15.4.2014

Uradni list Evropske unije

C 114/57

Mnenje Odbora regij – Okvir prihodnje pristaniške politike EU

2014/C 114/11

I. POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

Politična priporočila

glede na to, da so trenutno 3 milijoni ljudi neposredno ali posredno zaposleni v pristaniščih EU, in glede na predvideno povečanje količine blaga v evropskih pristaniščih za 50 % do leta 2030 Odbor regij odobrava splošni pristop Komisije, katere pristaniški sveženj temelji na naslednjih prednostnih nalogah:

—	osredotočenost predloga na 319 morskih pristanišč, ki so del vseevropskega prometnega omrežja, in omogočanje državam članicam, da osnutek uredbe za druga pristanišča uporabljajo prostovoljno;

—	posodobitev pristaniških storitev in pritegnitev naložb v pristanišča z zagotavljanjem prostega dostopa do trga in večje finančne preglednosti ob spoštovanju znatne stopnje avtonomije pristaniških organov;

—	upoštevanje rezultata evropskega socialnega dialoga za pristaniški sektor, ki se je začel 19. januarja 2013;

—	zagotovitev večje skladnosti okoljskega upravljanja pristanišč;

—	zagotovitev skladnosti s pilotnim projektom EU „modri pas“, katerega cilj je prispevek k razvoju enotnega trga za pomorski promet, h kateremu poziva Akt za enotni trg II;

izraža dvom, ali Evropska komisija pri pristaniški politiki sledi celostnemu pristopu, saj v „pristaniškem svežnju“ niso omenjeni ne strategija Evropa 2020 ne pobuda Modra rast ne pregled zakonodaje o omejitvah vsebnosti žvepla za ladijska goriva, ki je zelo pomembna za pristanišča, poleg tega pa sveženj ni usklajen s pregledom smernic v zvezi z državno pomočjo za pristaniški sektor;

Metodologija

ugotavlja, da je Evropska komisija sprejela pogumno politično odločitev in predložila osnutek uredbe, za katero nekateri zakonodajni parametri, kot so osnutek direktive o koncesijah, osnutek uredbe o TEN-T in osnutek uredbe o dostopu blaga in storitev tretjih držav do notranjega trga javnih naročil Unije (COM(2012) 124 final), še niso bili sprejeti in zato ostajajo „premični cilji“;

priznava, da je Evropska komisija od leta 2011 izvedla obsežna posvetovanja z zainteresiranimi stranmi. Vendar izraža obžalovanje, da niso bili neposredno vključeni ne Odbor regij ne združenja, ki zastopajo lokalne in regionalne oblasti. Izraža tudi obžalovanje, da kljub nedavno objavljenemu delovnemu dokumentu Komisije o oceni teritorialnega učinka (1) teritorialna razsežnost v oceni učinka ni izrecno obravnavana. To je glede na izzive evropske pristaniške politike v zvezi s teritorialno kohezijo še toliko bolj vredno obžalovanja. Ti izzivi so se trenutno še povečali s pojavom „kontejnerizacije“ in nevarnostjo zastojev v zaledju največjih pristanišč;

poudarja, da je treba upoštevati različnost pristanišč v EU zaradi geografskih lokacij, različnih vrst gospodarskih dejavnosti, različnih regulativnih sistemov in različnih nacionalnih političnih okvirov, ki veljajo za pristanišča. V tem okviru opozarja, da bo v skladu s sklepom št. 661/2010/EU o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (člen 12(2)) pristaniški sveženj veljal za morska pristanišča, ki sodijo v eno od kategorij A, B ali C, opredeljenih spodaj:

—	„A. mednarodna morska pristanišča: pristanišča s skupnim letnim obsegom prometa najmanj 1,5 milijona ton tovora ali 200 000 potnikov, ki so, razen če je to nemogoče, povezana s kopenskimi elementi vseevropskega prometnega omrežja in so zato zelo pomembna v mednarodnem pomorskem prometu;

—

B: morska pristanišča (...): skupni letni obseg prometa teh pristanišč najmanj 0,5 milijona ton tovora ali med 100 000 in 199 999 potnikov, so povezana, razen če je to nemogoče, s kopenskimi elementi vseevropskega prometnega omrežja ter opremljena s potrebnimi napravami in objekti za pretovarjanje tovora pri ladijskih prevozih na kratkih relacijah;

—	C. regionalna pristanišča (...) so v otoških, zunajmestnih ali najbolj obrobnih regijah ter te regije povezujejo po morju in/ali jih povezujejo s centralnimi regijami Skupnosti“;

6.	odobrava, da so socialni partnerji v pristaniškem sektorju ustanovili odbor za socialni dialog o pristaniščih, in poudarja pomen spodbujanja socialnega dialoga na nacionalni in lokalni ravni kot instrumenta za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev pa tudi prispevka h konkurenčnosti sektorja;

Pravna podlaga, subsidiarnost in sorazmernost

soglaša z argumenti Evropske komisije glede izbire pravne podlage (člen 100(2) PDEU) in skladnostjo z načelom subsidiarnosti, kot je predstavljen v obrazložitvenem memorandumu osnutka uredbe (člen 3.3). Vendar pa v zvezi z načelom sorazmernosti Odbor regij še vedno ni prepričan, ali je primerna izbira uredbe namesto direktive tako kot v prejšnjih predlogih Evropske komisije ali pa v zakonodaji, ki je s tem povezana (zlasti za koncesije). Bilo bi protislovno izbrati pravni instrument, kot je uredba, ki je v celoti neposredno zavezujoč, hkrati pa priznavati glavno vlogo držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti, ki so vključene v razvoj pristaniške infrastrukture. Poleg tega bi bila direktiva primernejša, če želimo upoštevati veliko raznolikost pristanišč v EU.

Strukturni skladi in državne pomoči

8.	poudarja, da je EU od leta 2000 prek strukturnih in kohezijskih skladov zagotovila okoli 6,2 milijarde EUR za sofinanciranje gradnje infrastrukture pomorskih pristanišč. Poleg tega je bilo med letoma 2007 in 2012 4 % sredstev za TEN-T (v višini 244,6 milijona EUR) dodeljenih pristaniščem;

opozarja na posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 4/2012 o učinkovitosti uporabe strukturnih skladov in kohezijskega sklada za sofinanciranje prometne infrastrukture v morskih pristaniščih. (2) Poudarja priporočilo Računskega sodišča, da „se pomoč v okviru kohezijske politike začne pogojevati z obstojem celovite dolgoročne strategije pristaniškega razvoja (na podlagi ocene potreb) za vsa pristanišča ustrezne regije“;

10.	pozdravlja priporočilo Evropske komisije, (3) da se državna pomoč za storitve splošnega gospodarskega pomena, tudi prispevki ESRR, ne štejejo pri izračunu zgornjih meja intenzivnosti regionalne pomoči, če so izpolnjeni pogoji iz sklepa z dne 20. decembra 2011; (4)

11.

opozarja na pomen razjasnitve možnosti uporabe režima državnih pomoči za infrastrukturo – glede na težave pri razlagi sodbe Sodišča prve stopnje z dne 24. marca 2011 v zadevi Freistaat Sachsen in Land Sachsen-Anhalt (T-443/08) in Mitteldeutsche Flughafen AG in Flughafen Leipzig-Halle GmbH (T-455/08) proti Evropski komisiji, kar je povzročilo velike zamude pri predhodnem preverjanju približno 200 infrastrukturnih projektov, financiranih iz strukturnih skladov;

12.

izraža obžalovanje, da Evropska komisija v pristaniški sveženj ni neposredno vključila predlogov za pojasnitev pojma pomoči glede financiranja infrastrukture, tudi v pristaniškem sektorju (ukrep 5). Namesto tega je Evropska komisija 3. julija 2013 le stalnim predstavništvom vseh držav članic poslala vprašalnik o delovanju in obdavčitvi pristanišč. Evropsko komisijo zato poziva, naj v prihodnjih mesecih sprejme bolj vključujoč pristop in lokalne in regionalne oblasti prek OR vključi v revizijo predpisov o državni pomoči, ki veljajo za infrastrukturo nasploh in posebej za pristanišča, zlasti pri predvideni pripravi predpisov o izjemah za kategorijo pristaniške infrastrukture še pred koncem leta 2013;

Zakonodajni predlog

13.

priporoča izključitev čiščenja in poglabljanja morskega dna, priveza, pilotaže in vleke iz področja uporabe uredbe, ker se te storitve skladajo s cilji splošnega pomena, in sicer varnosti, zaščite in varstva okolja. Komisijo poziva, da razreši neskladja z obstoječimi direktivami glede pristaniških zmogljivosti za sprejem oziroma jasno razmeji njihovo področje uporabe. Tako Direktiva 2000/59/ES že ureja pogoje in zahteve za pristaniške naprave za sprejem odpadkov. Zlasti določbe v členu 8 so v nasprotju z načelom prostega dostopa do trga za vse ponudnike storitev odstranjevanja odpadkov. Če upravljavec pristanišča izbira posamezne naprave za sprejem odpadkov in jih vključi v sistem pristojbin, ki ga opredeljuje omenjena direktiva, veljajo določbe Direktive 2004/17/ES;

14.	priporoča izključitev priveza, pilotaže in vleke iz področja uporabe uredbe, ker se te storitve skladajo s cilji splošnega pomena, in sicer varnosti, zaščite in varstva okolja;

15.	izraža obžalovanje zaradi nezadostnega priznavanja vloge lokalnih in regionalnih oblasti v zvezi z veljavno zakonodajo ali določitvijo minimalnih zahtev za izvajanje pristaniških storitev (člen 4.2 (d), člen 4.4, člen 6.4);

16.	razmišlja o nadaljnji širitvi obveznosti javne službe, opredeljenih v členu 8, da se zlasti vključijo merila, povezana s teritorialno kohezijo, kot je dostopnost oddaljenih ali otoških območij in najbolj oddaljenih regij;

17.

se sprašuje, zakaj v zvezi s postopkom za omejitev števila ponudnikov pristaniških storitev, ki ga opredeljuje člen 7, Komisija v členu 10 predvideva zgolj možnost in ne obveznost, da se zaposlenim, ki jih je prej zaposlil uveljavljeni ponudnik pristaniških storitev, podelijo pravice, do katerih bi bili upravičeni, če bi prišlo do prenosa v smislu Direktive 2001/23/ES;

18.	izraža dvom, ali niso zahteve, določene v členu 12, o obsegu informacij, ki jih pristaniški organi zagotavljajo o prejetih javnih sredstvih, in o obveznosti vodenja ločenih računov, nesorazmerne, zlasti ob upoštevanju zelo različnih struktur stroškov, ki so odvisne od položaja pristanišč;

19.	poziva, naj Evropska komisija podrobneje opredeli, kaj je v členu 14.5 mišljeno s „skupnimi načeli za zaračunavanje“, saj je kakršno koli dodelitev pristojnosti Evropski komisiji za sprejemanje delegiranih aktov treba določiti čim bolj natančno;

20.	se sprašuje o dodani vrednosti ustanovitve neodvisnega nadzornega organa za spremljanje in nadzor uporabe uredbe (uvodna izjava 19 in člen 17). Takšen organ bi utegnil povzročiti dodatno upravno breme pri načrtovanju razvoja pristanišč in imeti posledice za proračune držav članic;

21.	prav tako izraža dvom o potrebnosti sodelovanja med neodvisnimi nadzornimi organi za lažjo enotno uporabo uredbe, ki se že po definiciji uporablja neposredno (člen 18).

II. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Naslov

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi okvira za dostop do trga pristaniških storitev in finančno preglednost pristanišč	Predlog DIREKTIVE UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi okvira za dostop do trga pristaniških storitev in finančno preglednost pristanišč

Obrazložitev

Odbor regij še vedno ni prepričan, ali je primerna izbira uredbe namesto direktive tako kot v prejšnjih predlogih Evropske komisije ali pa v zakonodaji, ki je s tem povezana (zlasti za koncesije). Poleg tega bi bila direktiva primernejša, če želimo upoštevati veliko raznolikost pristanišč v EU.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Velika večina pomorskega prometa Unije poteka skozi morska pristanišča vseevropskega prometnega omrežja. Da bi se cilj te uredbe dosegel na sorazmeren način, brez nalaganja morebitnega nepotrebnega bremena drugim pristaniščem, bi se morala ta uredba uporabljati za vsako pristanišče vseevropskega prometnega omrežja, ki ima pomembno vlogo za evropski prometni sistem, ker upravlja več kot 0,1 % skupnega tovora oziroma skupnega števila potnikov EU ali ker izboljšuje regionalno dostopnost otoških ali obrobnih območij, vendar ne bi smela posegati v možnost držav članic, da se odločijo to uredbo uporabljati tudi za druga pristanišča. Pilotažne storitve, ki se opravljajo na odprtem morju, nimajo neposrednega vpliva na učinkovitost pristanišč, ker se ne uporabljajo za neposredno vstopanje v pristanišča in izhod iz njih ter jih zato ni treba vključiti v to uredbo.

Velika večina pomorskega prometa Unije poteka skozi morska pristanišča vseevropskega prometnega omrežja. Da bi se cilj te uredbe direktive dosegel na sorazmeren način, brez nalaganja morebitnega nepotrebnega bremena drugim pristaniščem, bi se morala ta uredba direktiva uporabljati za vsako pristanišče vseevropskega prometnega omrežja, ki ima pomembno vlogo za evropski prometni sistem, ker upravlja več kot 0,1 % skupnega tovora oziroma skupnega števila potnikov EU ali ker izboljšuje regionalno dostopnost otoških ali obrobnih območij ali najbolj oddaljenih regij, vendar ne bi smela posegati v možnost držav članic, da se odločijo to uredbo direktivo uporabljati tudi za druga pristanišča. Pilotažne Tehnično-navtičnih storiteve, ki s katerimi se opravljajo naloge splošnega pomena na odprtem morju, nimajo neposrednega vpliva na učinkovitost pristanišč, ker se ne uporabljajo za neposredno vstopanje v pristanišča in izhod iz njih ter jih zato ni treba vključiti v to uredbo direktivo.

Obrazložitev

Predlog je povezan s predlogom spremembe člena 1 (področje uporabe).

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 19

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice bi morale biti še naprej pristojne za zagotavljanje ustrezne ravni socialnega varstva osebja podjetja, ki opravlja pristaniške storitve. Ta uredba ne vpliva na uporabo socialnih predpisov in predpisov delovne zakonodaje držav članic. V primerih omejevanja števila ponudnikov pristaniških storitev, ko sklenitev pogodbe o pristaniških storitvah lahko vključuje spremembo ponudnika pristaniških storitev, bi morali pristojni organi imeti možnost, da izbranega ponudnika storitev zaprosijo, naj uporablja določbe Direktive Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov.

Države članice bi morale biti še naprej pristojne za zagotavljanje ustrezne ravni socialnega varstva osebja podjetja, ki opravlja pristaniške storitve. Ta uredba direktiva ne vpliva na uporabo socialnih predpisov in predpisov delovne zakonodaje držav članic. V primerih omejevanja števila ponudnikov pristaniških storitev, ko sklenitev pogodbe o pristaniških storitvah lahko vključuje spremembo ponudnika pristaniških storitev, bi morali pristojni organi imeti možnost, da se izbranega ponudnika storitev zaprosijo, naj uporablja določbe Direktive Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov.

Obrazložitev

Predlog je povezan s predlogom spremembe člena 10(2).

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 29

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zaradi dopolnitve in spremembe nekaterih nebistvenih elementov te uredbe in zlasti zaradi spodbujanja enotnega zaračunavanja okoljskih pristojbin, krepitve skladnosti zaračunavanja okoljskih pristojbin v celotni Uniji in zagotavljanja skupnih načel za zaračunavanje pristojbin, povezanih s spodbujanjem prevoza po morju na kratkih razdaljah, bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s skupnim razvrščanjem plovil, goriv in vrst operacij, v skladu s katerimi bi bilo treba spreminjati infrastrukturne pristojbine in skupna načela za obračunavanje infrastrukturnih pristojbin. (…)

Zaradi dopolnitve in spremembe nekaterih nebistvenih elementov te direktive uredbe in zlasti zaradi spodbujanja enotnega zaračunavanja okoljskih pristojbin, krepitve skladnosti zaračunavanja okoljskih pristojbin v celotni Uniji in zagotavljanja skupnih načel za zaračunavanje pristojbin, povezanih s spodbujanjem prevoza po morju na kratkih razdaljah, bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s skupnim razvrščanjem plovil, goriv in vrst operacij, v skladu s katerimi bi bilo treba spreminjati se lahko spreminjajo infrastrukturne pristojbine in skupna načela za obračunavanje infrastrukturnih pristojbin. (…)

Obrazložitev

Predlog je povezan s predlogom spremembe člena 14(5). Kar zadeva skupno razvrščanje plovil, goriv in vrst operacij, se Odbor strinja s Komisijo. O spreminjanju infrastrukturnih pristojbin lahko odloča le pristaniški organ.

Predlog spremembe 5

Člen 1 – Predmet urejanja in področje uporabe

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Ta uredba določa:

(a)	jasen okvir za dostop do trga pristaniških storitev;

(b)	skupna pravila o finančni preglednosti in pristojbinah, ki jih morajo uporabljati upravni organi ali ponudniki pristaniških storitev.

1. Ta uredba direktiva določa:

(k)	jasen okvir za dostop do trga pristaniških storitev;

(l)	skupna pravila o finančni preglednosti in pristojbinah, ki jih morajo uporabljati upravni organi ali ponudniki pristaniških storitev.

2. Ta uredba se uporablja za opravljanje naslednjih kategorij pristaniških storitev znotraj območja pristanišča ali na dostopih v pristanišča ali iz njih po vodnih poteh.

(c)	oskrbovanje z gorivom;

(d)	upravljanje s tovorom;

(e)	čiščenje in poglabljanje morskega dna;

(f)

privez;

(g)	prevozi potnikov;

(h)	sprejemne zmogljivosti pristanišč;

(i)	pilotaža in

(j)

vleka.

2. Ta uredba direktiva se uporablja za opravljanje naslednjih kategorij pristaniških storitev znotraj območja pristanišča ali na dostopih v pristanišča ali iz njih po vodnih poteh.

(m)	oskrbovanje z gorivom;

(n)	upravljanje s tovorom;

(o)	čiščenje in poglabljanje morskega dna;

(p)

privez;

(q) (c)

prevozi potnikov;

(r) (d)

sprejemne zmogljivosti pristanišč;.

(s)	pilotaža in

(t)

vleka.

3. Ta uredba se uporablja za vsa morska pristanišča vseevropskega prometnega omrežja, kot je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi XXX [uredba o smernicah za TEN-T].

3. Ta uredba direktiva se uporablja za vsa morska pristanišča vseevropskega prometnega omrežja, kot je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi XXX [uredba o smernicah za TEN-T].

4. Države članice lahko to uredbo uporabljajo tudi za druga pristanišča. Kadar se države članice odločijo uporabljati to uredbo za druga pristanišča, o svoji odločitvi obvestijo Komisijo.

4. Države članice lahko to direktivo uredbo uporabljajo tudi za druga pristanišča. Kadar se države članice odločijo uporabljati to direktivo uredbo za druga pristanišča, o svoji odločitvi obvestijo Komisijo.

Obrazložitev

—	Pilotaža, vleka in privez so v vsakem primeru storitve splošnega pomena (cilj ohranjanja pomorske varnosti in varstva okolja), ki jih strogo urejajo države članice in ne morejo biti podvrženi tržnemu pristopu.

—

Vključitev storitev čiščenja in poglabljanja v uredbo pomeni poseg v lastništvo pristanišč, saj pristanišča potem praviloma ne bi smela več sama vzdrževati svojih vodnih poti in dokov. Poleg tega je čiščenje in poglabljanje na območju pristanišč primerljivo z vzdrževalnimi deli na privezih in zapornicah, ne pa z drugimi pristaniškimi storitvami, ki so neposredno povezane s postanki ladij in se zaračunajo za vsak postanek ladje posebej.

Predlog spremembe 6

Člen 2, doda se nova točka 2 a) – Opredelitve

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	„pristojni organ“ pomeni vsak javni organ ali skupino javnih organov države članice ali držav članic, ki ima pristojnost za poseganje v pristaniške storitve na določenem geografskem območju, ali vsak organ, ki mu je podeljeno takšno pooblastilo;

Obrazložitev

Pojem „pristojni organ“ je uporabljen v Uredbi (ES) št. 1370/2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza, kjer je opredeljen kot „vsak javni organ ali skupino javnih organov države članice ali držav članic, ki ima pristojnost za poseganje v javni potniški prevoz na zadevnem geografskem območju, ali vsak organ, ki mu je podeljeno takšno pooblastilo“ (člen 2 b)). Opredelitev bi prispevala k skladnosti zakonodajnih besedil EU in k večji preglednosti zakonodaje, tako da bi lahko oblikovali bolj usklajeno opredelitev, ki ne bi bila omejena na prevoz potnikov.

Predlog spremembe 7

Člen 2(14) – Opredelitve pojmov

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
„obveznost javne službe“ pomeni zahtevo, opredeljeno ali določeno, da se zagotovijo pristaniške storitve v splošnem interesu, ki jih upravljavec, če bi upošteval svoje poslovne interese, ne bi opravljal ali jih ne bi opravljal v istem obsegu ali pod istimi pogoji;	„obveznost javne službe“ pomeni zahtevo, ki jo opredeli jeno ali določi eno pristojni organ, da se zagotovijo storitve javnega potniškega prevoza v splošnem interesu, ki jih izvajalec, če bi upošteval svoje poslovne interese, ne bi opravljal ali jih ne bi opravljal v istem obsegu ali pod istimi pogoji brez plačila;

Obrazložitev

Predlog spremembe se navezuje zlasti na uvodno izjavo 16, ki navaja, da „ta uredba ne posega v možnost pristojnih organov, da podelijo nadomestilo za izpolnjevanje obveznosti javne službe, če je to skladno z veljavnimi pravili glede državne pomoči“.

Predlog spremembe 8

Člen 2(15) – Opredelitve pojmov

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
„prevoz po morju na kratkih razdaljah“ pomeni prevoz tovora in potnikov po morju med pristanišči, ki so v geografski Evropi, ali med temi pristanišči in pristanišči v neevropskih državah, ki z obalno črto na zaprtih morjih mejijo na Evropo;	„prevoz po morju na kratkih razdaljah“ pomeni prevoz tovora in potnikov po morju med pristanišči, ki so v geografski Evropi, ali med temi pristanišči in pristanišči v neevropskih državah, ki z obalno črto na zaprtih morjih mejijo na Evropo ali – v najbolj oddaljenih regijah – med pristanišči, ki ležijo v državah v njihovem geografskem okolju;

Obrazložitev

Bližnjega okolja ne bi smeli omejiti na EU. Ta koncept je treba razširiti na vse ozemlje EU, ne glede na geografsko lego, zlasti v najbolj oddaljenih regijah, kjer EU s strategijo krepi njihovo povezanost z geografskim območjem.

Predlog spremembe 9

Člen 2(16) – Opredelitve pojmov

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
„morsko pristanišče“ pomeni območje kopnega in vode, katerega zgradbe in oprema predvsem omogočajo sprejem ladij, njihovo nakladanje in razkladanje, skladiščenje blaga, sprejem in dostavo tega blaga ter vkrcanje in izkrcanje potnikov, in vse druge infrastrukture, ki jo potrebujejo prevozniki v pristaniškem območju;	„morsko pristanišče“ pomeni območje kopnega in vode, katerega zgradbe in oprema predvsem omogočajo sprejem ladij, njihovo nakladanje in razkladanje, skladiščenje blaga, sprejem in dostavo tega blaga ter vkrcanje in izkrcanje potnikov, in vse druge infrastrukture, ki jo potrebujejo prevozniki v pristaniškem območju;

Obrazložitev

Predlaga se črtanje zadnjega dela opredelitve morskega pristanišča. Ta del je v primerjavi s prejšnjimi opredelitvami nov, vendar pojem „morskega pristanišča“ ni opredeljen. Zato se utegne zgoditi, da bi ga pomešali s prometno infrastrukturo, ki jo zagotavljajo lokalne in regionalne oblasti med pristaniščem in njihovim zaledjem.

Predlog spremembe 10

Člen 2(16), doda se nova točka 2 a) – Opredelitve

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	„Tehnično-navtične storitve“ so pristaniške storitve splošnega pomena, kot so pilotaža, vleka in privez, ki se izvajajo za ohranitev ohranjanja pomorske varnosti in varstva okolja.

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz predlogov sprememb členov 2 in 18.

Predlog spremembe 11

Poglavje II – Dostop do trga

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Poglavje II – Dostop do trga	Poglavje II – Dostop do trga Načela opravljanja pristaniških storitev in dostopa do njih

Obrazložitev

Sedanji naslov poglavja nakazuje, da je cilj Komisije liberalizacija, poglavje pa vsebuje zlasti določbe o izvajanju pristaniških storitev, ki niso nujno odprte za trg.

Predlog spremembe 12

Člen 4 – Minimalne zahteve za izvajanje pristaniških storitev

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Upravni organ pristanišča lahko zahteva, da ponudniki pristaniških storitev izpolnjujejo minimalne zahteve za opravljanje zadevne pristaniške storitve.

1. Upravni organ pristanišča lahko po posvetovanju z ustreznimi pristojnimi organi zahteva, da ponudniki pristaniških storitev izpolnjujejo minimalne zahteve za opravljanje zadevne pristaniške storitve.

2. Minimalne zahteve iz odstavka 1 se lahko, če je to ustrezno, nanašajo le na: (...)

d)	izpolnjevanje lokalnih in nacionalnih okoljskih zahtev, okoljskih zahtev Unije in mednarodnih okoljskih zahtev. (…)

2. Minimalne zahteve iz odstavka 1 se lahko, če je to ustrezno, nanašajo le na: (...)

d)	izpolnjevanje lokalnih, regionalnih in nacionalnih okoljskih zahtev, okoljskih zahtev Unije in mednarodnih okoljskih zahtev. (…)

4. Kadar minimalne zahteve vključujejo posebno lokalno znanje ali seznanjenost z lokalnimi razmerami, upravni organ pristanišča poskrbi za primeren dostop do ustreznega usposabljanja pod preglednimi in nediskriminatornimi pogoji, razen če dostop do takšnega usposabljanja zagotavlja država članica.

Obrazložitev

Cilj tega predloga spremembe je krepitev vloge lokalnih in regionalnih oblasti v zvezi z veljavno zakonodajo ali določitvijo minimalnih zahtev za izvajanje pristaniških storitev.

Predlog spremembe 13

Člen 6(4) – Omejitve števila ponudnikov pristaniških storitev

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Kadar upravni organ pristanišča opravlja pristaniške storitve sam ali prek pravno ločenega subjekta, ki ga neposredno ali posredno obvladuje, lahko država članica sprejetje odločitve o omejitvi števila ponudnikov pristaniških storitev zaupa organu, ki je neodvisen od upravnega organa pristanišča. Če država članica sprejetja odločitve o omejitvi števila ponudnikov pristaniških storitev ne zaupa takšnemu organu, število ponudnikov ni manjše od dveh.

Kadar upravni organ pristanišča opravlja pristaniške storitve sam ali prek pravno ločenega subjekta, ki ga neposredno ali posredno obvladuje, lahko ustrezni pristojni organ država članica sprejetje odločitve o omejitvi števila ponudnikov pristaniških storitev zaupa organu, ki je neodvisen od upravnega organa pristanišča. Upravni organ pristanišča dokaže, da položaj na trgu omogoča omejitev. Omejitev je začasna. Če ustrezni pristojni organ država članica sprejetja odločitve o omejitvi števila ponudnikov pristaniških storitev ne zaupa takšnemu organu, število ponudnikov ni manjše od dveh.

Predlog spremembe 14

Člen 7

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. Vsaka omejitev števila ponudnikov za pristaniško storitev v skladu s členom 6 upošteva postopek izbire, ki je odprt za vse zainteresirane strani, nediskriminatoren in pregleden.	1. Vsaka omejitev števila ponudnikov za pristaniško storitev v skladu s členom 6 upošteva postopek izbire, ki je odprt za vse zainteresirane strani, nediskriminatoren in pregleden.
2. Če ocenjena vrednost pristaniške storitve presega mejno vrednost iz odstavka 3, se uporabljajo pravila za postopek dodelitve, postopkovna jamstva in najdaljše trajanje koncesij, kot je določeno v Direktivi …./…. [koncesija].	2. Če ocenjena vrednost pristaniške storitve presega mejno vrednost iz odstavka 3, se uporabljajo pravila za postopek dodelitve, postopkovna jamstva in najdaljše trajanje koncesij, kot je določeno v Direktivi …./…. [koncesija].
3. Mejna vrednost in metoda za določanje vrednosti pristaniške storitve sta opredeljeni v ustreznih in veljavnih določbah Direktive ..…/…. [koncesija].	3. Mejna vrednost in metoda za določanje vrednosti pristaniške storitve sta opredeljeni v ustreznih in veljavnih določbah Direktive ..…/…. [koncesija].
4. Izbrani ponudnik ali ponudniki in upravni organ pristanišča sklenejo pogodbo o pristaniških storitvah.	4. Izbrani ponudnik ali ponudniki in upravni organ pristanišča sklenejo pogodbo o pristaniških storitvah.
5. Za namene te uredbe se znatna sprememba določb pogodbe o pristaniških storitvah v smislu Direktive …./… [koncesija] v času trajanja pogodbe šteje za novo pogodbo o pristaniških storitvah in zahteva nov postopek iz odstavka 2.	5. Za namene te uredbe se znatna sprememba določb pogodbe o pristaniških storitvah v smislu Direktive …./… [koncesija] v času trajanja pogodbe šteje za novo pogodbo o pristaniških storitvah in zahteva nov postopek iz odstavka 2.
6. V primerih iz člena 9 se odstavki od 1 do 5 ne uporabljajo.	6. 3. V primerih iz člena 9 se odstavki a od 1 do 5 in 2 ne uporabljajo ta.
7. Ta uredba ne posega v Direktivo …/… [koncesija] [1], Direktivo .…/….[javne službe] [2] in Direktivo …/… [javno naročanje] [3]	7. 4. Ta uredba ne posega v Direktivo …/… [koncesija] [1], Direktivo .…/….[javne službe] [2] in Direktivo …/… [javno naročanje] [3]. 4a. Trajanje pogodbe o pristaniških storitvah je odvisno od naložb.

Predlog spremembe 15

Člen 7 – Obveznosti javne službe

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Države članice se lahko ponudnikom odločijo naložiti obveznosti javne službe v zvezi s pristaniškimi storitvami, da bi zagotovile:

(a)	razpoložljivost storitve brez prekinitev podnevi, ponoči, med tednom in letom;

(b)	razpoložljivost storitve za vse uporabnike;

(c)	cenovno dostopnost storitve za nekatere kategorije uporabnikov.

1. Pristojni organi Države članice se lahko ponudnikom odločijo naložiti obveznosti javne službe v zvezi s pristaniškimi storitvami, da bi zagotovile:

(a)	razpoložljivost storitve brez prekinitev podnevi, ponoči, med tednom in letom;

(b)	razpoložljivost storitve za vse uporabnike;

(c)	cenovno dostopnost storitve za nekatere kategorije uporabnikov;.

(d)	merila, povezana s teritorialno kohezijo, kot je dostopnost oddaljenih ali otoških območij in najbolj oddaljenih regij;

(e)	posebne zahteve varnostne, okoljske ali druge narave, ki jih ponudniki pristaniških storitev iz gospodarskih razlogov ne bi izpolnjevali.

2. Obveznosti iz odstavka 1 so jasno opredeljene, pregledne, nediskriminatorne, preverljive in zagotavljajo enak dostop za vse ponudnike pristaniških storitev, ki imajo sedež v Uniji.

3. Države članice na svojem ozemlju imenujejo organe, pristojne za naložitev takšnih obveznosti javne službe. Pristojni organ je lahko upravni organ pristanišča. (…)

2. Obveznosti iz odstavka 1 so jasno opredeljene, pregledne, nediskriminatorne, preverljive in zagotavljajo enak dostop za vse ponudnike pristaniških storitev, ki imajo sedež v Uniji.

3. Države članice na svojem ozemlju imenujejo organe, pristojne za naložitev takšnih obveznosti javne službe. Pristojni organ, če je javni, je lahko upravni organ pristanišča. (…)

Obrazložitev

—

Predlaga se razširitev obveznosti javnih storitev na merila, povezana s teritorialno kohezijo, kot je predlagano v obrazložitvenem memorandumu k osnutku uredbe (glej konec razdelka 1.4). Upoštevati je treba tudi merila, ki so za varen potek del v pristaniščih in okolje zelo pomembna, niso pa v gospodarskem interesu.

—	Ker je upravni organ pristanišča lahko zasebni organ in prejema javna sredstva, mora biti možnost, ponujena v členu 8(3), da je ta organ pristojni organ za naložitev obveznosti javne službe, omejena na javne organe upravljanja.

Predlog spremembe 16

Člen 9 – Notranji upravljavec

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. V primerih iz člena 6(1)(b) se lahko pristojni organ odloči, da bo pristaniško storitev v okviru obveznosti javne službe opravljal sam ali da bo takšne obveznosti neposredno naložil pravno ločenemu subjektu, ki ga obvladuje podobno kot svoje službe. V takšnem primeru se ponudnik pristaniške storitve za namene te uredbe šteje za notranjega upravljavca.

(…)

1. V primerih iz člena 6(1)(b) se lahko pristojni organ odloči, da bo pristaniško storitev v okviru obveznosti javne službe opravljal sam ali da bo takšne obveznosti neposredno naložil prek pravno ločenemu ga subjektu a, ki ga obvladuje podobno kot svoje službe. V takšnem primeru se ponudnik pristaniške storitve za namene te direktive uredbe šteje za notranjega upravljavca.

(…)

4. Če se pristojni organ v državi članici odloči za uporabo odstavka 1 v vseh pristaniščih, ki jih zajema ta uredba, o tem obvesti Komisijo.

(…)

4. Če se pristojni organ v državi članici odloči za uporabo odstavka 1 v vseh pristaniščih, ki jih zajema ta direktiva uredba, o tem obvesti Komisijo.

(…)

Obrazložitev

Vprašljivo je, da je položaj, ko se ponudnik potniških storitev šteje za notranjega upravljavca, omejen samo na pristaniške storitve v okviru obveznosti javne službe. Lahko obstajajo izključno tržni razlogi, na podlagi katerih bi se pristaniški upravni organ (ki je lahko zasebni organ) odločil za ponujanje storitve same, ne da bi bila ta storitev posebej opredeljena kot javna storitev.

Predlog spremembe 17

Člen 10(2) Ohranjanje pravic delavcev

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Brez poseganja v nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije, vključno s kolektivnimi pogodbami med socialnimi partnerji, lahko upravni organi pristanišča od ponudnika pristaniških storitev, ki je bil imenovan v skladu s postopkom iz člena 7, v primeru, da je ta ponudnik različen od uveljavljenega ponudnika pristaniških storitev, zaposlenim, ki jih je prej zaposlil uveljavljeni ponudnik pristaniških storitev, podeli pravice, do katerih bi bili upravičeni, če bi prišlo do prenosa v smislu Direktive 2001/23/ES.

2. Brez poseganja v nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije, vključno s kolektivnimi pogodbami med socialnimi partnerji, lahko upravni organi pristanišča od ponudnika pristaniških storitev, ki je bil imenovan v skladu s postopkom iz člena 7, v primeru, da je ta ponudnik različen od uveljavljenega ponudnika pristaniških storitev, zaposlenim, ki jih je prej zaposlil uveljavljeni ponudnik pristaniških storitev, podeli pravice, do katerih bi bili upravičeni, če bi prišlo do prenosa v smislu Direktive 2001/23/ES.

Obrazložitev

Ni razumljivo, zakaj Komisija predvideva zgolj možnost in ne obveznost, da se zaposlenim, ki jih je prej zaposlil uveljavljeni ponudnik pristaniških storitev, podelijo pravice, do katerih bi bili upravičeni, če bi prišlo do prenosa v smislu Direktive 2001/23/ES.

Predlog spremembe 18

Člen 10(3) – Ohranjanje pravic delavcev

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Kadar upravni organi pristanišča zahtevajo, da ponudniki pristaniških storitev izpolnjujejo nekatere socialne standarde v zvezi z opravljanjem zadevnih pristaniških storitev, se v razpisni dokumentaciji in pogodbah o pristaniških storitvah navedejo zadevno osebje ter pregledni podatki o njihovih pogodbenih obveznostih in pogojih, ki bi morali veljati za zaposlene v povezani s pristaniškimi storitvami.

Kadar upravni organi pristanišča zahtevajo, da ponudniki pristaniških storitev izpolnjujejo nekatere socialne standarde v zvezi z opravljanjem zadevnih pristaniških storitev, se v razpisni dokumentaciji in pogodbah o pristaniških storitvah navedejo zadevno osebje ter pregledni podatki o status njihovih pogodbenih obveznostih in pogojev ih, ki bi morali veljati za zaposlene v povezani s pristaniškimi storitvami.

Obrazložitev

Z objavo „preglednih podatkov o pogodbenih obveznostih“ osebja bi bile lahko kršene pravice glede osebnih podatkov.

Predlog spremembe 19

Člen 12(2) – Preglednost finančnih odnosov

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(a)	vsi stroški in prihodki pravilno dodeljeni ali razporejeni na podlagi dosledno uporabljenih in objektivno upravičenih računovodskih načel ter

(b)	jasno določena računovodska načela, po katerih se vodijo ločeni računi.

Kadar upravni organ pristanišča, ki prejema javna sredstva, sam opravlja pristaniške storitve, vodi račune za vsako dejavnost pristaniške storitve ločeno od računov drugih svojih dejavnosti tako, da omogoča nadzor prepovedi prenosa javnih sredstev, ki so bila plačana za določeno področje dejavnosti, na drugo področje, in nadzor uporabe prihodkov od infrastrukturnih pristojbin in presežkov od drugih tržnih dejavnosti so:

(a)	vsi stroški in prihodki pravilno dodeljeni ali razporejeni na podlagi dosledno uporabljenih in objektivno upravičenih računovodskih načel ter

(b)	jasno določena računovodska načela, po katerih se vodijo ločeni računi.

Obrazložitev

Na podlagi člena 6 Direktive 2012/34/EU o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja se predlaga poenostavitev zahtev glede knjigovodstva.

Predlog spremembe 20

Člen 14(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

4. Brez poseganja v odstavek 3 so lahko infrastrukturne pristojbine različne v skladu s poslovno prakso, povezano s pogostimi uporabniki, ali zaradi spodbujanja učinkovitejše uporabe pristaniške infrastrukture, prevoza po morju na kratkih razdaljah, visoke okoljske uspešnosti, energijske učinkovitosti ali zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida pri prevozih. Merila, ki se uporabljajo za oblikovanje takšnih razlik, so objektivna, pregledna in nediskriminatorna ter skladna s pravili konkurence. Posledične različne pristojbine pod enakimi pogoji veljajo za vse zadevne uporabnike pristaniških storitev.

4. Brez poseganja v odstavek 3 so lahko infrastrukturne pristojbine različne v skladu s poslovno prakso, povezano s pogostimi uporabniki, ali zaradi spodbujanja učinkovitejše uporabe pristaniške infrastrukture, prevoza po morju na kratkih razdaljah, visoke okoljske uspešnosti, energijske učinkovitosti ali zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida pri prevozih ali tudi zaradi teritorialne kohezije, na primer zaradi dostopnosti najbolj oddaljenih regij. Merila, ki se uporabljajo za oblikovanje takšnih razlik, so objektivna, pregledna in nediskriminatorna ter skladna s pravili konkurence. Posledične različne pristojbine pod enakimi pogoji veljajo za vse zadevne uporabnike pristaniških storitev.

Obrazložitev

Cilj tega predloga spremembe je v predpise vključiti še druga merila za določitev pristojbin, s katerimi bi upoštevali pomanjkljivo dostopnost najbolj oddaljenih regij in potrebo po nadomestitvi dodatnih prometnih stroškov, ter tako v skladu s členom 349 PDEU zagotoviti enakost pogojev za vse uporabnike.

Predlog spremembe 21

Člen 14 – Infrastrukturne pristojbine

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(…)

5. Komisijo se pooblasti, da po potrebi sprejme delegirane akte v skladu s postopkom iz člena 21 v zvezi s skupnim razvrščanjem plovil, goriv in vrst operacij, po katerih se lahko spreminjajo infrastrukturne pristojbine in skupna načela za zaračunavanje infrastrukturnih pristojbin.

(…)

7. Upravni organ pristanišča na zahtevo pristojnemu neodvisnemu nadzornemu organu in Komisiji predloži informacije iz odstavka 4 ter podrobne stroške in prihodke, uporabljene kot podlaga za določitev strukture in ravni infrastrukturnih pristojbin, ter metodologijo, uporabljeno za določanje infrastrukturnih pristojbin v zvezi z zmogljivostmi in storitvami, na katere se te pristaniške pristojbine nanašajo.

(…)

Obrazložitev

Takšna načela ne smejo omejevati poslovne svobode upravnih organov pristanišč (zaračunavanje/določanje cen je vprašanje konkurence). Poleg tega je kakršno koli dodelitev pristojnosti Evropski komisiji za sprejemanje delegiranih aktov treba določiti čim bolj natančno.

Predlog spremembe 22

Člen 17

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Neodvisno nadzorno telo

1. Države članice zagotovijo, da uporabo te uredbe v vseh morskih pristaniščih, ki jih zajema ta uredba na ozemlju vsake države članice, spremlja in nadzoruje neodvisni nadzorni organ.

2. Neodvisni nadzorni organ je pravno ločen in funkcionalno neodvisen od vsakega upravnega organa pristanišča ali ponudnikov pristaniških storitev. Države članice, ki ohranjajo lastništvo ali nadzor nad pristanišči ali upravnimi organi pristanišč, zagotovijo učinkovito strukturno ločevanje med funkcijami, povezanimi z nadzorom in spremljanjem te uredbe, in dejavnostmi, povezanimi z navedenim lastništvom ali nadzorom. Neodvisni nadzorni organ izvaja svoja pooblastila nepristransko in pregledno ter ob upoštevanju pravice do svobodnega poslovanja.

3. Neodvisni nadzorni organ obravnava pritožbe, ki jih vloži katera koli stranka z zakonitim interesom, in spore, ki so mu predloženi in so nastali v zvezi z uporabo te uredbe.

4. Če spor nastane med strankama, ki imata sedež v različnih državah članicah, je za reševanje spora pristojen neodvisni nadzorni organ države članice pristanišča, iz katerega predvidoma izvira spor.

5. Neodvisni nadzorni organ ima pravico od upravnih organov pristanišč, ponudnikov pristaniških storitev in uporabnikov pristanišč zahtevati, da predložijo informacije, ki so potrebne za zagotavljanje spremljanja in nadzora uporabe te uredbe.

6. Neodvisni nadzorni organ lahko na zahtevo pristojnega organa v državi članici izdaja mnenja o vseh vprašanjih, ki so povezana z uporabo te uredbe.

7. Neodvisni nadzorni organ se lahko pri obravnavi pritožb ali sporov posvetuje s posvetovalnim odborom uporabnikov pristanišč iz zadevnega pristanišča.

8. Odločitve neodvisnega nadzornega organa imajo zavezujoče učinke, vendar ne posegajo v sodni nadzor.

9. Države članice Komisijo najpozneje do 1. julija 2015 obvestijo o identiteti neodvisnih nadzornih organov in nato o vseh spremembah identitete. Komisija objavi in posodablja seznam neodvisnih nadzornih organov na svoji spletni strani.

Neodvisno nadzorno telo

1. Države članice zagotovijo, da uporabo te uredbe v vseh morskih pristaniščih, ki jih zajema ta uredba na ozemlju vsake države članice, spremlja in nadzoruje neodvisni nadzorni organ.

3. Neodvisni nadzorni organ obravnava pritožbe, ki jih vloži katera koli stranka z zakonitim interesom, in spore, ki so mu predloženi in so nastali v zvezi z uporabo te uredbe.

6. Neodvisni nadzorni organ lahko na zahtevo pristojnega organa v državi članici izdaja mnenja o vseh vprašanjih, ki so povezana z uporabo te uredbe.

7. Neodvisni nadzorni organ se lahko pri obravnavi pritožb ali sporov posvetuje s posvetovalnim odborom uporabnikov pristanišč iz zadevnega pristanišča.

8. Odločitve neodvisnega nadzornega organa imajo zavezujoče učinke, vendar ne posegajo v sodni nadzor.

Obrazložitev

Dodana vrednost (ustanovitve) neodvisnega nadzornega organa za spremljanje in nadzor uporabe uredbe je vprašljiva. Odgovornost za takšen nadzor lahko prevzamejo obstoječi pristojni organi (tudi na lokalni in regionalni ravni). Poleg tega je uredba po definiciji „v celoti neposredno zavezujoča“ in zato niso potrebni ukrepi za njeno lažjo enotno uporabo. V vsakem primeru člen 19 predvideva pritožbeni mehanizem.

Predlog spremembe 23

Člen 18 – Sodelovanje med neodvisnimi nadzornimi organi

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Sodelovanje med neodvisnimi nadzornimi organi

1. Neodvisni nadzorni organi si izmenjujejo informacije o svojem delu ter načelih in praksah odločanja, da olajšajo enotno uporabo te uredbe. Za ta namen sodelujejo v mreži, ki se srečuje redno in vsaj enkrat letno. Komisija prav tako sodeluje v mreži ter usklajuje in podpira njeno delo.

2. Neodvisni nadzorni organi tesno sodelujejo zaradi vzajemne pomoči pri svojih nalogah, vključno s pomočjo pri izvajanju preiskav, potrebnih za obravnavo pritožb in sporov v primerih, ki vključujejo pristanišča v različnih državah članicah. Za ta namen neodvisni nadzorni organ na podlagi utemeljene zahteve drugemu takšnemu organu zagotovi potrebne informacije in mu omogoči izpolnjevanje pristojnosti v skladu s to uredbo.

3. Države članice poskrbijo, da neodvisni nadzorni organi Komisiji po utemeljeni zahtevi zagotovijo informacije, ki jih ta potrebuje za opravljanje svojih nalog. Informacije, ki jih zahteva Komisija, so sorazmerne z opravljanjem navedenih nalog.

4. Kadar neodvisni nadzorni organ v skladu s pravili Unije ali nacionalnimi pravili o zaupnosti poslovnih podatkov obravnava informacije kot zaupne, drugi nacionalni nadzorni organ in Komisija zagotovijo takšno zaupnost. Te informacije se lahko uporabljajo le za namene, za katere so bile zahtevane.

5. Na podlagi izkušenj neodvisnih nadzornih organov in dejavnosti mreže iz odstavka 1 ter zaradi zagotavljanja učinkovitega sodelovanja lahko Komisija sprejme skupna načela o ustreznih mehanizmih za izmenjavo informacij med neodvisnimi nadzornimi organi. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(2).

Sodelovanje med neodvisnimi nadzornimi organi

Obrazložitev

Argumenti so tu podobni kot pri predlogu spremembe člena 17. Ostaja nejasno, zakaj je potrebno sodelovanje med neodvisnimi nadzornimi organi. To je še toliko bolj nejasno, če upoštevamo, da se je Komisija odločila za osnutek uredbe, ta pa je po definiciji „v celoti zavezujoča“ in naj bi „preprečila dodatne obremenitve za države članice in Komisijo“, zaradi česar tudi niso potrebni ukrepi za njeno lažjo enotno uporabo. V vsakem primeru člen 19 predvideva pritožbeni mehanizem.

Predlog spremembe 24

Člen 19 – Pritožbe

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. Vsaka stranka z zakonitim interesom ima pravico do pritožbe zoper odločitve ali posamezne ukrepe, ki jih v skladu s to uredbo sprejmejo pristojni organi, upravni organ pristanišča ali neodvisni nadzorni organ, pri pritožbenem organu, ki je neodvisen od vključenih strank. Ta pritožbeni organ je lahko sodišče.	1. Vsaka stranka z zakonitim interesom ima pravico do pritožbe zoper odločitve ali posamezne ukrepe, ki jih v skladu s to uredbo sprejmejo pristojni organi, ali upravni organ pristanišča ali neodvisni nadzorni organ, pri pritožbenem organu, ki je neodvisen od vključenih strank. Ta pritožbeni organ je lahko sodišče.
2. Kadar pritožbeni organ iz odstavka 1 nima sodnega značaja, navede razloge za svojo odločitev v pisni obliki. Njegovo odločitev pregleda tudi nacionalno sodišče.	2. Kadar pritožbeni organ iz odstavka 1 nima sodnega značaja, navede razloge za svojo odločitev v pisni obliki. Njegovo odločitev pregleda tudi nacionalno sodišče.

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz predlogov sprememb členov 17 in 18.

V Bruslju, 28. novembra 2013

Predsednik Odbora regij

Ramón Luis VALCÁRCEL SISO

(1) SWD(2013) 3 final, http://ec.europa.eu/governance/impact/key_docs/docs/cswd_ati_en.pdf

(2) http://eca.europa.eu/portal/pls/portal/docs/1/14018736.PDF.

(3) Navodila za uporabo pravil Evropske unije o državni pomoči, javnih naročilih in notranjem trgu za storitve splošnega gospodarskega pomena, SWD(2013)53, 15. februar 2013.

(4) V skladu s sklepom z dne 20. decembra 2011 o uporabi člena 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljenega nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena.