SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Pobuda za zaposlovanje mladih

Uvod

Gospodarska kriza še posebno resno vpliva na mlade. V januarju 2013 je bila brezposelnost mladih v EU 23,6‑odstotna, torej več kot dvakrat višja od brezposelnosti odraslih, nič pa ne kaže na izboljšanje. Sedem milijonov in pol Evropejcev v starosti od 15 do 24 let ni zaposlenih in se ne izobražuje ali usposablja.

Razmere so še posebno pereče v nekaterih državah članicah in nekaterih regijah. To predstavlja resno grožnjo socialni koheziji v EU in pomeni tveganje dolgoročnega negativnega učinka na gospodarski potencial in konkurenčnost. Institucije EU in vlade, podjetja ter socialni partnerji na vseh ravneh morajo storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi preprečili „izgubljeno generacijo“.

Za spopadanje z nesprejemljivo visokimi stopnjami brezposelnosti mladih je Komisija 5. decembra 2012 sprejela sveženj ukrepov za zaposlovanje mladih. Ta vsebuje predlog za priporočilo Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade[1], začenja drugo fazo posvetovanja s socialnimi partnerji o okviru za kakovost pripravništev[2], napoveduje evropsko koalicijo za vajeništva in opisuje načine za zmanjševanje ovir za mobilnost mladih[3].

Strukturna sklada EU sta že pomembno prispevala k boju proti brezposelnosti mladih, ki je v teku, zlasti s pomočjo skupin za ukrepanje, ustanovljenih v okviru pobude Priložnosti za mlade, sprejete decembra 2011[4].

Evropski svet je na zasedanju 7. in 8. februarja 2013 opozoril na precejšnjo podporo, ki jo EU že zagotavlja. Glede na še posebno težek položaj mladih v nekaterih regijah je predstavil predlog pobude za zaposlovanje mladih s proračunom v višini 6 milijard EUR za obdobje sedmih let (2014–2020), na voljo vsem regijam, v katerih je stopnja brezposelnosti mladih višja od 25 %.

Ta pobuda bi se financirala v okviru podrazdelka kohezijske politike, in sicer s sredstvi v višini 3 milijarde EUR iz ciljnih naložb iz Evropskega socialnega sklada (ESS) in 3 milijarde EUR iz posebne proračunske vrstice.

Da bi zagotovila vse pogoje, potrebne za hitro izvajanje pobude za zaposlovanje mladih, Komisija v nadaljevanju določa ključne parametre, ki jih predlaga glede pobude za zaposlovanje mladih, ter predstavlja predloge Komisije za ustrezne spremembe uredbe o splošnih določbah, ki pokriva evropske strukturne in investicijske sklade, in uredbe o Evropskem socialnem skladu, o katerih trenutno potekajo razprave med Evropskim parlamentom in Svetom.

Udejanjanje pobude za zaposlovanje mladih

S krepitvijo in pospeševanjem izvajanja dejavnosti, ki se financirajo iz sredstev ESS, bi morala pobuda za zaposlovanje mladih v upravičenih regijah podpreti izvajanje pomembnih pobud Komisije, in sicer svežnja ukrepov za zaposlovanje mladih in zlasti priporočila o vzpostavitvi jamstva za mlade, o katerem je Svet dosegel politični dogovor 28. februarja 2013, njegov cilj pa je zagotoviti, da vsi mladi v starosti od 15 do 24 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo in ne usposabljajo (t. i. NEET), dobijo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v štirih mesecih po začetku brezposelnosti ali prenehanju formalnega izobraževanja.

O podrobnih ukrepih so bodo Komisija in države članice dogovorile v okviru načrtovanja programov kohezijske politike, vse dejavnosti, ki jih podpira pobuda za zaposlovanje mladih, pa bodo usmerjene k posameznim osebam, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo in ne usposabljajo, ne pa k sistemom ali strukturam. Pobuda za zaposlovanje mladih bo tako dopolnila dejavnosti, ki se izvajajo na nacionalni ravni, vključno s tistimi, ki se financirajo iz ESS, z namenom ustanovitve ali izvajanja programov jamstva za mlade. Za dosego tega dopolnjevanja bi bilo treba izvajanje pobude za zaposlovanje mladih v celoti vključiti v načrtovanje programov ESS, prednostna naložba pa bi morala biti podpora trajnostnemu vključevanju mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo in ne usposabljajo, na trg dela. Državam članicam bi morali v okviru pobude za zaposlovanje mladih po potrebi omogočiti in jih spodbujati, naj za reševanje problema brezposelnosti in neaktivnosti mladih dodelijo več sredstev iz ESS od minimalnih 3 milijard EUR iz ESS kot sofinanciranje, posebej dodeljeno pobudi za zaposlovanje mladih.

Naložbe, ki jih podpira pobuda za zaposlovanje mladih, bi morale biti izrazito usmerjene k doseganju konkretnih rezultatov v kratkem času. Komisija zato predlaga okrepljena prizadevanja v začetni fazi pobude za zaposlovanje mladih, zlasti tako, da zanjo ne velja mehanizem rezerve na podlagi doseženih rezultatov, da bi že v zgodnji fazi njenega izvajanja dosegli oprijemljiv učinek. To bo države članice tudi spodbudilo k uporabi novega instrumenta skupnih akcijskih načrtov, predlaganih za programsko obdobje 2014–2020, ki bodo poenostavili izvedbo in omogočili osredotočanje na rezultate. Da nemotenega izvajanja pobude za zaposlovanje mladih ne bi ovirale proračunske omejitve, je predlagano, da bi se moral iz nacionalnih sredstev sofinancirati samo prispevek iz ESS.

Izvajanje pobude za zaposlovanje mladih bi moralo temeljiti na celoviti strategiji za dosego ciljev iz svežnja ukrepov za zaposlovanje mladih in za vzpostavitev jamstva za mlade v skladu s priporočilom Sveta. Kot je opisano v priporočilu Sveta, bodo države članice program oblikovale glede na nacionalne, regionalne in lokalne okoliščine, ob upoštevanju problemov, kot je na primer dejstvo, da mladi niso homogena skupina, načel vzajemne obveznosti in potrebe po odpravljanju tveganja ciklov neaktivnosti. Veljati bi morala makroekonomska pogojenost. Ob upoštevanju gospodarskih in socialnih razmer zadevne države članice pa bi bilo pozornost treba nameniti stanju na trgu dela in možnostim za mlade.

Na ravni držav članic naj bi se pobuda za zaposlovanje mladih načrtovala v okviru ESS. Posebne določbe o obveščanju javnosti, spremljanju napredka in ocenjevanju učinka ter finančnem upravljanju in poročanju o pobudi za zaposlovanje mladih bodo še posebno pomembne, da bi zagotovili enostavno izvajanje ter merljiv in viden prispevek pobude.

Zato Komisija spreminja svoj predlog uredbe o splošnih določbah in predlog uredbe o ESS.

Zaključek

Za uresničevanje jamstva za mlade so potrebne dobro usmerjene javne naložbe, ki jih lahko ESS močno podpre. Pobuda za zaposlovanje mladih bi morala okrepiti potrebno podporo iz ESS naložbam v človeški kapital, k čemur poziva Evropski svet. Komisija zato ponavlja svoj predlog za določitev minimalnih deležev podpore iz ESS, da bi sredstva iz ESS, ki so del sredstev kohezijske politike EU, s sedanjih 22 % povečali na najmanj 25 %.

[1]               COM(2012) 729 final.

[2]               COM(2012) 728 final.

[3]               COM(2012) 727 final.

[4]               COM(2011) 933 final.