7.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 174/43

Poročevalka

Linda Gillham (UK/EA), članica okrožnega sveta Runneymede

Referenčni dokument

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži za zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk

COM(2013) 761 final – 2013/0371 (COD)

1.

priznava, da so prav lastnosti, zaradi katerih so plastične nosilne vrečke postale komercialno uspešne (lahkost, čvrstost in odpornost na razgradnjo), prispevale k njihovi razširjeni uporabi. Ocenjuje se, da je leta 2010 vsak državljan EU uporabil 198 plastičnih nosilnih vrečk, od tega naj bi bilo približno 90 % lahkih vrečk. Te se v primerjavi z debelejšimi vrečkami manj pogosto ponovno uporabijo in zato bolj smetijo okolje;

2.

ugotavlja, da so prednosti, ki jih imajo s tržnega vidika plastične nosilne vrečke, tanjše od 50 mikronov (lahkost, čvrstost in odpornost na razgradnjo), bile in so še vzrok za omejeno stopnjo ponovne uporabe teh vrečk in za onesnaževanje vode in tal po vsem svetu;

3.

ugotavlja, da zaradi odvrženih plastičnih vrečk v vodnih ekosistemih niso prizadete le države z morsko obalo, temveč tudi države z velikimi jezeri, saj veliko količino odpadkov s kopnega prinesejo reke. Ko se plastične vrečke odvržejo, se lahko ohranijo stotine let, večinoma v razdrobljeni obliki, kumulativno število plastičnih vrečk pa se skozi čas povečuje, kar se priznava kot velik svetovni izziv;

4.

ugotavlja, da v EU plastične nosilne vrečke štejejo za embalažo v skladu z direktivo o embalaži in odpadni embalaži (Direktiva 94/62/ES). Plastične nosilne vrečke se lahko dajo na trg zgolj, če izpolnjujejo bistvene zahteve za zmanjšanje pakiranja, omejevanje škodljivih snovi in primernost za uporabo in predelavo, vključno z recikliranjem, energetsko predelavo, kompostiranjem in biorazgradnjo. Vendar na ravni EU ni zakonodaje ali politike, ki bi posebej obravnavali plastične nosilne vrečke;

5.

pozdravlja, da so države članice izvedle različne ukrepe za zmanjšanje uporabe plastičnih nosilnih vrečk, ki segajo od prostovoljnih dogovorov in davčnih ukrepov (Belgija, Irska, Danska) do izrecne prepovedi biološko nerazgradljivih nosilnih vrečk, kakor je storila Italija. Nekatere države članice so že dosegle izjemne rezultate pri zmanjšanju uporabe plastičnih vrečk. Na Danskem in Finskem uporabijo 4 plastične vrečke na državljana, na Poljskem, Portugalskem in Slovaškem pa kar okoli 466 vrečk;

6.

izraža priznanje tistim državam članicam, ki so zmanjšale svojo letno porabo lahkih plastičnih nosilnih vrečk na prebivalca. Seveda se je mogoče še česa naučiti iz uspešnih ukrepov, ki so bili sprejeti v več državah članicah, in Odbor spodbuja nacionalne, regionalne in lokalne vlade po svetu, da te ukrepe upoštevajo;

7.

poudarja, da je treba z vsemi plastičnimi odpadki ravnati kot z viri, kakor je predvideno v časovnem okviru za Evropo, gospodarno z viri, da se dosežejo cilji strategije Evropa 2020;

8.

meni, da glede na nedavni mnenji OR (1) predlog Evropske komisije ni dovolj velikopotezen za preprečevanje lahkih plastičnih vrečk, in Evropski parlament in Svet poziva, naj razmislita o:

9.

verjame, da je kombinacija teh ukrepov, tudi predlagana možnost, da države članice lahko uporabijo tržne omejitve z odstopanjem od člena 18, bolj učinkovit pristop. Ukrepi bi se vzajemno podpirali, saj se ekonomski instrumenti najustrezneje izvajajo na nacionalni in regionalni ravni, ambiciozni cilj na ravni EU pa pomembno pripomore k zagotavljanju izvajanja in ozaveščanju (2);

10.

podpira predlagano opredelitev, ki temelji na debelini sten pod 50 mikronov kot pravemu parametru za odvračanje od uporabe lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ne da bi pri tem škodljivo vplivali na plastične nosilne vrečke za večkratno uporabo, t. i. „vrečke za vse življenje“. Plastične nosilne vrečke z debelino do 50 mikronov, ki naj bi po ocenah predstavljale 90 % vseh plastičnih nosilnih vrečk, ki se uporabljajo v Uniji, se redkeje ponovno uporabijo in zato bolj smetijo okolje (3);

11.

poudarja pomen opredelitve/področja uporabe predlagane direktive v izogib neželenim posledicam, kot je prehod na druge materiale, na debelejše plastične vrečke, ki so vseeno namenjene enkratni uporabi, in na druge oblike plastičnih vrečk s podobno funkcijo, kar ne bo nujno imelo želenih okoljskih učinkov in bo potencialno povečalo obseg proizvedene embalaže;

12.

podpira izključitev nosilnih vrečk za večkratno uporabo iz ciljev za zmanjšanje uporabe in morebitnih prepovedi, vendar verjame, da bi se morali ekonomski instrumenti uporabljati tudi v primeru nosilnih vrečk za večkratno uporabo, in poziva k njihovi vključitvi v opredelitev/področje uporabe direktive za ta poseben namen;

13.

ugotavlja, da trgovci na drobno „vrečke za vse življenje“ pogosto nadomestijo brezplačno, in to je treba spodbujati. Ta ukrep lahko pripomore k ovrednotenju naravnih virov in spremeni obnašanje, tako da vrečk ne bi več jemali za odpadke;

14.

si želi pojasnila glede tega, ali bodo zelo lahke plastične vrečke (z debelino do 10 mikronov), ki se uporabljajo za svežo ali surovo hrano za ljudi ali živali, spadale v okvir predlagane opredelitve. Te so na splošno izključene iz politik o plastičnih nosilnih vrečkah zaradi praktičnosti, higiene ali varnosti hrane (zlasti če se uporabljajo za surovo meso). Vendar bi jih moral morda cilj EU za preprečevanje oz. zmanjšanje uporabe vključiti, da se preprečijo neželene spremembe v obnašanju potrošnikov (4);

15.

si želi tudi pojasnila, zakaj je bila opredelitev lahkih plastičnih nosilnih vrečk omejena na plastične vrečke in ni zajemala vrečk nedoločenih materialov, torej tudi nosilnih vrečk za enkratno uporabo iz papirja, materiala iz rastlin ali škroba, s čimer bi se spoprijeli z netrajnostnimi vzorci potrošnje in spodbujali učinkovitost virov;

16.

v zvezi s tem ugotavlja, da bodo ljudje v skladu z oceno učinka, ki jo je pripravila Evropska komisija, za vsakih 1000 plastičnih vrečk za enkratno uporabo, ki se jim bodo izognili, uporabili povprečno 127 papirnatih vrečk. Na podlagi ocene se predvideva, da bo 50 % plastičnih vrečk, uporabljenih v sektorjih izven supermarketov, nadomeščenih s papirnatimi vrečkami, če te ne bodo predmet politike, kar se je na primer zgodilo na Irskem (5);

17.

pozdravlja revizijo politik ravnanja z odpadki, ki jo trenutno opravlja Evropska komisija, in z zanimanjem pričakuje več pojasnil o pozitivnih in negativnih okoljskih lastnostih, ki jih prinašajo nove tehnologije, s katerimi naj bi se proizvajale oksorazgradljive, biorazgradljive vrečke ali vrečke, ki jih je mogoče kompostirati. Treba je tudi razumeti vpliv teh mikroskopskih delcev na morsko življenje;

18.

odločno zavrača vsakršno izključitev biorazgradljivih plastičnih nosilnih vrečk in plastičnih nosilnih vrečk, ki jih je mogoče kompostirati, iz opredelitve/obsega uporabe te direktive. OR ponovno izraža bojazni glede zavajajočega označevanja in opredelitev ter delno verodostojnih podatkov o okoljski prijaznosti takšnih vrečk (6). Poleg tega prehod na biorazgradljive vrečke ne bi zmanjšal števila zavrženih vrečk med odpadki. Obstaja tudi možnost, da bi povzročil težave občinam v procesih recikliranja plastike in pripeljal do zmešnjave glede kompostiranja doma ali komercialnega kompostiranja;

19.

ponovno poziva k prepovedi oksorazgradljive plastike, dokler raziskave ne pokažejo, da imajo tovrstni proizvodi dodano vrednost;

20.

meni, da je zasnova proizvoda ključnega pomena za zmanjševanje količine odpadkov. Čeprav meni, da se sedanja direktiva o okoljsko primerni zasnovi izdelkov osredotoča na porabo vode in energije, bi njena revizija zdaj lahko vključila pripravo za ponovno uporabo, popravilo in recikliranje s svetovanjem potrošniku o trajnosti nosilne vrečke;

21.

zagovarja minimalni delež recikliranega materiala v prihodnjih revizijah zasnove, ob čemer razume, da določeni načini uporabe hrane in izdelkov za osebno zdravje zahtevajo posebne standarde za material;

22.

podpira minimalni cilj 35 uporabljenih vrečk na prebivalca letno po vsej EU, kar bi bilo treba doseči v prehodni fazi po začetku veljavnosti te direktive. To pomeni 80-odstotno zmanjšanje uporabe plastičnih vrečk za enkratno uporabo glede na povprečje v EU v letu 2010, kar pa so nekatere države članice že dosegle ali presegle;

23.

pozdravlja predlagano določbo, ki državam članicam omogoča, da prepovejo lahke plastične nosilne vrečke na svojem ozemlju, z odstopanjem od člena 18 Direktive 94/62/ES. Ta nova določba je odraz tega, da vse več držav, regij in mest prepoveduje lahke plastične vrečke ali razmišljajo o uvedbi prepovedi, njihovo število pa se še naprej povečuje;

24.

priznava, da so takšne nacionalne tržne omejitve predmet zahtev, določenih v členih 34 do 36 Pogodbe o delovanju Evropske unije. To pomeni, da morajo biti izpolnjeni določeni pogoji – prepoved ne sme diskriminirati nekaterih vrst lahkih plastičnih vrečk v odnosu do drugih in ne sme biti prikrita omejitev trgovine med državami članicami. V zvezi s tem meni, da bi morale biti do leta 2020 prepovedane vse lahke vrečke, ki so trenutno na voljo;

25.

poziva Evropsko komisijo, naj preuči načine, kako do leta 2020 na ravni EU uvesti prepoved lahkih plastičnih nosilnih vrečk v maloprodaji (7). Evropsko komisijo tudi poziva, naj preuči možna neskladja s pravili notranjega trga in mednarodnega trgovinskega prava ter opredeli, ali je potrebna sprememba pravne podlage direktive o embalaži in odpadni embalaži ter njenih vplivih na okolje in delovanje notranjega trga, in kako dolgo naj bi bilo prehodno obdobje. Treba je tudi preučiti, ali so za preprečitev neželenih posledic poleg prepovedi potrebni še zaračunavanje plastičnih vrečk za večkratno uporabo in drugi ukrepi;

26.

državam članicam priporoča, naj v vsakršen premislek o uvedbi tovrstne prepovedi vključijo predstavnike lokalnih in regionalnih oblasti;

27.

poziva k popolnemu izvajanju načela „onesnaževalec plača“ (8) in ugotavlja, da so države članice, ki so uspešno zmanjšale potrošnjo plastičnih vrečk, uvedle ekonomske instrumente (dajatve oz. davke). To je razvidno na primer pri spodbudnih rezultatih uvedbe irske dajatve ali danskega davka na plastične vrečke (9);

28.

ponovno poudarja, da prepoved brezplačnega dajanja lahkih plastičnih in drugih nosilnih vrečk kaže pozitivne rezultate v številnih regijah in bi zato bilo treba o njej razmisliti (10);

29.

meni, da predlagana spodbuda uporabe tovrstnih instrumentov ni zadostna in poziva k spremembi predlagane direktive, tako da uporaba ekonomskih instrumentov za zmanjšanje potrošnje plastičnih vrečk in zagotavljanje, da lahke plastične nosilne vrečke niso na voljo brezplačno, postane obveznost za države članice. Ta obveznost bi lahko temeljila na členu 15 direktive o embalaži in odpadni embalaži ter njenih vplivih na okolje in delovanje notranjega trga, ki že spodbuja uporabo ekonomskih instrumentov na splošno;

30.

poudarja, da bi bilo treba izvajanje ekonomskih instrumentov prepustiti državam članicam ali regijam z ustreznimi zakonodajnimi pooblastili;

31.

izpostavlja, da so nekateri dejavniki pri zasnovi ključni za učinkovitost ekonomskih instrumentov:

32.

meni, da bi morala obveznost uvedbe ekonomskih instrumentov veljati za vse plastične nosilne vrečke in ne zgolj za lahke vrečke, da se spodbudi ponovna uporaba plastičnih nosilnih vrečk na splošno in ker se v praksi plastične nosilne vrečke za večkratno uporabo sploh redko delijo brezplačno. Vendar pa vrečke za večkratno uporabo trgovci na drobno lahko brezplačno nadomestijo;

33.

meni, da bi lahko prostovoljne pobude na nacionalni ravni, vključno s sistemom vračanja, ki obvezuje trgovce na drobno, pripomogle k prenosu stroškov ravnanja z nekaterimi plastičnimi odpadki z organov, pristojnih za odpadke in okolje, na celotno vrednostno verigo;

34.

poudarja potencial ekonomskih instrumentov za ustvarjanje prihodkov za lokalne in regionalne oblasti, ki bi se lahko uporabili za nadomestitev upravnih stroškov v zvezi z izvajanjem in uveljavljanjem, s čimer bi se tudi omejila sredstva za dejavnosti čistilnih akcij in okoljske projekte;

35.

ponovno poziva Evropsko komisijo, naj preuči najboljši način za uporabo razširjene odgovornosti proizvajalca v EU pri preprečevanju plastičnih odpadkov in ravnanju z njimi (11);

36.

poziva, naj Evropska komisija preuči sklicevanje na razširjeno odgovornost proizvajalca, da vključi popolno internalizacijo stroškov in prenos stroškov za ravnanje s tovrstno plastiko, vključno s stroški odpadkov, z lokalnih in regionalnih oblasti na proizvajalce;

37.

pozdravlja predlog pobude komisarja za okolje za „evropski čistilni dan“ v začetku letošnjega leta;

38.

ponovno izraža podporo tej pobudi in podobnim pobudam, s katerimi se povečuje ozaveščenost glede smetenja okolja, ki je izziv za lokalne in regionalne oblasti. To je predpogoj za spremembo obnašanja v prid zmanjšanju okoljskega vpliva povečanega nastajanja odpadkov in ohranjanju naravnih virov;

39.

priznava, da kljub temu, da je vse večje kopičenje plastičnih odpadkov v globalnem morskem okolju opozorilni znak, vemo, da večina tega nekontroliranega odlaganja odpadkov izhaja s kopnega. Odpadne plastične vrečke ne sodijo v nobeno okolje!