Priporočilo

PRIPOROČILO SVETA

v zvezi z nacionalnim reformnim programom Finske za leto 2013 in mnenje Sveta o finskem programu stabilnosti za obdobje 2012–2017

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 121(2) in 148(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[1], zlasti člena 5(2) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij[2], zlasti člena 6(1) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije[3],

ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta[4],

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta,

ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje,

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za rast in delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)       Svet je 13. julija 2010 na podlagi predlogov Komisije sprejel priporočilo o širših smernicah za ekonomske politike držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic[5], ki skupaj tvorita integrirane smernice. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)       Voditelji držav oziroma vlad so 29. junija 2012 sprejeli Pakt za rast in delovna mesta, ki z uporabo vseh razpoložljivih vzvodov, instrumentov in politik zagotavlja skladen okvir za ukrepanje na nacionalni ravni, ravni EU in ravni euroobmočja. Odločili so se, da morajo biti ukrepi sprejeti na ravni držav članic, in zlasti izrazili polno zavezanost k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 ter izvajanju priporočil za posamezne države.

(4)       Svet je 6. julija 2012 sprejel priporočilo v zvezi z nacionalnim reformnim programom Finske za leto 2012 in dal mnenje o dopolnitvi finskega programa stabilnosti za obdobje 2011–2015.

(5)       Komisija je 28. novembra 2012 sprejela letni pregled rasti[6], ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2013. Poleg tega je 28. novembra 2012 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja[7], v katerem je Finsko opredelila kot eno od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(6)       Evropski svet je 14. marca 2013 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, vrnitvi k normalnim posojilnim pogojem v gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter modernizaciji javne uprave.

(7)       Komisija je 10. aprila 2013 objavila rezultate poglobljenega pregleda[8] za Finsko, ki ga je opravila v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da na Finskem obstajajo makroekonomska neravnotežja, ki zahtevajo spremljanje in ukrepanje politike. Stalno pozornost je treba namenjati zlasti občutnemu poslabšanju stanja tekočega računa in šibkemu izvozu zaradi industrijskega prestrukturiranja, pa tudi stroškovnim in nestroškovnim dejavnikom konkurenčnosti.

(8)       Finska je 18. aprila 2013 predložila program stabilnosti za leto 2013, ki zajema obdobje 2012–2017, in nacionalni reformni program za leto 2013. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(9)       Na podlagi ocene programa stabilnosti za leto 2013 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97 Svet meni, da ima Finska na splošno zdrave javne finance ter da je z namenom približevanja srednjeročnemu proračunskemu cilju sprejela ukrepe za povečanje prihodkov in nadzor nad odhodki. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi v programu, je verjeten. Napovedana rast za leto 2013 je podobna tisti iz spomladanske napovedi Komisije, za leto 2014 pa je za 0,6 odstotne točke višja kot v napovedi Komisije. Cilj proračunske strategije, opisane v programu, je uravnotežiti finance centralne države in poskrbeti, da se bo delež dolga centralne države v BDP do leta 2015 začel zmanjševati. V programu je uvedena sprememba srednjeročnega proračunskega cilja z 0,5 % na –0,5 %. Novi srednjeročni proračunski cilj je v skladu z zahtevami Pakta za stabilnost in rast. V programu je predvideno, da bo država dosegla srednjeročni proračunski cilj do leta 2014 in ga nato ohranjala do leta 2017. Glede na (preračunani) strukturni saldo na podlagi informacij iz programa država v letu 2012 ni dosegla tedaj zastavljenega srednjeročnega proračunskega cilja, kakor tudi ne bo dosegla novega cilja za leto 2013. V programu je napovedano izboljšanje (preračunanega) strukturnega salda z –1 % BDP leta 2012 na –0,9 % BDP v letu 2013. Med letoma 2014 in 2017 naj bi se ta delež gibal med –0,6 % in –0,7 % BDP. Leta 2012 so se neto odhodki Finske povečali za 0,4 %, kar še vedno ne presega veljavne referenčne vrednosti za odhodke. Zaradi negativne realne rasti BDP v letu 2012 se ocenjuje, da manjša strukturna prilagoditev zadošča. V letu 2013 se finski (preračunani) strukturni saldo izboljšuje, neto odhodki države pa naj bi od referenčne vrednosti za odhodke odstopali za samo 0,1 % BDP. Glede na obsežno negativno proizvodno vrzel Finske se to zdi ustrezno. V skladu z napovedmi naj bi se finski (preračunani) strukturni saldo v letu 2014 še naprej izboljševal in dosegel –0,6 % BDP ter se s tem dovolj približal srednjeročnemu proračunskemu cilju (glede na spomladansko napoved Komisije naj bi država leta 2014 ta cilj že v celoti dosegla). Na splošno bi to pomenilo izpolnjevanje zahtev iz preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast. Konsolidiran bruto dolg sektorja države je leta 2012 znašal 53 % BDP in bo glede na napovedi iz programa do konca programskega obdobja ostal pod 60 % BDP. V programu je napovedano zmanjšanje ravni dolga v letih 2016 in 2017. Dolgoročna vzdržnost je še vedno največji izziv za fiskalno politiko. Zaradi vpliva, ki ga bo imelo staranje prebivalstva na izdatke za pokojnine, zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo, je bila ugotovljena vrzel v vzdržnosti, ki jo je treba nenehno spremljati.

(10)     Rast produktivnosti v javnem sektorju ni skladna z rastjo produktivnosti v širšem gospodarstvu, hkrati pa se povečuje breme, povezano s staranjem prebivalstva. Določena so bila načela za reformo strukture občin, vendar bodo združitve občin še naprej prostovoljne, čeprav bodo na voljo finančne spodbude centralne ravni države. Reforma sektorja socialnih in zdravstvenih storitev, ki se trenutno izvaja, naj ne bi bistveno zmanjšala števila okrožij, v katerih je organizirano zagotavljanje zdravstvenih storitev.

(11)     Izvedeni so bili ukrepi za zmanjšanje brezposelnosti mladih in dolgotrajne brezposelnosti, med katerimi so pobuda „jamstvo za mlade“, začasni program za mlade odrasle, namenjen pridobivanju znanja in spretnosti, ter pilotni program za dolgotrajno brezposelne. Dodatno je bila v letu 2013 v okviru „jamstva za mlade“ uvedena finančna podpora za vajeništva, ki so dobrodošla zlasti glede na pričakovano rast brezposelnosti. Navedene ukrepe je zdaj treba izvajati z močnim poudarkom na izboljšanju ravni znanja in spretnosti ciljnih skupin ter njihovega položaja na trgu dela. Povečati je treba delež zaposlenosti starejših delavcev, da se bodo v prihodnje zagotovile vzdržne javne finance in zadovoljilo povpraševanje po delovni sili. Obseg delovno sposobnega prebivalstva na Finskem upada. Doseženi so bili dogovori o več ukrepih v zvezi z možnostmi predčasne upokojitve, med drugim o zvišanju starostne meje za delno upokojitev, ukinitvi možnosti predčasne upokojitve z malusi ter zvišanju starostne meje za prehod iz brezposelnosti v upokojitev. Vendar pa se pričakovana življenjska doba podaljšuje hitreje, kot je bilo predvideno v pokojninski reformi iz leta 2005, in trenutna zakonsko predpisana upokojitvena starost bi se lahko sčasoma izkazala za prenizko, da bi omogočala dostojne pokojnine. Vlada se je v svojem programu zavezala, da bo do leta 2025 dejansko upokojitveno starost povečala na 62,4 let, kar pa je še vedno malo glede na pričakovano življenjsko dobo in demografske izzive. Izvedba teh dogovorjenih ukrepov je še naprej kratkoročna prednostna naloga.

(12)     Regulativne ovire v finskem storitvenem sektorju so še vedno restriktivne, za maloprodajni ter druge pomembne sektorje pa je značilna visoka tržna koncentracija. K uspešnemu reševanju sedanjih težav naj bi prispevale predlagane spremembe zakona o konkurenci v zvezi s prevladujočim položajem trgovcev z živili, cilji programa za spodbujanje zdrave konkurence v smislu večjega nadzora nad tem sektorjem ter odprava nepotrebnega omejevanja konkurence v veljavnih predpisih, kot je zakonodaja o prostorskem načrtovanju in gradnji. K učinkovitejši konkurenčni politiki in povečanju njenih splošni koristi naj bi prispevala tudi združitev organa, pristojnega za konkurenco, in agencije za varstvo potrošnikov. Tako nastali novi organ bo imel večji proračun in širša pooblastila, ki bodo zajemala tudi nevtralnost konkurence med zasebnimi in javnimi akterji. Zakonsko določene globe na področju konkurence so na Finskem od nekdaj nizke, zato se v letu 2013 načrtuje izvedba raziskave, ki bo podlaga za nadaljnje reforme, usmerjene v povečanje odvračilnega učinka teh glob.

(13)     Rast produktivnosti na Finskem še naprej zaostaja za rastjo plač, mednarodna konkurenčnost pa se je zmanjšala, na kar kaže tudi vse manjši izvozni tržni delež. Raven naložb v raziskave, razvoj in inovacije je še naprej visoka, pri tem pa je odločilno, kako učinkovito te raziskave privedejo do inovacij in nastanka novih podjetij z visoko rastjo, ki lahko vstopijo na hitro rastoče izvozne trge ter povečajo mednarodno konkurenčnost. Kratkoročno bi morala Finska izvesti nedavno sprejete politike in ukrepe za izboljšanje raziskovalnega in inovacijskega sistema, kot je na primer novi akcijski načrt, ter na podlagi obstoječih vrednotenj in poročila o napovedih za prihodnost, ki se trenutno pripravlja, po potrebi predlagati dodatne reforme. Cene energentov in dela so bile opredeljene kot vhodne cene, ki povečujejo stroške finskih proizvajalcev. Rast plač je bila v zadnjih letih zmerna zaradi tristranskega dogovora o plačah, ki preneha veljati v letu 2013. Zato je zaskrbljujoče, da socialni partnerji še niso sklenili novega dogovora.

(14)     V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo finske ekonomske politike. Ocenila je program stabilnosti in nacionalni reformni program ter predstavila poglobljen pregled. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Evropske unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Finskem, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih iz točk 1 do 5 spodaj.

(15)     Svet je ob upoštevanju te ocene preučil finski program stabilnosti, njegovo mnenje[9] pa je izraženo zlasti v priporočilu iz točke 1 spodaj.

(16)     Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni reformni program Finske in njen program stabilnosti. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij so izražena v priporočilih iz točk 3, 4 in 5 spodaj.

(17)     V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na tej podlagi je Svet izdal posebna priporočila za države članice, katerih valuta je euro. Finska bi morala tudi zagotoviti, da se ta priporočila izvedejo v celoti in pravočasno –

PRIPOROČA, naj Finska v obdobju 2013–2014 izvede naslednje ukrepe:

1.           Še naprej naj izvaja rasti prijazno fiskalno politiko in ohranja trden fiskalni položaj, kakor je predvidela v programu, ter zagotavlja doseganje srednjeročnega proračunskega cilja do konca programskega obdobja. Še naprej naj izvaja letne presoje obsega vrzeli v vzdržnosti, povezane s staranjem prebivalstva, ter javnofinančne prihodke in odhodke prilagaja glede na dolgoročne cilje in potrebe. Zagotovi naj stroškovno učinkovitost in vzdržnost sistema dolgotrajne oskrbe ter večjo pozornost nameni preprečevanju, rehabilitaciji in samostojnemu življenju.

2.           Zagotovi naj dosledno izvajanje tekočih upravnih reform v zvezi s strukturo občin, da bi dosegla večjo učinkovitost in prihranek stroškov pri zagotavljanju javnih storitev, vključno s socialnimi in zdravstvenimi storitvami.

3.           Izvede naj dodatne ukrepe za povečanje zaposlovanja starejših delavcev, vključno s povečanjem njihove zaposljivosti in zmanjšanjem možnosti predčasnega umika s trga dela, ter minimalno predpisano upokojitveno starost prilagodi glede na daljšo pričakovano življenjsko dobo. Izvaja naj tekoče ukrepe za izboljšanje položaja mladih in dolgotrajno brezposelnih na trgu dela ter pozorno spremlja njihov učinek, pri čemer naj posebno pozornost nameni razvoju znanj in spretnosti, ki se zahtevajo za razpisana delovna mesta.

4.           Z izvajanjem novega programa za spodbujanje zdrave konkurence naj nadaljuje prizadevanja za krepitev konkurence na proizvodnem in storitvenem trgu, zlasti v maloprodajnem sektorju.

5.           Okrepi naj nacionalno zmogljivost za zagotavljanje inovativnih proizvodov in storitev ter podjetij z visoko rastjo in še naprej izvaja diverzifikacijo industrije v smeri manj energetsko intenzivnih sektorjev. V sedanjih razmerah nizke rasti naj podpre usklajevanje realne rasti plač z rastjo produktivnosti, pri tem pa v celoti upošteva vlogo socialnih partnerjev in ravna v skladu z nacionalnimi praksami.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               UL L 209, 2.8.1997, str. 1.

[2]               UL L 306, 23.11.2011, str. 25.

[3]               COM(2013) 376 final.

[4]               P7_TA(2013)0052 in P7_TA(2013)0053.

[5]               Sklep Sveta 2013/208/EU z dne 22. aprila 2013.

[6]               COM(2012) 750 final.

[7]               COM(2012) 751 final.

[8]               SWD(2013) 123 final.

[9]               V skladu s členom 5(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97.