SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Vzpostavitev evropskega programa usposabljanja na področju kazenskega pregona /* COM/2013/0172 final */
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU
PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Vzpostavitev evropskega programa
usposabljanja na področju kazenskega pregona 1. Uvod Edini način
za boj proti mednarodnemu kriminalu je čezmejno sodelovanje policije,
carinskih organov, mejne policije in drugih organov. Tako sodelovanje pa ne
more biti učinkovito brez ustrezne usposobljenosti teh organov in
njihovega medsebojnega zaupanja. V EU je bil
dosežen znaten napredek pri usposabljanju v zvezi s čezmejnimi zadevami v
EU. Že vrsto let se na primer razvijajo in izvajajo skupni študijski programi
in programi izmenjave za uradnike organov kazenskega pregona. Države
članice pri tem sodelujejo z agencijami EU, kot so Evropska policijska akademija
(CEPOL), Evropski policijski urad (Europol) in Evropska agencija za upravljanje
in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije
(Frontex). V letu 2012 je bilo po vsej EU organiziranih več kot 300
programov izmenjav za uradnike organov pregona. Nove učne metode, kot so
spletni seminarji (webinar) Evropske policijske akademije, je v letu 2012
uporabljalo več kot 3 000 udeležencev. Število udeležencev
usposabljanj EU raste, tako da se je v lanskem letu povzpelo na več kot
5 000 pri Cepolu in 3 000 pri agenciji Frontex. Vendar pa je treba
storiti še več, na primer za izboljšanje prepoznavnosti instrumentov EU za
policijsko sodelovanje in vloge agencij EU, ki so bile ustvarjene v podporo
organom kazenskega pregona pri boju proti kriminalu. Da bi lahko izkoristili
ves njihov potencial, bi jih moralo uporabljati več uradnikov.
Usposabljanje bi moralo biti ustrezno prilagojeno potrebam in močneje
podpirati prednostne naloge, kot so na primer boj proti kibernetski
kriminaliteti[1],
trgovanje z drogami in trgovina z ljudmi, o katerih se oblikuje dogovor na
ravni EU za operativno sodelovanje. Za zagotovitev skladnega pristopa k
usposabljanju na ravni EU po najvišjih standardih kakovosti je potrebno
učinkovito usklajevanje med državami članicami in agencijami EU. Pri
tem je treba upoštevati delo mednarodnih organizacij, kot so Združeni narodi in
Interpol. V tem
sporočilu je zato predlog evropskega programa usposabljanja na
področju kazenskega pregona, katerega namen je uradnikom organov
kazenskega pregona ponuditi znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo za
učinkovito preprečevanje čezmejnega kriminala in boj proti njemu
ob dobrem sodelovanju s svojimi kolegi v EU. Cilj programa usposabljanja ja
zagotoviti večjo učinkovitost odziva EU na skupne varnostne izzive,
zvišati raven policijskega dela v vsej EU in spodbuditi oblikovanje skupne
kulture na področju kazenskega pregona, ki bo pripomogla h krepitvi
medsebojnega zaupanja in sodelovanja. Prav tako naj bi opredelil in odpravil
vrzeli v obstoječih usposabljanjih organov kazenskega pregona o
čezmejnih zadevah s podporo izvajanju usposabljanj na evropskih in
nacionalnih centrih odličnosti in, kjer je to ustrezno, z usklajevanjem
takih usposabljanj. Program
usposabljanja je odgovor na poziv iz stockholmskega programa[2] Evropskega sveta, naj se
pospeši usposabljanje o vprašanjih, povezanih z EU, in sistematično
zagotovi njegovo dostopnost za vse ustrezne delavce s področja kazenskega
pregona, in tudi odgovor na zahteve Evropskega parlamenta po močnejšem okviru
EU za pravosodno in policijsko usposabljanje[3].
Prizadeva si zagotoviti: ·
boljše poznavanje instrumentov sodelovanja na
področju kazenskega pregona, ki jih je v preteklosti razvila EU, kot
so prümska izmenjava informacij[4]
in Europolove zbirke kriminalističnih obveščevalnih podatkov, ter
njihovo večjo uporabo pri dvostranskih in večstranskih stikih med
državami članicami; ·
znanje in spretnosti za uradnike organov kazenskega
pregona v EU, ki jih ti potrebujejo za reševanje mednarodnih kaznivih
dejanj, ki povzročajo največjo škodo žrtvam in družbi kot celoti; ·
ustrezno usposobljenost uradnikov organov
kazenskega pregona, ki sodelujejo s tretjimi državami ali se udeležujejo
civilnih misij EU v teh državah. Program
usposabljanja, predlagan v tem sporočilu, je namenjen uradnikom organov
kazenskega pregona vseh razredov, od policistov in mejnih policistov do
carinskih uradnikov ter, kjer je to primerno, drugih državnih uradnikov, kot so
na primer tožilci[5].
Učenje v okviru programa usposabljanja oziroma ob njegovi pomoči bi
moralo nadgrajevati obstoječe usposabljanje na nacionalni ravni in ravni
EU in bi moralo biti zasnovano na rednem ocenjevanju učnih potreb.
Usposabljanje bi moralo potekati ob uporabi sodobnih in učinkovitih
učnih orodij, kot so specializirani tečaji, skupni učni
načrti, spletna učna gradiva in programi izmenjave. Potrebna je
agencija EU z ustreznimi pooblastili in potrebnimi viri, ki bo izvajala
usposabljanja, predvidena v tem sporočilu. Komisija zato istočasno s
tem sporočilom predlaga tudi nov pravni okvir za Europol, ki bi mu dal
pooblastila za usposabljanja, širša od pooblastil Cepola – ta je trenutno edina
agencija EU, odgovorna izključno za usposabljanje organov kazenskega
pregona. Ob hkratnem zaprtju Cepola bodo nastale nove sinergije, saj se bo usposabljanje
približalo operativnemu delu in bo vgrajeno v obsežnejšo strukturo, zmanjšanje
upravnih stroškov pa bo sprostilo sredstva za zagotovitev boljših rezultatov
programa. Novi program
usposabljanja bo zato moral izvajati novi Europolov direktorat za usposabljanje,
to je Europolova akademija, in se pri tem osredotočiti na
standarde kakovosti. Dokler predlagane združitve ne sprejmeta Svet in Evropski
parlament ter ta ne začne veljati, bo to vlogo, kolikor je mogoče,
prevzel Cepol. Za izvajanje programa bodo potrebna skupna prizadevanja mreže
nacionalnih akademij za usposabljanje, nacionalnih akademij za mejne policiste
in carinske uradnike (v nadaljnjem besedilu: mreža nacionalnih akademij za
usposabljanje), Europolove Akademije in drugih agencij na področju
pravosodja in notranjih zadev, zlasti agencije Frontex. Glavna vloga Komisije
bo spremljanje napredka pri izvajanju. To sporočilo
temelji na opredelitvi potreb po usposabljanju in njegovega izvajanja, ki jo je
opravil Cepol[6]
ter posvetovanjih s strokovnjaki držav članic in agencij na področju
pravosodja in notranjih zadev v okviru štirih strokovnih srečanj in treh
konferenc v letih 2011 in 2012, pri katerih so sodelovali poslanci
Evropskega parlamenta. Europolova
akademija bo usklajevalni organ EU za usposabljanje organov kazenskega pregona.
Vendar bo agencija Frontex še naprej odgovorna za usposabljanje mejnih
policistov v skladu s svojim pravnim okvirom. 2. Strateške prednostne naloge EU na
področju kriminala, varnosti in vrzeli v usposabljanju 2.1. Sedanji okvir EU za
usposabljanje V vseh državah članicah obstajajo
strukture za usposabljanje uradnikov organov pregona in sistematično
sodelovanje z agencijami EU na področju PNZ. Na ravni EU so na
področju usposabljanja uradnikov organov pregona dejavne spodaj navedene
agencije. CEPOL tesno
sodeluje z mrežo nacionalnih akademij za usposabljanje. V letu 2012 je
organiziral 86 klasičnih tečajev za 2059 udeležencev na
različnih področjih, vključno s posebnimi tehnikami kazenskega
pregona, kot so policijski razgovori in tehnike za preiskavo umorov,
usposabljanje o gospodarskemu kriminalu, na primer o odvzemu premoženjskih
koristi, pranju denarja ter kriznem upravljanju. Cepol je izgradil tudi
strokovno znanje o „usposabljanju izvajalcev usposabljanj“, ki se izvaja v
okviru „programa za izmenjavo policistov po vzoru programa Erasmus“[7], in razvil spletne učne
module o temah, kot so kibernetska kriminaliteta, skupne preiskovalne skupine
in mobilne organizirane kriminalne združbe. Vendar pa je tako usposabljanje zaradi
Cepolovih omejenih pooblastil na voljo samo visokim policijskim uradnikom,
zaradi proračunskih omejitev pa je omejeno tudi število tečajev. Europol pri
zagotavljanju tečajev v okviru Cepola z njim tesno sodeluje in je
oblikoval več tečajev, povezanih z analizo kaznivih dejanj in
posebnih oblik kriminala, kot je na primer kibernetska kriminaliteta. Agencija Frontex
ima posebna pooblastila za usposabljanje mejnih policistov[8] in je pripravila skupne
učne načrte, ki jih izvajajo države članice, vključno z
okvirom kakovosti varovanja meja[9].
Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) vodi dva posebna programa,
osredotočena na usposabljanje o boju proti ponarejanju eura in varovanju
finančnih interesov EU. Agencija za temeljne pravice (FRA)
zagotavlja temeljna orodja za usposabljanje policijskih inštruktorjev. Evropski
center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) in Evropski
urad za podporo azilu (EASO) sta vključena v usposabljanje o posebnih
temah, ki so pomembne za njune naloge. Na nacionalni ravni, kjer se še vedno opravlja večina usposabljanj za uradnike
organov pregona, se na splošno obravnavajo posebna vprašanja, kot so promet s
prepovedanimi drogami, kibernetska kriminaliteta, finančni kriminal in
pranje denarja, preiskovanje čezmejnega organiziranega kriminala in pravna
vprašanja EU. Taka usposabljanja se pogosto izvajajo v okviru dvostranskega
sodelovanja med državami članicami. Vseeno pa posvetovanja s strokovnjaki
še vedno kažejo na očitno potrebo po dodatnem usposabljanju na teh področjih
ob podpori EU. Na mednarodni ravni usposabljanje na področjih kazenskega pregona, boja proti
terorizmu in kriznega upravljanja zagotavljajo organizacije, kot sta Interpol
in Združeni narodi (ZN). Interpol ponuja e-učenje o različnih
temah, med drugim o preiskovanju trgovine s prepovedanimi drogami, zasliševanju
in temah v zvezi s terorizmom. OZN organizira številne tečaje na
področju kriznega upravljanja. Tovrstni tečaji so za organe
kazenskega pregona v EU sicer dragocena dopolnitev drugih usposabljanj, vendar
le redko obravnavajo posebne instrumente EU in na splošno niso zasnovani v
skladu z evropskimi policijskimi standardi. 2.2. Potrebo po usposabljanju na
notranjih in zunanjih prednostnih področjih EU Učinkovito čezmejno sodelovanje na
področju kazenskega pregona se začne z osnovnim izobraževanjem
uradnikov o policijskem delu v EU in o razpoložljivih orodjih, kot sta Europol
in Eurojust, oziroma instrumentih za izmenjavo informacij, kot so sklepi k
Prümski pogodbi[10].
Policisti, ki naj bi bili vključeni v dvostransko ali večstransko
čezmejno sodelovanje, morajo prej nujno poznati in razumeti čezmejno
policijsko delo, kar je bistvenega pomena tudi za krepitev medsebojnega
zaupanja. EU je opredelila prednostne naloge za
ukrepanje proti skupnim grožnjam na področjih hudih kaznivih dejanj in
organiziranega kriminala, terorizma, kibernetske kriminalitete, varnosti meja
in kriznega upravljanja. Te prednostne naloge se bodo redno pregledovale na
podlagi ocene o ogroženosti zaradi organiziranega kriminala in hudih kaznivih
dejanj (SOCTA), ki jo Europol pripravlja vsaka štiri leta (začenši leta
2013). Da bi zmanjšali škodo, ki jo povzročajo te grožnje, in podprli
operativne prednostne naloge na ravni EU za njihovo odpravljanje, je treba
zagotoviti specializirana usposabljanja, kjer je to potrebno. EU prevzema odgovornost za podporo krepitvi
zmogljivosti v tretjih državah, tako da zagotavlja svetovanje in mentorstvo ter
pomaga vzpostaviti trajnostne civilne policijske strukture, ki se vodijo v
skladu z mednarodnimi standardi. Civilne misije v tretjih državah potekajo v
okviru usklajevanja Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD). Vsako leto se
misij v krajih, kot so (v letu 2012) Južni Sudan, Kosovo, Niger in Irak,
udeleži več kot 1 000 uradnikov kazenskega pregona EU. Vloga
kazenskega pregona se v okviru teh misij osredotoča na policijsko delo,
vladavino prava, civilno upravo in civilno zaščito. Države članice
tudi prek dvostranskega sodelovanja pomagajo tretjim državam pri gradnji
zmogljivosti kazenskega pregona, v katero je vključena EU, na primer v
razvijajočih se demokracijah Severne Afrike. 2.3. Vrzeli v usposabljanju Kljub prizadevanjem nacionalnih, evropskih in
mednarodnih akterjev ter sodelovanja med njimi so v EU še vedno pomembne vrzeli
med potrebami po usposabljanju in usposabljanjem, ki je trenutno na voljo[11]. Programi usposabljanja držav članic
običajno zajemajo osnovno poznavanje instrumentov EU in evropske
razsežnosti vsakodnevnega policijskega dela, vendar ne nujno po usklajenih
standardih. Organi kazenskega pregona in agencije EU so
opozorili na pomanjkanje usposobljenih izvajalcev usposabljanj in usklajenega
študijskega gradiva za področje čezmejnih preiskav. Veliko
povpraševanje vlada za usposabljanja agencij EU o specializiranih temah, kot so
finančni kriminal, pranje denarja ter trgovina z ljudmi in prepovedanimi
drogami. Če bo tovrstna usposabljanja izvajala Europolova akademija, bo to
pomenilo zmanjšanje stroškov, ker se bodo zmanjšale potrebe posameznih držav
članic po vlaganju v podobne programe. Programi izmenjave za policiste, mejne
policiste in carinske uradnike s preiskovalnimi pooblastili že zdaj pomagajo
pri širjenju dobre prakse in graditvi zaupanja. Pod pogojem, da je za to dovolj
sredstev, bi morali biti taki programi širše dostopni in sicer načeloma
uradnikom vseh razredov in vsem agencijam v okviru programa usposabljanja. Splošneje gledano so jezikovna znanja,
vključno z angleščino, ki se vse pogosteje uporablja pri takem
sodelovanju, ključnega pomena za vse uradnike organov kazenskega pregona,
ki so vključeni v čezmejno sodelovanje. V številnih državah
članicah je še vedno premalo uradnikov, katerih jezikovno znanje
izpolnjuje potrebne standarde. Usposabljanja pred napotitvijo na civilne
misije pogosto niso dovolj usklajena in standardizirana, kar povzroča
nesprejemljive razlike v stopnji pripravljenosti napotenega osebja. Vendar pa obstajajo možnosti za še bolj
dosledno in učinkovito pomoč tretjim državam, ki zaprosijo za
pomoč pri krepitvi zmogljivosti kazenskega pregona. Zagotovili bi jo lahko
z usposabljanjem ali izmenjavo znanj in dobrih praks. Na splošno EU nima ne preglednega okvira
kakovosti za izvajalce usposabljanj, ki delujejo na ravni EU, ne
sistematičnega procesa za ugotavljanje in obravnavanje nenehno
spreminjajočih se strateških potreb po usposabljanju. 3. Štirje sklopi usposabljanj v EU Za pospešitev
razvoja, izvedbo in oceno možnosti za usposabljanja in izobraževanja, ki so
potrebne za obravnavo izzivov, ki jih prinaša čezmejni kazenski pregon v
EU, bi se moral program usposabljanja osredotočiti na izboljšanje znanja,
spretnosti in kompetence[12]
v okviru štirih sklopov. Ti segajo od splošnega znanja do visoko
specializiranih kompetenc, vsi pa pomenijo nadgradnjo obstoječega
usposabljanja na nacionalni ravni, na ravni EU in na mednarodni ravni. 3.1. Sklop 1: Osnovno poznavanje
evropske razsežnosti kazenskega pregona Kateri koli izmed
1,9 milijona uradnikov organov kazenskega pregona[13] v EU se lahko na neki
točki v svoji poklicni karieri sreča s čezmejnim kriminalom.
Poznavanje EU in čezmejnih vidikov policijskega dela je ena osrednjih
kompetenc za operativno učinkovitost in poklicni razvoj. To znanje bi
moralo zajemati načela učinkovitega sodelovanja na področju
kazenskega pregona, temeljne pravice, vlogo Europola, Frontexa in Eurojusta ter
uporabo orodij EU za upravljanje informacij in kanalov, kot sta „švedska pobuda[14]" in schengenski
informacijski sistem[15].
V nasprotnem primeru je lahko čezmejno policijsko delo zaskrbljujoče
neučinkovito. Zaradi tega bi
morali za vse uradnike organov kazenskega pregona, ne glede na njihov razred,
oblikovati standardno minimalno raven znanja in spretnosti v kontekstu
kazenskega pregona v EU. To bi moralo prispevati k razvoju skupne kulture
kazenskega pregona. Komisija bo
države članice spodbujala, naj to kompetenco vključijo v svoje
začetno in poklicno usposabljanje za uradnike, pa tudi v dneve
usposabljanja že zaposlenih uradnikov. Europolova akademija bo spremljala in
ocenjevala njeno izvajanje. Rezultati bodo vsaka tri leta vključeni v poročilo
Komisije (glej točko 5.4). Cepol bo v prvem polletju leta 2014 v sodelovanju z državami
članicami in agencijo Frontex predlagal standardizirano raven znanja in
spretnosti v EU za vse uslužbence organov kazenskega pregona v zvezi z
razsežnostjo EU pri kazenskem pregonu. 3.2. Sklop 2: Učinkovito
dvostransko in regionalno sodelovanje Uspeh
čezmejnih policijskih operacij je deloma odvisen od sposobnosti uradnikov
organov kazenskega pregona, da uporabijo instrumente EU in mednarodne
instrumente, kot so evropski nalog za prijetje[16],
zaprosilo za pravno pomoč[17]
in postopki za ponoven sprejem[18].
Uradniki organov pregona bi morali imeti tudi bolj specifično znanje o
dvostranskih dogovorih med državami članicami in biti sposobni
sporazumevanja v ustreznih jezikih ob poznavanju kulturnih razlik in
posebnosti. Države
članice se bo spodbujalo, naj zagotovijo ustrezno usposabljanje na bolj
poglobljeni ravni kot je standardna kompetenca za sklop 1 ter hkrati
nadalje razvijajo dvostranske in regionalne projekte usposabljanj za
čezmejno sodelovanje. Europolova akademija bo na zahtevo podpirala države
članice, tako da bo zagotovila učna orodja ter zbirala in razširjala
najboljše prakse. Cepol bi moral do konca leta 2013 stalnemu odboru za notranjo
varnost (COSI) predložiti delovni načrt za podporo dvostranskim in
regionalnim usposabljanjem. Leta 2014 bi moral predložiti posodobljen pregled
dvostranskih dejavnosti usposabljanja in potreb po usposabljanju v državah
članicah ter glede na to proaktivno ponuditi najustreznejše razpoložljive
dobre prakse. Na zahtevo držav članic bi Cepol lahko ponudil tudi ustrezna
učna orodja. 3.3. Sklop 3: Tematska
specializacija policijskega dela v EU Prednostne naloge EU za čezmejno
sodelovanje organov kazenskega pregona so opredeljene v strategiji notranje
varnosti[19]
ter v političnem ciklu EU o hudih kaznivih dejanjih in organiziranemu
kriminalu[20],
ki temelji na Europolovi oceni nevarnosti organiziranega kriminala (OCTA) in od
leta 2013 tudi na oceni ogroženosti zaradi organiziranega kriminala in hudih
kaznivih dejanj (SOCTA). Vse prednostne naloge kažejo na potrebo po
učinkovitem, ciljno usmerjenem pristopu k usposabljanju na specializirani,
tematski ravni za omejeno skupino uradnikov. Usposabljanje o posebnih temah,
kot so trgovina z drogami, ljudmi in orožjem, kibernetska kriminaliteta,
korupcija, zaplemba sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji, in
finančne preiskave, bo povezalo strokovnjake iz držav članic, ki bodo
poleg samega usposabljanja med seboj izmenjevali najboljše prakse in mrežili,
kar bo okrepilo njihovo vzajemno zaupanje. Tako usposabljanje bi lahko, kadar
je to zlasti pomembno za zadevno prednostno nalogo, zajemalo tudi sodelovanje
med različnimi organi pregona, kot so policija, mejna policija in carinski
organi, na nacionalni in evropski ravni. Europolova
akademija bi morala v tesnem sodelovanju z mrežo nacionalnih akademij za
usposabljanje analizirati potrebe po usposabljanju ter na tej podlagi
opredeliti vrzeli med obstoječimi specializiranimi usposabljanji na ravni
držav članic ter mednarodnim usposabljanjem, pa tudi potrebne spretnosti
in znanja na teh področjih. Usposabljanje bi bilo treba zagotoviti prek
omrežja nacionalnih akademij za usposabljanje ali, kadar je to primerno,
neposredno prek Europolove akademije. Načeloma bi moralo potekati v obliki
klasičnih tečajev, dopolnjenih z orodji za e-učenje. Za ta sklop
bo sčasoma potrebno certificiranje specializiranega usposabljanja v skladu
z dogovorjenimi standardi kakovosti, ki jih bodo priznale vse države
članice (glej točko 4.2). Letni proračun Europolove akademije,
ki je del skupnega proračuna Europola, bi bilo treba v prvi vrsti nameniti
izvajanju prav tega sklopa. Po določitvi prednostnih nalog za „politični cikel EU o hudih
kaznivih dejanjih in organiziranemu kriminalu“ za obdobje 2013 – 2017 bi moral
Cepol do konca leta 2013 opraviti analizo vrzeli in jo predložiti odboru
COSI. Cepol in mreža nacionalnih policijskih akademij lahko od leta 2014 naprej
na tej podlagi oblikujeta usposabljanje v okviru sklopa 3. 3.4. Sklop 4 : Civilne misije in
krepitev zmogljivosti v tretjih državah Vsi uradniki
organov kazenskega pregona, ki sodelujejo v civilnih misijah EU v tretjih
državah, bi morali kot predpogoj za napotitev opraviti usposabljanje pred
napotitvijo. Države članice in Europolova akademija bi morale priznati,
podpirati in nadgrajevati obstoječe pobude za usposabljanje, kot je Nova
pobuda Evrope na področju usposabljanja za civilno krizno upravljanje[21], ki se financira iz sredstev
EU in združuje znanje in izkušnje iz celotne EU, Združenih narodov in drugih
mednarodnih organov za pripravo osebja, ki sodeluje v civilnih misijah.
Izobraževalni inštituti za krizno upravljanje v državah članicah, ki
zagotavljajo usposabljanje za napotitve na civilne misije, bi lahko delovali
kot središča odličnosti za izvajanje sklopa 4 in usposabljali
uradnike iz držav članic, ki nimajo takih centrov, Europolova akademija pa
bi pri tem imela vlogo koordinatorja. V interesu
usklajenega pristopa EU bi morala Europolova akademija zagotavljati tudi smernice
in strokovno znanje za programe pomoči, ki jih financira EU in se nanašajo
na kazenski pregon. Europolova
akademija bi se morala poleg tega tudi povezati z državami članicami in
Frontexom v zvezi s prošnjami tretjih držav za pomoč pri krepitvi zmogljivosti
kazenskega pregona. Zagotoviti bi morala čim večjo učinkovitost
pri odzivanju na prošnje za usposabljanje in se izogibati podvajanju med
vpletenimi stranmi. Europolova
akademija (usklajevanje) in ESZD bi morala ob sodelovanju agencije FRONTEX
pripraviti skupen učni načrt za usposabljanje pred napotitvijo in
druga posebna usposabljanja za posamezne misije, ki naj bi se izvajale v letu
2015. Cepol in Europolova akademija bi morala na podlagi Cepolovega pregleda
iz leta 2012 sklop 4 vključiti v prihodnje (strateške) analize
potreb po usposabljanju. 4. Učinkovit pristop k usposabljanju v
skladu s prednostnimi nalogami EU Za vsakega od
štirih zgoraj navedenih sklopov bi bilo treba usposabljanje izvajati v skladu s
štirimi vodilnimi načeli. 4.1. Ugotavljanje potreb Vsa usposabljanja
na področju kazenskega pregona na ravni EU bi morala biti prilagojena
spreminjajočim se potrebam. Europolova akademija bi morala vsaka štiri
leta v tesnem sodelovanju z državami članicami, Frontexom, Eurojustom,
ESZD. EASO, FRA in Komisijo opraviti strateško analizo potreb po
usposabljanju organov kazenskega pregona. Obravnavati bi morala
dolgoročen razvoj kompetenc za kazenski pregon, izboljšave kakovosti
učenja (glej točko 4.2) in vrzeli v usposabljanju, povezane s
strategijami in politikami PNZ. V zvezi s tem bi morali vsako leto
omogočiti dostop do statističnih podatkov, ki bi zagotovili pregled,
zlasti kar zadeva število policijskih uradnikov, ki so se udeležili
usposabljanj, in vrst izvedenih usposabljanj. Komisija, države članice in
ESZD bodo tako imele potrebne informacije pri določanju, kako uporabljati
vire in katere uradnike bi bilo treba napotiti na specializirano usposabljanje.
Znotraj tega strateškega okvira bi morala Europolova akademija in agencija
Frontex vsako leto opraviti redno analizo potreb po usposabljanju ter
tako določiti, katera usposabljanja bosta zagotavljali v okviru svojih
mandatov. Letna analiza bi morala biti usklajena s političnim ciklom EU o
hudih kaznivih dejanjih in organiziranem kriminalu, ko bo cikel v letu 2013
opredeljen. Vsaka analiza bi morala opredeliti: 1. nove učne rezultate, ki
bi jih bilo treba doseči; 2. vrzeli v uspešnosti in kako
se lahko zapolnijo z visokokakovostnim usposabljanjem, ki dopolnjuje sedanje
programe EU in nacionalne programe; ter 3. potrebni viri. Prva usklajena strateška analiza potreb po usposabljanju organov
pregona v EU bi morala biti predstavljena v letu 2014 in sicer odboru COSI,
potrditi pa bi jo moral Svet. 4.2. Zagotavljanje visoke
kakovosti Obstaja potreba
po vzajemnem priznavanju spretnosti in znanj, povezanih s kazenskim pregonom.
Države članice že izkoriščajo obstoječe splošne akademske
pobude, kot sta bolonjski in kopenhagenski proces[22], ki razvijajo primerljive in
enakovredne standarde za diplome in druge kvalifikacije na različnih
ravneh (na podlagi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko
učenje[23])
ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja prek evropskega sistema zbiranja
in prenašanja kreditnih točk (ECTS), priznanega po vsej Evropi[24]. Program usposabljanja bi moral temeljiti na navedenih pobudah za
priznavanje kakovosti ob poudarku na načelih vseživljenjskega učenja.
Po mnenju Komisije bi morali primerljive kvalifikacije za usposabljanje organov
kazenskega pregona na ravni EU (tj. sektorski okvir kvalifikacij) vzpostaviti
in začeti izvajati do leta 2020. To bi to veljalo za sklopa 3 in 4. V
prvem koraku bi morala Europolova akademija zagotoviti, da bodo moduli
usposabljanja in tečaji na ravni EU zasnovani v skladu s sistemom zbiranja
in prenašanja kreditnih točk ECTS in imeli jasno opredeljene učne
rezultate. Države članice so tudi pozvane, naj sprejmejo ukrepe za uporabo
sistema zbiranja in prenašanja kreditnih točk ECTS v svojih nacionalnih
modulih usposabljanj. Poleg tega je treba oblikovati poseben profil izvajalcev usposabljanj,
ki delujejo na ravni EU v okviru programa usposabljanja. Ta bi moral
vključevati opredelitev pedagoškega znanja in spretnosti, strokovnega
znanja in znanja jezikov. Za izpopolnitev teh spretnosti bi morali izvajalcem usposabljanj
po potrebi ponuditi usposabljanje. Europolova akademija bi morala v tesnem
sodelovanju z državami članicami in agencijo Frontex pripraviti tak profil
ter uvesti mehanizem za končni izbor, spremljanje in ocenjevanje
izvajalcev usposabljanj še pred prvim polletjem leta 2014. Za izboljšanje usposabljanja v okviru programa bodo Cepol in drugi
akterji spodbujeni, naj uporabijo strokovno znanje zasebnega sektorja, na
primer finančnih institucij in družb za informacijsko tehnologijo, ter z
njim oblikujejo partnerstva. Cepol bi moral v letu 2014 v posvetovanju z
državami članicami in agencijami na področju pravosodja in notranjih
zadev predstaviti akcijski načrt za vzpostavitev skupnega okvira za
kakovost učenja na področju kazenskega pregona, ki bi ga bilo treba
izvesti do leta 2020 ter ga predložiti odboru COSI. 4.3. Krepitev poklicnega razvoja
uradnikov organov kazenskega pregona Glede razvoja
okvirov kakovosti, opisanih v točki 4.2, bi morale države članice
priznati portfelj EU za spretnosti, znanja in kompetence, pridobljene v okviru
programa usposabljanja kot sestavni del portfelja, ki ga uradniki oblikujejo na
nacionalni ravni. Usposabljanje v okviru programa bi moralo postati
običajni sestavni del usposabljanja uradnikov kazenskega pregona v skladu
z načeli vseživljenjskega učenja. Države članice bi morale v
celoti izkoristiti orodja za usposabljanje, kot so e-učenje, skupni
študijski programi in programi izmenjav, ali uporabiti koncept „usposabljanje
izvajalcev usposabljanj“. Usposabljanje v okviru sklopa 3 programa bo zlasti
zapolnilo vrzeli med potrebami po usposabljanju in usposabljanji, ki so
trenutno na voljo na nacionalni in mednarodni ravni. 4.4. Učinkovita uporaba virov Cilj programa
usposabljanja je zagotoviti učinkovitost z večjo specializacijo,
učinkovitejšim usklajevanjem, izkoriščanjem sinergij in odpravo
podvajanja, pa tudi z boljšim usklajevanjem potreb po usposabljanju in samega
usposabljanja. Europolova akademija in nacionalne policijske akademije bi
morale za dosego učnih rezultatov izkoristiti najučinkovitejše metode
usposabljanja, na primer orodja za e-učenje. Glede na zunanjo
študijo, opravljeno v imenu Komisije, so skupni neposredni stroški izvajanja in
upravljanja programa usposabljanja za obdobje 2013–2020 ocenjeni na
3,4 milijona EUR (v tekočih cenah). To bi vključevalo
stroške novega znanstvenega odbora (90 000 EUR na leto), ki bi bil
ustanovljen kot svetovalno telo izvršnega direktorja in upravnega odbora. Po
isti študiji bi lahko v primerjavi z nespremenjenim stanjem letni prihranki iz
naslova večje učinkovitosti policijskega dela v EU[25] znašali do
23 milijonov EUR. Predlog Komisije o vzpostavitvi Sklada za
notranjo varnost[26]
za obdobje 2014–2020 med cilji vključuje izvajanje programov usposabljanja
o politikah usposabljanja EU. Države članice bi morale Komisiji
poročati o številu uradnikov kazenskega pregona, ki so usposabljanja o
čezmejnih temah deležni ob pomoči Sklada. Pod določenimi pogoji
bi bilo treba izkoristiti tudi priložnosti za podporo usposabljanju osebja
kazenskega pregona s pomočjo Evropskega socialnega sklada[27]. 5. Izvajanje programa usposabljanja: Vloge
in odgovornosti Program
usposabljanja bodo skupaj izvajali Komisija, Europol, agencije na področju
pravosodja in notranjih zadev ter države članice. 5.1. Evropska akademija v okviru
Europola Europolova
akademija bo gonilna sila in usklajevalec izvajanja programa usposabljanja v
tesnem sodelovanju z drugimi agencijami EU in mrežo nacionalnih akademij za
usposabljanje. Predlaganih je šest ključnih nalog: 1. Europolova akademija bi se
morala truditi razviti v center odličnosti EU na področju učenja
o (čezmejnem) kazenskem pregonu. Njen cilj bi moral biti postati vodilna
avtoriteta za strokovnjake na tem področju in delovati kot posrednica pri
izmenjavi najboljših praks. Europolova akademija bi si morala prizadevati
delovati kot usklajevalka strateških vprašanj na področju učenja o
kazenskem pregonu in po potrebi zagotavljati podporo drugimi agencijami EU, med
drugim z usklajevanjem strateških potreb po usposabljanju na področju
kazenskega pregona na ravni EU. 2. Europolova akademija bi
morala v posvetovanju s svojimi zainteresiranimi stranmi opredeliti sveženj
osnovnih znanj, vključno z učnimi rezultati za sklop 1. Cepol bi
moral njegovo prvo različico predstaviti v prvem polletju leta 2014. 3. Europolova akademija bi
morala zagotoviti podporo državam članicam, ki izvajajo sklop 2, z
razširjanjem najboljših praks za čezmejno sodelovanje in po potrebi
zagotovili učna orodja. 4. Europolova akademija bi
morala skupaj z drugimi centri odličnosti v mreži nacionalnih akademij za
usposabljanje zagotavljati usposabljanje na ravni EU za uradnike, pa tudi za
same izvajalce usposabljanj. Kot del sklopov 3 in 4 bi morala Europolova
akademija v sodelovanju z mrežo nacionalnih akademij za usposabljanje za vsak
tečaj določiti raven glede na evropsko ogrodje kvalifikacij.
Europolova akademija bi morala zagotoviti, da so tečaji dobro
načrtovani ter da imajo izvajalci usposabljanj ustrezno podporo,
nadomestila in sistem ocenjevanja. 5. Europolova akademija bi
morala pripraviti postopke in smernice za določitev prednostnih nalog
usposabljanja, vlog in odgovornosti pri usklajevanju in podpori izvajanja vseh
sklopov programa usposabljanja. 6. Europolova akademija bi
morala skupaj z zainteresiranimi stranmi spremljati izvajanje akcijskega
načrta za izvajanje okvira za zagotavljanje kakovosti, ki ga bo leta 2014
predlagal Cepol, kot je opisano v točki 4.2. 5.2. Nacionalne akademije kot
središča odličnosti Specializirano
usposabljanje v okviru programa bi moral zagotavljati najbolje usposobljeni
organ v okviru mreže nacionalnih akademij za usposabljanje ali, kjer je to
primerno, Europolova akademija. Nacionalnim akademijam za usposabljanje na
področju kazenskega pregona, specializirane za posebne prednostne teme v
okviru sklopov 3 ali 4, kot so pranje denarja, usposabljanja pred napotitvijo
na civilne misije ali posebna vprašanja v zvezi z varovanjem meja, se lahko za
dogovorjeno obdobje dodeli status „centra odličnosti“, tako da lahko v
imeni Europolove akademije zagotavljajo usposabljanje za celotno EU. Centri
odličnosti bi morali delovati v skladu s skupnim okvirom kakovosti,
oblikovanim v okviru programa usposabljanja in kot je opisano v
točki 4.2. Nacionalnim akademijam bi bilo treba omogočiti napotitev
strokovnjakov ali izvajalcev usposabljanj na Europolovo akademijo. 5.3. Države članice Države
članice bodo odgovorne za izvajanje sklopov 1 in 2 študijskih programov za
začetno in nadaljevalno usposabljanje, za ta namen[28] pa se jih spodbuja k uporabi
sredstev EU. Glede sklopa 2 se države članice spodbuja, naj uvedejo
dvostranske projekte v zvezi z usposabljanji ter tako izboljšajo čezmejno
sodelovanje pri številnih vprašanjih, kot so nadzor, zasledovanje in izmenjava
informacij prek centrov za policijsko in carinsko sodelovanje. Poleg tega bodo
države članice odgovorne za izbiranje uradnikov, ki izpolnjujejo pogoje za
sodelovanje v civilnih misijah, in za imenovanje uradnikov, usposobljenih za
izvajanje usposabljanj v sklopih 3 in 4 na ravni EU. 5.4. Evropska komisija Komisija bo redno
ocenjevala napredek pri izvajanju programa usposabljanja, vključno z
ukrepi, opredeljenimi v tem sporočilu. Zlasti bo ovrednotila ukrepe,
katerih namen je zagotavljati kakovost in učinkovitost usklajevanja
Europolove akademije. Svetu in Evropskemu parlamentu bo prvič
poročala leta 2016, zatem pa vsaka tri leta. 5.5. Agencije EU Frontex, EMCDDA,
FRA in EASO imajo pomembno vlogo tudi s tem, ko prispevajo svoje posebno
strokovno znanje za visoko kakovost usposabljanja in učnih rezultatov za
uradnike organov kazenskega pregona. Vse agencije bi se morale redno povezovati
in si prizadevati za povečanje učinkovitosti in iskanje sinergij na
področjih, kjer se njihovo delo prekriva. Policisti, mejni policisti in
carinski uradniki bi tako na primer morali sodelovati v boju proti trgovini z
ljudmi. Europolova akademija bo imela splošno usklajevalno vlogo, kot je
opisano v točki 5.1. 5.6. Evropska služba za zunanje
delovanje ESZD, Evropska
komisija in agencije EU si skupaj prizadevajo za krepitev sodelovanja ter pri
tem posebno pozornost namenjajo zmogljivostim in usposabljanju[29]. V primerih, ko
načrtovane civilne misije EU vključujejo sodelovanje uradnikov
kazenskega pregona, bi morala Europolova akademija že na zgodnji stopnji
prispevati k usposabljanju in biti pripravljena omogočiti dodatno posebno
usposabljanje, da bi se zagotovilo enako splošno raven strokovnega znanja
udeležencev teh misij. ESZD bi morala biti dejavno vključena v ta proces,
upoštevati pa bi bilo treba tudi obstoječe pobude, na primer pobude Odbora
za civilne vidike kriznega upravljanja (CIVCOM). 6. Sklepna ugotovitev Polno in
konstruktivno sodelovanje z državami članicami, agencijami na
področju pravosodja in notranjih zadev ter drugimi zainteresiranimi
stranmi v EU bi okrepilo učinkovitost odzivanja EU na skupne varnostne
izzive in omogočilo kar najboljši možni izkoristek omejenih
proračunskih sredstev. Povečalo bi ozaveščenost o policijskih
vprašanjih v zvezi z EU in čezmejnimi zadevami, zagotovilo priznavanje
posebnega usposabljanja na prednostnih področjih, dvignilo splošni
standard policijskega dela vsej EU, utrdilo zaupanje med organi kazenskega
pregona in spodbudilo razvoj skupne kulture na področju kazenskega
pregona. Vse našteto bi okrepilo operativno zmogljivost organov kazenskega
pregona EU za boj proti organiziranemu kriminalu, hudim čezmejnim kaznivim
dejanjem in terorizmu. Komisija bo
nadaljevala svoje delo v zvezi s tem sporočilom v tesnem sodelovanju s
predvsem Evropskim parlamentom, državami članicami in agencijami na
področju pravosodja in notranjih zadev. [1] Ob upoštevanju evropske strategije za kibernetsko
varnost; Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu
ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij; Strategija za kibernetsko varnost
Evropske unije: Odprt, varen in zavarovan kibernetski prostor. 7.2.2013
JOIN(2013) 1final. [2] Stockholmski program – odprta in varna Evropa, ki služi
državljanom in jih varuje (UL C 115, 4.5.2010, str. 1). [3] Glej npr. Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 14.
decembra 2011 o politiki EU za boj proti terorizmu: glavni dosežki in izzivi za
prihodnost (2010/2311(INI)). [4] Sklep Sveta 2008/615/PNZ in Sklep Sveta 2008/616/PNZ, UL
L 210, 06.08.2008, str. 1 in str. 12. [5] S tem dopolnjuje politiko EU na področju pravosodnega
usposabljanja, glej Vzpostavljanje zaupanja v pravosodni sistem celotne EU:
nova razsežnost evropskega izobraževanja v pravosodju (COM(2011) 551
final). [6] Evropski program usposabljanja – pregled stanja na
področju usposabljanja organov kazenskega pregona v EU, CEPOL 2012. [7] 8309/1/10 REV 1 ENFOPOL 93. [8] Člen 5 Uredbe (EU) št. 1168/2011 z dne
25. oktobra 2011 o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 o
ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje operativnega sodelovanja na
zunanjih mejah držav članic Evropske unije, UL L 304,
22.11.2011, str. 1. [9] Sektorski okvir kvalifikacij za mejne policiste; www.frontex.europa.eu/training. [10] Sklep Sveta 2008/615/PNZ in Sklep Sveta 2008/616/PNZ, UL L
210, 6.8.2008, str. 1 in str. 12. [11] Vir: Cepolov pregled, naveden v opombi 6. [12] V skladu z evropskim ogrodjem kvalifikacij za
vseživljenjsko učenje učni rezultati vključujejo znanja,
spretnosti in kompetence. [13] Eurostat – ocena 1,9 milijona. [14] Okvirni sklep Sveta 2006/960/PNZ (UL L 386, 29.12.2006,
str. 89). [15] Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14.
junija 1985, UL L 239, 22.9.2000, str. 19. [16] Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o
evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami
(UL L 190, 18.7.2002, str. 1). [17] Zaprosilo za pravno pomoč je uraden dopis
sodišča ene države, s katero „ustrezni sodni organi“ v drugi državi
zaprosi za zaslišanje prič, listinske ali druge dokaze ali vročitev
sodnega poziva. [18] Sporazum o ponovnem sprejemu ureja vračanje in
ponoven sprejem oseb med dvema ali več državami v pogodbi mednarodnega
prava. [19] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z
dne 22. novembra 2010 z naslovom „Izvajanje strategije notranje
varnosti EU: pet korakov k varnejši Evropi (COM(2010) 673 final). [20] Sklepi Sveta o določanju prednostnih nalog EU za boj
proti organiziranemu kriminalu med letoma 2011 in 2013, 11050/11, 6. junija
2011. [21] http://www.entriforccm.eu. [22] Bolonjska deklaracija z dne 19. junija 1999; Kopenhagenska
deklaracija z zasedanja dne 29. in 30. novembra 2002. [23] Evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko
učenje določa skupni referenčni okvir, ki pomaga pri primerjavi
nacionalnih sistemov kvalifikacij in njihovih ravni, tako da so kvalifikacije v
različnih državah in sistemih v Evropi bolj berljive in razumljive. [24] Evropski sistem zbiranja in prenašanja kreditnih točk
(ECTS) določa splošno veljavne in sprejete postopke za priznavanje
študijskih kvalifikacij, ki jih študentje pridobijo v programih zunaj svoje
matične države. [25] Študija o spremembi Sklepa Sveta 2005/681/PNZ o
vzpostavitvi dejavnosti Cepola, GHK, 10. aprila 2012. Ta strošek vključuje
novi znanstveni odbor (90 000 EUR na leto), ki svetuje izvršnemu
direktorju in upravnemu odboru Europola; glej predlog uredbe Evropskega
parlamenta in Sveta o ustanovitvi agencije Evropske unije za sodelovanje in
usposabljanje na področju kazenskega pregona (Europol). [26] Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
vzpostavitvi instrumenta finančne podpore na področju policijskega
sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega
upravljanja v okviru Sklada za notranjo varnost. [27] www.ec.europa.eu/esf. [28] Glej opombo 26 o predlogu za Sklad za notranjo varnost. [29] 30. novembra 2011, je COSI izdal mnenje o krepitvi vezi
med akterji SVOP in OSVP, dok. 17884/11 JAI 906 COSI 112.