SPOROČILO KOMISIJE SVETU v skladu s členom 395 Direktive Sveta 2006/112/ES /* COM/2013/0148 final */
SPOROČILO KOMISIJE SVETU v skladu s členom 395 Direktive Sveta
2006/112/ES
1.
OZADJE
V skladu s členom 395 Direktive Sveta 2006/112/ES
z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (v
nadaljnjem besedilu: direktiva o DDV) lahko Svet soglasno na predlog Komisije
kateri koli državi članici dovoli uvedbo posebnih ukrepov odstopanja od
določb te direktive zaradi poenostavitve postopka pobiranja DDV ali za
preprečitev nekaterih vrst davčne utaje ali izogibanja plačilu
davkov. Ker ta postopek določa odstopanja od splošnih načel DDV v
skladu z doslednimi odločbami Sodišča, bi morala biti takšna
odstopanja sorazmerna in omejena po obsegu. V dopisu, ki ga je Komisija evidentirala 7.
januarja 2013, je Madžarska zaprosila za dovoljenje, da uvede ukrep, ki odstopa
od člena 193 direktive o DDV. V skladu z drugim odstavkom
člena 395 navedene direktive je Komisija z dopisom z dne 12. februarja 2013
obvestila druge države članice o prošnji Madžarske. Z dopisom z dne 13. februarja 2013
je Komisija uradno obvestila Madžarsko, da ima vse informacije, potrebne za
presojo prošnje. Madžarska prosi za dovoljenje za uporabo mehanizma
obrnjene davčne obveznosti za različno kmetijsko blago, predvsem
tisto, proizvedeno in dobavljeno v sektorju prašičereje in živalske krme.
Proizvodi, ki jih konkretno zajema prošnja Madžarske, so navedeni spodaj pod
točko (3). Madžarska je pred kratkim prejela dovoljenje za
uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobavo nekaterih žit in
semen oljnic[1]. To odstopanje je odobril Svet v zelo posebnih
okoliščinah, v okviru katerih se je Madžarska zavezala, da bo v obdobju
uporabe navedenega odstopanja uvedla ustrezne in učinkovite nadzorne
ukrepe in obveznosti poročanja, kar ji bo omogočilo, da bo po
prehodnem obdobju ponovno uporabljala običajni sistem. Madžarska mora
Komisijo o uvedbi navedenih ukrepov in obveznosti uradno obvestiti. Te
obveznosti še ni izpolnila. Ta pristop je bil zlasti upravičen z
dejstvom, da bi se tveganje goljufij preneslo na druge države članice, in
sicer v sektorju, katerega gospodarski pomen je v več državah
članicah precejšen. Treba je opozoriti, da je med nedavnimi pogajanji
v Svetu o podobnih vrstah odstopanja več držav članic izrazilo
zaskrbljenost, pri čemer je poudarilo, da je lahko vsako odstopanje od
sistema razdrobljenih plačil le zadnja možnost in ukrep v sili v dokazanih
primerih goljufij ter da je treba nuditi jamstva glede nujnosti in izjemne
narave odobrenega odstopanja, trajanja ukrepa in posebne narave zadevnih
proizvodov. Te države članice so poleg tega poudarile, da pri mehanizmu
obrnjene davčne obveznosti vedno obstaja tveganje, da se goljufije
prenesejo v druge države članice, in opomnile, da se postopek obrnjene
davčne obveznosti ne bo smel sistematično uporabljati kot nadomestilo
za neustrezen nadzor s strani davčnih organov držav članic. Madžarska je potrdila, da sprejema te pogoje. Ta
zaveza je bila posebej omenjena v prvi uvodni izjavi izvedbenega sklepa Sveta 2012/624/EU
z dne 4. oktobra 2012, kjer je napisano, da je Madžarska „navedla, da ne bo
prosila za podaljšanje navedenega dovoljenja“.
2.
OBRNJENA DAVČNA OBVEZNOST
Oseba, ki je v skladu s členom 193 Direktive
o DDV zavezana plačati DDV, je davčni zavezanec, ki dobavlja blago
ali storitve. Namen mehanizma obrnjene davčne obveznosti je prenos
navedene obveznosti na davčnega zavezanca, kateremu se dobavlja. Do goljufije neplačujočega gospodarskega
subjekta pride, ko trgovci po prodaji svojega blaga davčnim organom ne
plačajo DDV. Vendar so njihovi kupci upravičeni do davčne
olajšave, ker imajo veljaven račun. V najbolj skrajnih primerih takšne
davčne utaje so isto blago ali storitve prek sistema „vrtiljaka“ (ki
vključuje blago ali storitve, s katerimi se trguje med državami
članicami) večkrat dobavljeni brez plačila DDV davčnim
organom. Z določitvijo osebe, ki ji je dobavljeno blago ali storitve, kot
zavezanke za plačilo DDV v takšnih primerih, mehanizem obrnjene
davčne obveznosti zlasti odpravlja možnost navedene vrste davčnih
utaj.
3.
PROŠNJA
Madžarska prosi, naj ji Svet v skladu s
členom 395 Direktive o DDV na predlog Komisije dovoli, da še naprej
uporablja posebni ukrep, ki odstopa od člena 193 Direktive o DDV, kar
zadeva uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti, za dobavo naslednjega
blaga: Oznaka KN[2] || Opis 0103 1000 0103 9110 0103 9211 0103 9219 || Čistopasemski plemenski živi prašiči Domače pasme živih prašičev mase pod 50 kg Svinje, ki so vsaj enkrat prasile, mase ne manj kot 160 kg, mase 50 kg ali več Druge domače pasme živih prašičev mase 50 kg ali več 0203 1110 0203 2110 || Klavni trupi in klavne polovice domačih prašičev, sveži ali ohlajeni Klavni trupi in klavne polovice domačih prašičev, zamrznjeni 1103 || Žitni drobljenci, zdrob in peleti 2302 || Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit ali stročnic, v obliki peletov ali ne 2304 || Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz soje, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov 2306 || Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji rastlinskih maščob ali olj, razen tistih iz tarifne številke 2304 in 2305, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov 2309 90 || Izdelki, ki se uporabljajo kot krma za živali, razen hrane za pse ali mačke, pripravljene za prodajo na drobno Trenutno prošnjo je treba obravnavati ob
upoštevanju odstopanja, ki je bilo nazadnje odobreno Madžarski, v skladu s
katerim ji je že dovoljeno, da uporablja mehanizem obrnjene davčne
obveznosti za dobavo nekaterih žit in semen oljnic[3]. Obdobje, v katerem se lahko uporablja odstopanje,
je omejeno na dve leti. Poleg tega se je Madžarska zavezala, da bo uvedla
ustrezne in učinkovite nadzorne ukrepe in obveznosti poročanja v
zvezi z davčnimi zavezanci, ki dobavljajo blago, za katero se uporablja
navedeni posebni ukrep, in da bo Komisijo uradno obvestila o uvedbi zadevnih ukrepov
in obveznosti. Madžarska je Komisijo obvestila, da je odkrila
vrsto goljufivih dejanj v zvezi z dobavami blaga, navedenega v zgornji
razpredelnici, katerih posledica so visoki zneski neplačanega DDV. Glede
na informacije, ki jih je zagotovila Madžarska, je odkritje navedenih primerov
goljufij na področju DDV tudi posledica znatnega povečanja
davčnih inšpekcij, opravljenih na Madžarskem. Vendar Madžarska meni, da takšne inšpekcije
običajne zahtevajo zelo veliko časa in zato prosi za dovoljenje, da
lahko določi, da se za zadevne transakcije uporablja mehanizem obrnjene
davčne obveznosti, tako da se bodo preprečile goljufije na
področju DDV.
4.
STALIŠČE KOMISIJE
Ko Komisija v skladu s členom 395 direktive o
DDV prejme prošnje, jih preuči, da bi zagotovila izpolnjevanje osnovnih
pogojev za njihovo odobritev, tj. ali predlagan posebni ukrep poenostavlja
postopke za davčne zavezance in/ali davčno upravo ali predlog
preprečuje določene vrste davčnih utaj ali izogibanja davkom. V
tem okviru je Komisija vedno sprejela omejen in previden pristop za
zagotovitev, da odstopanja ne ogrozijo delovanja splošnega sistema DDV, so
omejena v obsegu, potrebna in sorazmerna. Komisija zlasti meni, da so zadevne vrste
različnega blaga, kot so podrobno navedene zgoraj, takšne narave, da bi
morala biti revizija mogoča s konvencionalnim nadzorom, kar pomeni, da ne
bi bilo treba izvajati mehanizma obrnjene davčne obveznosti. Odstopanje,
ki je bilo Madžarski nedavno odobreno v zvezi z žiti in semeni oljnic[4], je bilo odobreno v izjemnih
okoliščinah, da bi imela čas za izvajanje določenih reform za
boj proti goljufijam. Drugič, ukrep v zvezi z žiti in semeni oljnic
ni bil nikoli zamišljen kot dolgoročna rešitev ali kot nadomestilo za
neustrezen nadzor davčnih zavezancev na teh zelo pomembnih trgih.
Odstopanje je bilo utemeljeno kot dela svežnja ukrepov, ki naj bi jih izvedla
Madžarska, hkrati pa je bilo časovno omejeno. Isti pogoji so bili
vključeni v odstopanje, odobreno Romuniji[5]. Madžarska Komisije še ni uradno obvestila o uvedbi
ustreznih in učinkovitih nadzornih ukrepov in obveznosti poročanja v
zvezi z dobavami blaga, ki ga zajema nedavno odobreno odstopanje. Glede na
strogo omejeno naravo navedenega odstopanja Komisija meni, da v tem trenutku
seznama blaga, za katerega se uporablja mehanizem obrnjene davčne
obveznosti, ni utemeljeno razširiti v takšnem obsegu, kot je zdaj zaprosila
Madžarska. Uporaba mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dolg seznam
blaga, kot je zaprosila Madžarska, poleg seznama blaga, ki je že bilo odobreno,
bi privedla do tega, da se za precejšnje število dobav v kmetijskem sektorju ne
bi uporabljali običajni predpisi glede DDV. Komisija dvomi, da bi se tak
globalen pristop še vedno lahko štel za „posebni ukrep“ v smislu
člena 395 direktive o DDV. Poleg tega je iz podrobnih informacij, ki jih je
Madžarska posredovala skupaj s prošnjo za odstopanje, razvidno, da je Madžarska
že uspešno začela z izvajanjem potrebnih korakov za učinkovito
ukrepanje proti odkritim goljufivim dejanjem v zadevnih sektorjih. V statističnih
podatkih, ki jih je Madžarska predložila Komisiji, izstopa dejstvo, da je
Madžarska v letu 2012 skoraj podvojila število davčnih inšpekcij v
primerjavi z letom 2011, v najbolj prizadetih sektorjih pa ji je tudi uspelo
povečati učinkovitost inšpekcij v smislu odkrivanja neplačil
DDV, ki so bila posledica goljufij. Komisija ceni dosedanja prizadevanja in
spodbuja Madžarsko, naj še naprej izvaja tiste ukrepe, za katere Komisija meni,
da so ustrezni v smislu odkritih primerov goljufij na področju DDV. Komisija prav tako meni, da bi bilo najprej treba
zagotoviti popolno izvajanje tako imenovanih konvencionalnih ukrepov,
zasnovanih za boj proti goljufijam, znanim kot „davčni vrtiljaki“. Ob
upoštevanju navedenega je Madžarski pripravljena pomagati zagotoviti popolno
izvajanje takšnih ukrepov. V zvezi s tem primerom Komisija meni, da uvedba
nadaljnjega prehodnega ukrepa na podlagi člena 395 direktive o DDV,
ki bi dovoljeval uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti, ni ustrezen
pristop. Mehanizem obrnjene davčne obveznosti v tem
sektorju bi lahko tudi spodbujal goljufije na maloprodajni ravni. V nasprotju
od žit, ki se skoraj vedno predelajo v industrijski fazi, predelava klavnih
trupov živali v meso pogosto poteka na istem mestu kot prodaja zasebnim potrošnikom.
Tveganje, da se celotna obveznost za DDV prenese na zadnji člen v verigi,
je tako znatno višje. Končno, obstajajo znaki, da so se goljufije v
teh sektorjih prenesle zlasti v druge države članice v Jugovzhodni Evropi.
Glede na to bi uporaba obrnjene davčne obveznosti za večje število
različnega blaga v kmetijskem sektorju pomenila tveganje goljufij za
navedene države članice, ki ga glede na pomen teh sektorjev v regiji ne
smemo podcenjevati.
5.
SKLEPNA UGOTOVITEV
Na podlagi navedenega Komisija nasprotuje prošnji
Madžarske. [1] Izvedbeni sklep Sveta 2012/624/EU z dne 4. oktobra 2012
o dovoljenju Madžarski, da uporabi posebni ukrep, ki odstopa od člena 193
Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 274, 9.10.2012,
str. 26). [2] Oznaka kombinirane nomenklature, določena z Uredbo
(EGS) št. 2658/87 [3] Glej opombo (1). [4] Glej opombo (1). [5] Izvedbeni sklep Sveta 2011/363/EU z dne 20. junija 2011
o dovoljenju Romuniji, da uporabi posebni ukrep, ki odstopa od člena 193
Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 163, 23.6.2011,
str. 26).