, ki iščejo zaposlitev v drugi državi članici, nadomestila za brezposelnost plačajo za obdobje, daljše od sedanjih treh mesecev.

Nedavni predlog Komisije za posodobitev in okrepitev sodelovanja med javnimi zavodi za zaposlovanje bo prav tako prispeval k izboljšanju operativnega delovanja trgov dela in zagotavljanju programov trga dela, s tem pa k vključevanju mladih na trg dela. Komisija bo predlagala ustanovitev mreže javnih zavodov za zaposlovanje, da bi vzpostaviti primerjalni sistem, ustrezne dejavnosti vzajemnega učenja pa bodo prispevale k oblikovanju evropskega trga dela ter navsezadnje omogočile boljše in učinkovitejše zavode za zaposlovanje za iskalce zaposlitve in delodajalce.

Komisija zato poziva:

Ø Evropski parlament in Svet, da se dogovorita o vseh predlogih, namenjenih spodbujanju razvoja resnično evropskega trga dela, dostopnega vsem mladim.

7. Ustvarjanje delovnih mest: pomoč podjetjem pri zaposlovanju mladih

Brezposelnost mladih se bo trajno zmanjšala samo, če bo gospodarstvo ustvarilo nova delovna mesta. Vse delo, ki v Evropi poteka za oživitev rasti in ustvarjanje novih delovnih mest, bo zato prispevalo k reševanju težave brezposelnosti mladih. Prednostne naloge, poudarjene na evropski ravni v okviru letnega pregleda rasti, na nacionalni ravni pa v okviru priporočil za posamezne države, so korak naprej. V zvezi s tem so potrebna posebna prizadevanja za oblikovanje pravih spodbud za podjetja, zlasti za MSP, da zaposlijo in obdržijo mlade.

Mlade je brezposelnost nesorazmerno prizadela. To kaže na širše, globoko zakoreninjene težave pri delovanju trgov dela. Poleg tega so mladi v mnogih državah prekomerno zastopani med delavci s pogodbami za določen čas. Zmanjševanje razlik v zakonodaji o varstvu zaposlitve med pogodbami za določen čas in pogodbami za nedoločen čas bo prispevalo k lažjemu prehodu novih iskalcev zaposlitve, vključno z mladimi, od prve zaposlitve za krajši čas do stabilnejših delovnih mest z zanimivimi poklicnimi možnostmi. Poleg tega je v pravih okoliščinah lahko pomembno tudi zmanjšanje stroškov prve zaposlitve mladih, na primer prek namenskih subvencij in zmanjšanja prispevkov za socialno varnost v primeru nizkokvalificiranih delovnih mest.

MSP, zlasti mikropodjetja, so še posebej pomembno gonilo pri ustvarjanju delovnih mest za mlade, zato bi bilo treba storiti vse, da pridobijo dostop do finančnih sredstev, ki jih potrebujejo za uspešen razvoj. V zvezi s tem imajo pomembno vlogo instrumenti EU, zlasti Evropski sklad za regionalni razvoj, in sicer pri zagotavljanju neposredne podpore MSP in sofinanciranju širokega izbora finančnih instrumentov. Tudi Evropska investicijska banka (EIB) ima ključno vlogo pri dostopu MSP do finančnih sredstev. Nedavno povečanje kapitala v višini 10 milijard EUR bo predvidoma omogočilo, da se bo v obdobju 2013–2015 letno sprostilo 12,5 milijarde EUR neposredne finančne podpore za MSP, kar bi ob upoštevanju drugih vrst posojil, ki posredno koristijo MSP, in sofinanciranja lahko zagotovilo skupaj okoli 37,5 milijarde EUR posojil za MSP. Poleg tega Komisija trenutno sodeluje z EIB pri razvoju skupnih instrumentov za podporo posojil MSP.

Komisija zato poziva:

Ø države članice k izvajanju nanje naslovljenih priporočil za posamezne države, vključno z omejitvijo davčne obremenitve dela, zmanjšanjem razlik v varnosti zaposlitve med različnimi vrstami pogodb o zaposlitvi in preučitvijo usmerjenih ukrepov za spodbujanje zaposlovanja mladih,

Ø EIB, da okrepi podporo za MSP, ki ustvarjajo delovna mesta in zagotavljajo vajeništva mladim pod 25 leti, ter pospeši sodelovanje s Komisijo in Evropsko centralno banko pri izvajanju novih mehanizmov za podporo MSP, vključno z mikrokrediti in finančnimi sredstvi za socialna podjetja.

*** Priloga 1 – Priporočila za posamezne države v zvezi z zaposlovanjem mladih

BE || Poenostavi in ponovno okrepi naj usklajevanje med zaposlitvenimi spodbudami, aktivacijskimi politikami, ponudbo in povpraševanjem na trgu dela, izobraževanjem, vseživljenjskim učenjem ter politikami poklicnega usposabljanja za starejše in mlade.

BG || Pospeši naj izvajanje nacionalne pobude za zaposlovanje mladih, na primer v okviru jamstva za mlade. Sprejme naj zakon o šolstvu in nadaljuje reformo visokega šolstva, predvsem na podlagi boljšega usklajevanja rezultatov izobraževanja in potreb trga dela ter s krepitvijo sodelovanja med izobraževalnimi ustanovami, raziskovalnimi ustanovami in podjetji.

DK || Izboljša naj kakovost poklicnega usposabljanja, da se zmanjša delež mladih, ki zgodaj opustijo šolanje, in zagotovi povečanje števila vajeništev.

EE || Nadaljuje naj prizadevanja za izboljšanje sistema izobraževanja in usposabljanja glede na potrebe trga dela, med drugim z nadaljnjim vključevanjem socialnih partnerjev ter sprejetjem usmerjenih ukrepov za zmanjšanje brezposelnosti mladih.

ES || Izvede naj ukrepe za boj proti brezposelnosti mladih iz strategije za podjetništvo in zaposlovanje mladih za obdobje 2013–2016, na primer prek zaposlitvenega jamstva za mlade, ter pozorno spremlja njihovo učinkovitost. Nadaljuje naj prizadevanja za povečanje ustreznosti izobraževanja in usposabljanja glede na potrebe na trgu dela, za zmanjšanje predčasnega opuščanja šolanja ter za porast vseživljenjskega učenja, in sicer z razširitvijo uporabe dvojnega poklicnega usposabljanja prek okvirov sedanje pilotne faze in z uvedbo celovitega sistema spremljanja uspešnosti učencev do konca leta 2013.

FI || Izvaja naj tekoče ukrepe za izboljšanje položaja mladih in dolgotrajno brezposelnih na trgu dela ter pozorno spremlja njihov učinek, pri čemer naj posebno pozornost nameni razvoju znanj in spretnosti, ki se zahtevajo za razpisana delovna mesta.

FR || Sprejme naj nadaljnje ukrepe za izboljšanje prehoda iz šolanja v zaposlitev, na primer v okviru jamstev za mlade in s spodbujanjem vajeništva.

HU || Obravnava naj brezposelnost mladih, npr. prek jamstva za mlade. Izvede naj nacionalno strategijo glede zgodnjega opuščanja šolanja in zagotovi, da izobraževalni sistem vsem mladim zagotovi sposobnosti, spretnosti in kvalifikacije, ki jih potrebujejo na trgu dela. Izboljša naj dostop do vključujočega rednega šolanja, zlasti za Rome. Podpre naj prehajanje med različnimi stopnjami izobraževanja in na trg dela. Izvede naj reformo višjega šolstva, ki omogoča boljše možnosti za pridobitev terciarne izobrazbe, zlasti za prikrajšane študente.

IT || Sprejme naj nadaljnje ukrepe za spodbujanje udeležbe na trgu dela, zlasti žensk in mladih, na primer v okviru jamstva za mlade. Okrepi naj poklicno izobraževanje in usposabljanje, poskrbi za učinkovitejše delovanje javnih zavodov za zaposlovanje ter izboljša poklicno usmerjanje in svetovalne storitve za študente, udeležene v terciarnem izobraževanju. … Pospeši naj prizadevanja za preprečevanje šolskega osipa ter izboljšanje kakovosti šol in rezultatov izobraževanja, tudi z reformo poklicnega razvoja učiteljev in njihovih kariernih možnosti.

LT || Izboljša naj zaposljivost mladih, na primer prek jamstva za mlade, izboljša izvajanje in učinkovitost vajeniških shem ter odpravi neskladje med kvalifikacijami in potrebami trga dela.

LU || Okrepi naj prizadevanja za zmanjšanje brezposelnosti mladih, in sicer z izboljšanjem oblikovanja in spremljanja aktivnih politik trga dela. Okrepi naj splošno in poklicno izobraževanje mladih za bolj usklajeno ponudbo znanj mladih in povpraševanjem po njih na trgu dela, zlasti za mlade s priseljenskim ozadjem.

LV || Zmanjša naj dolgotrajno brezposelnost in brezposelnost mladih, tako da poveča pokritost z aktivnimi politikami trga dela in ciljno usmerjenimi socialnimi storitvami ter njihovo učinkovitost. Izboljša naj zaposljivost mladih, na primer z jamstvom za mlade, vzpostavi naj celovit sistem poklicnega svetovanja, izvede reforme na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter izboljša kakovost in dostopnost vajeništva.

MT || Nadaljuje naj s strateškimi prizadevanji za zmanjšanje deleža mladih, ki zgodaj opustijo šolanje, zlasti z vzpostavitvijo celovitega sistema za spremljanje tega pojava, ter za povečanje relevantnosti izobraževanja in usposabljanja za trg dela, da se bo tako obravnavalo pomanjkanje nekaterih spretnosti, med drugim z napovedano reformo sistema pripravništva.

PL || Okrepi naj prizadevanja za zmanjšanje brezposelnosti mladih, na primer v okviru pobude jamstva za mlade, poveča možnosti za vajeništvo in učenje ob delu, okrepi sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in delodajalci ter poveča kakovost poučevanja.

RO || V boju proti brezposelnosti mladih naj nemudoma začne izvajati nacionalni načrt za zaposlovanje mladih, vključno z na primer jamstvom za mlade. Pospeši naj reforme poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Dodatno naj uskladi terciarno izobraževanje s potrebami trga dela in izboljša dostop za prikrajšane osebe. Izvaja naj nacionalno strategijo o zgodnjem opuščanju šolanja s poudarkom na boljšem dostopu do kakovostne vzgoje in izobraževanja v zgodnjem otroštvu, vključno za romske otroke.

SE || Okrepi naj prizadevanja za izboljšanje vključevanja nizko kvalificiranih mladih in oseb s priseljenskim ozadjem na trg dela, tako da uvede odločnejše in bolj ciljno usmerjene ukrepe za izboljšanje njihove zaposljivosti in povpraševanje na trgu dela po teh skupinah iskalcev zaposlitve. Okrepi naj prizadevanja za olajšanje prehoda iz šolanja v zaposlitev, vključno s širšo uporabo usposabljanja na delovnem mestu in drugih oblik pogodb, ki združujejo delo in izobraževanje. Dopolni naj sistem jamstva za mlade, da bo dosegel tudi mlade, ki niso vključeni v izobraževanje ali usposabljanje.

SI || Sprejme naj nadaljnje ukrepe za povečanje zaposlenosti med mladimi s terciarno izobrazbo, starejšimi in nizko kvalificiranimi osebami z osredotočenjem sredstev na potrebam prilagojene ukrepe aktivne politike zaposlovanja, hkrati pa izboljša njihovo učinkovitost. Odpravi naj neusklajenost kvalifikacij in potreb na trgu dela s povečanjem privlačnosti zadevnega poklicnega izobraževanja in programov usposabljanja ter z nadaljnjim sodelovanjem z ustreznimi zainteresiranimi stranmi pri ocenjevanju potreb na trgu dela.

SK || Okrepi naj prizadevanja za zmanjšanje visoke brezposelnosti mladih, na primer s pomočjo jamstva za mlade. Sprejme naj ukrepe za privabljanje mladih v učiteljski poklic in izboljša izobraževalne rezultate. Pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju naj okrepi usposabljanje na delovnem mestu v podjetjih. Na področju visokošolskega izobraževanja naj vzpostavi več programov dodiplomskega študija, prilagojenih potrebam na trgu dela.

UK || Okrepi naj ukrepe za odpravljanje brezposelnosti mladih tako, da na primer sedanji program pogodb za mlade (t. i. Youth Contract) nadgradi s programom jamstva za mlade. Poveča naj kakovost in trajanje vajeništev, poenostavi sistem kvalifikacij in okrepi vključenost delodajalcev, zlasti pri zagotavljanju tehničnih veščin in znanj na napredni in srednji ravni. Z učinkovitim izvajanjem programa pripravništev naj zmanjša število mladostnikov, starih od 18 do 24 let, ki imajo zelo slabe osnovne veščine in znanja.

Priloga 2 – Kako so akcijske skupine za zmanjšanje brezposelnosti med mladimi pomagale mladim

Irska || - Decembra 2012 je bil v okviru irskega akcijskega načrta za nova delovna mesta ustanovljen sklad za izobraževanje in usposabljanje za trg dela (t. i. Momentum), katerega cilj je zagotoviti poklicno usposabljanje do 6 500 dolgotrajno brezposelnih oseb. Skupne naložbe sklada znašajo 20 milijonov EUR, od tega bo 10 milijonov EUR prispeval ESS. Eno od štirih področij tega sklada je posebej namenjeno mladim do 25. leta. Trenutno 816 mladih prejema pomoč s tega področja sklada. Ker pa lahko mladi prejemajo sredstva tudi iz drugih treh področij sklada, je skupno število mladih, ki sodelujejo v okviru pobude Momentum, 1 353. - Na Irskem, je bilo 25 milijonov EUR preusmerjenih v celostni program Youthreach, ki ponuja izobraževanje, usposabljanje in delovne izkušnje za mlade, ki so predčasno opustili šolanje in preden so pridobili kakršne koli kvalifikacije ali se usposobili za poklic. S tem se bo zagotovilo, da se do konca leta 2013 ohrani 3 700 mest za usposabljanje mladih.

Slovaška || - Po prerazporeditvi sredstev ESS sta se novembra 2012 začela izvajati dva nacionalna projekta (v vrednosti 70 milijonov EUR) za ustvarjanje novih delovnih mest za mlade do 29. leta v zasebnem sektorju in samozaposlitvenem sektorju, in sicer v regijah, kjer je brezposelnost največja (cilj: 13 000 novih zaposlitev). Izvajanje projektov je bilo doslej uspešno, pri čemer je interes za ponujanje priložnosti za delo mladim največji v mikropodjetjih in MSP. Do srede maja 2013 je bilo ustvarjenih več kot 6 200 novih delovnih mest (za 33,1 milijona EUR sklenjenih pogodb).

Litva || - V Litvi se izvajajo vsi načrtovani ukrepi ESS. Eden od projektov je bil preusmerjen tako, da ponuja programe poklicnega usposabljanja približno 6 000 mladim. Proračun zanj znaša približno 6 milijonov EUR. Projekt se je začel avgusta 2012, zaključil pa se bo avgusta 2013. V njem sodeluje 4 851 udeležencev. - Projekt, ki zagotavlja prvo delovno prakso za mlade, je bil podaljšan, njegov proračun pa se je povišal za 6 milijonov EUR, kar bo v podporo približno 6 000 mladim. Začel se je julija 2011, zaključil pa se bo novembra 2013. V tem projektu je že sodelovalo 4 382 brezposelnih mladih. - Sklad za spodbujanje podjetništva (14,5 milijona EUR iz ESS) trenutno zagotavlja posojila in storitve usposabljanja za novoustanovljena podjetja in samozaposlovanje, pri čemer so mladi med prednostnimi ciljnimi skupinami tega ukrepa. Odobren je bil nov ukrep (v vrednosti 3 milijone EUR), ki bo povečal privlačnost te posojilne sheme za zagonska podjetja in samozaposlovanje. - Nedavno je bil potrjen še en nov ukrep ESS (9,3 milijona EUR) „Podpora za prvo zaposlitev“, ki nadomešča obstoječo shemo zmanjševanja prispevkov za socialno varnost pri prvi zaposlitvi prek subvencij za plače. Projekt se je začel avgusta 2012, zaključil pa se bo septembra 2015. Po načrtovanjih naj bi v njem sodelovalo približno 20 000 udeležencev. Število vlog, prejetih do 18. aprila 2013, je 4 858. - 17. aprila 2013 je bil potrjen nov ukrep v višini 2,3 milijona EUR z naslovom „Spodbujanje zaposlovanja in motivacije mladih“. Dva od projektov se bosta osredotočala na prostovoljstvo in individualno podporo ranljivim mladim.

Latvija || - Znesek v višini 11 milijonov EUR je bil namenjen več ukrepom v podporo mladim brez poklicnih kvalifikacij, ki si želijo pridobiti nove, trgu dela prilagojene kvalifikacije. Kot rezultat teh ukrepov se bo delež brezposelnih mladih, ki prejemajo podporo EU, povečal s 24 % na 40 %, število oseb v programih poklicnega usposabljanja pa naj bi se podvojilo. - Namena petletnega projekta „Programi poklicnega izobraževanja, temeljne kvalifikacije in kompetence za trajnost izobraževanja in poklicnega razvoja“ sta priprava strokovnjakov na področju sekundarnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da bi spodbujali pridobitev poklicnih kompetenc in kvalifikacij za poklicne dejavnosti, ter lajšanje vključevanja na trg dela. Izvaja se v partnerstvu s šolami poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da bi vsaj 4 000 osebam, mlajšim od 25 let, zagotovili 12- do 18-mesečne programe za drugo in tretjo stopnjo poklicnih kvalifikacij. Do konca maja 2013 je 1 372 študentov uspešno zaključilo drugo in tretjo stopnjo poklicnih kvalifikacij. - V letu 2013 se izvaja ukrep „delavnice za mlade“, ki se sofinancira iz ESS, njegov namen pa je pomoč do 500 mladim v starosti od 15 do 24 let brez predhodne poklicne izobrazbe, da si naberejo izkušnje v treh poklicih in se premišljeno odločijo za svojo poklicno pot.

Portugalska || - Nacionalna pobuda, imenovana „Impulso Jovem“, je zajemala celovito reprogramiranje strukturnih skladov, ki bodo v celinskem delu Portugalske v pomoč 90 000 mladim do konca leta 2015. 143 milijonov EUR sredstev iz ESS je bilo prerazporejenih za ukrepe financiranja, vključno z zaposlitvenim potnim listom v zvezi z delovno prakso v ključnih gospodarskih sektorjih, ter podporo za zaposlovanje ljudi v starosti od 18 do 30 let prek povračila prispevkov delodajalca za socialno varnost. - Februarja 2013 je bil obseg programa razširjen, tako da so bili razširjeni kriteriji upravičenosti, v program pa so bile vključene dodatne regije. Do zdaj je program do konca maja zajel 9 676 mladih. Iz operativnega programa ESRR za Madeiro je bilo prenesenih 10 milijonov EUR na ustrezni operativni program ESS, da bi podprli ukrepe zaposlovanja mladih, kot so delovne prakse in spodbude za zaposlovanje. Do konca maja je bilo zajetih dodatnih 1 497 mladih.

Španija || - V Španiji je bilo v letu 2012 več kot 286 milijonov EUR iz sredstev ESS prerazporejenih na ukrepe, povezane z mladimi. Javnemu zavodu za zaposlovanje je bilo namenjenih 135 milijonov EUR za pomoč mladim pri iskanju dela. Do zdaj izvedeni ukrepi za mlade zajemajo izobraževalne in zaposlitvene delavnice, na katerih je sodelovalo približno 9 500 mladih udeležencev. Gre za mešane programe zaposlovanja in usposabljanja. Poleg tega so podjetja, ki zaposlujejo mlade, prejela subvencije v obliki zmanjšanj prispevkov za socialno varnost, in sicer za skupaj približno 142 000 mladih. - Kar zadeva sredstva ESS v višini 50 milijonov EUR, prerazporejena leta 2012 v program za boj proti diskriminaciji, ukrepe za spopadanje z brezposelnostjo mladih sestavljajo zlasti dejavnosti, povezane z integriranimi potmi do zaposlitve, prilagojene posebnim potrebam različnih skupin, kot so mladi invalidi, mladi Romi, mladi s posebnimi težavami in brezposelni mladi, ki so srednje zaposljivi. - Španska vlada je 12. marca 2013 predstavila strategijo podjetništva in zaposlovanja mladih za obdobje 2013–2016. Ta pobuda vsebuje 100 individualnih ukrepov za spopadanje z brezposelnostjo mladih. Ukrepi se na splošno nanašajo na mlade do 30. leta starosti, zlasti pa so namenjeni brezposelnim mladim. Za doseganje ciljev strategije in izvedbo novih ukrepov so bila namenjena nova sredstva v višini 3,485 milijarde EUR. Nekatere od ukrepov bo delno financiral ESS v tem in prihodnjem programskem obdobju.

Italija || - Kot del prve faze kohezijskega akcijskega načrta je bilo 1,4 milijarde EUR dodeljenih za ukrepe, namenjene spodbujanju izobraževanja in zaposlovanja, vključno z načrtom zaposlovanja mladih na Siciliji v višini 452 milijonov EUR, ki naj bi bil po pričakovanjih v pomoč približno 50 000 mladim, novimi izobraževalnimi dejavnostmi za 65 300 študentov iz južnih regij ali 13 000 novimi priložnostmi za mobilnost (ob uporabi programov Erasmus in Leonardo). V drugi fazi je bilo dodatnih 620 milijonov EUR namenjenih ukrepom v podporo mladim, zlasti tistim, ki niso zaposleni in se ne šolajo ali usposabljajo, vključno s podporo podjetništvu in boju proti prezgodnjemu opuščanju šolanja. - V okviru ESS se sofinancirata tudi „program AMVA“ s proračunom 118 milijonov EUR za podporo programov vajeništva in „program FIXO“ (spodbujanje svetovanja in usmerjanja učencev) s proračunom 36 milijonov EUR.

Grčija || - Na podlagi obsežnega reprogramiranja konec leta 2012 je bil januarja 2013 potrjen nacionalni akcijski načrt za mlade, ki ga sofinancira EU v višini 517 milijonov EUR. Načrt je oblikovan za spodbujanje zaposlovanja, usposabljanja in podjetništva mladih, namenjen pa je približno 350 000 mladim. V okviru zadnjega reprogramiranja je za obravnavo likvidnostnih potreb MSP namenjena dodatna podpora v višini 1,2 milijarde EUR. Po zadnjih informacijah grških organov nove pobude, vključene v sprejeti akcijski načrt za mlade, ki so se že začele izvajati (v vrednosti približno 47 milijonov EUR), zajemajo zaposlovanje brezposelnih mladih (do 35 let) za določen čas v delovnih programih skupnosti na področju kulture ter zagotavljanje podpore socialnim strukturam, ki so namenjene boju proti revščini in socialni izključenosti, za zaposlovanje brezposelnih mladih. - Poleg tega se začenja izvajanje naslednjih programov iz akcijskega načrta (v vrednosti približno 146 milijonov EUR): a) „jamstvo za vstop na trg dela“, ki kombinira usposabljanje s 5-mesečno zaposlitvijo v podjetjih in je namenjeno 45 000 brezposelnim mladim do 29. leta starosti; b) mešano teoretično in praktično usposabljanje za 1 000 brezposelnih mladih mornarjev do iste starostne omejitve.

[1] COM(2013) 144 final.

[2] Znižanje praga na regije z več kot 20-odstotno stopnjo brezposelnosti mladih in razširitev podpore na starostno skupino od 25 do 29 let bi več kot prepolovila raven podpore za mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo in ne usposabljajo, in sicer s 1 360 EUR na 560 EUR, kar bi zelo škodljivo vplivalo na učinkovitost teh ukrepov.