30.7.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 218/1

—

pozdravlja Sveženj ukrepov za zaposlovanje mladih, ki vsebuje vrsto konkretnih ukrepov za pomoč državam članicam pri soočanju z nesprejemljivimi stopnjami brezposelnosti mladih in posledično socialno izključenostjo;

—

poudarja ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri oblikovanju in izvajanju ukrepov za boj proti brezposelnosti, pri ustvarjanju priložnosti za mlade in podpiranju izmenjave dobrih praks;

—

prav tako poudarja pomen dejavne udeležbe mladih in mladinskih organizacij pri pripravi strategij;

—

zaradi nujnosti zadeve poziva Evropski svet, naj se dogovori o tem, da bi pobudo za zaposlovanje mladih začeli izvajati že leta 2013;

—

poziva Evropsko komisijo, naj dokonča evropski okvir za kakovost pripravništev, evropsko koalicijo za vajeništva in predlog za novo uredbo EURES;

—

poziva Komisijo, naj podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic na področju politike poklicnega usposabljanja, tako da v obliki priporočila predlaga minimalne standarde kakovosti na evropski ravni, kar zadeva vajeništvo, da se olajša priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih v vsej Evropi.

Poročevalec

Enrico ROSSI (IT/PES), predsednik dežele Toskane

Referenčna dokumenta

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Za zaposlovanje mladih

COM(2012) 727 final

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – K okviru za kakovost pripravništev: Druga faza posvetovanja s socialnimi partnerji na ravni EU v skladu s členom 154 PDEU

COM(2012) 728 final

1.

ceni prizadevanja Evropske komisije, da spodbudi boj proti brezposelnosti mladih, saj gre nedvomno za enega najresnejših problemov, s katerim se sooča EU in ki nujno zahteva usklajeno in sistematično politično ukrepanje (1) ter zagotovitev ustreznih sredstev za njegovo obvladovanje;

2.

pozdravlja Sveženj ukrepov za zaposlovanje mladih  (2), ki vsebuje vrsto konkretnih ukrepov za pomoč državam članicam pri soočanju z nesprejemljivimi stopnjami brezposelnosti mladih in posledično socialno izključenostjo;

3.

pozitivno ocenjuje dvojni pristop (priporočila za države članice ter usklajevanje, pobude in ukrepi na evropski ravni), ki ga predlaga Komisija v sporočilu Za zaposlovanje mladih. Poleg tega poudarja potrebo po ustreznih in sorazmernih politikah ter ukrepih na evropski, nacionalni in regionalni ravni ob polnem spoštovanju načela subsidiarnosti;

4.

poudarja ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri oblikovanju in izvajanju ukrepov za boj proti brezposelnosti, pri ustvarjanju priložnosti za mlade in podpiranju izmenjave dobrih praks, prav tako pa poudarja pomen dejavne udeležbe mladih in mladinskih organizacij pri skupni pripravi strategij, ki jih je treba izvesti;

5.

pozdravlja odločitev Evropskega sveta z dne 7. in 8. februarja 2013, da se nameni 6 milijard eurov za pobudo o zaposlovanju mladih, ki bodo na voljo vsem regijam (NUTS 2) s stopnjo brezposelnosti mladih, ki je višja od 25 %. Meni, da je ta pobuda sicer spodbuden signal, vendar so za to predvidena sredstva še nezadostna za obvladanje tako obsežnega problema;

6.

zaradi nujnosti zadeve poziva Evropski svet, naj se dogovori o tem, da bi pobudo za zaposlovanje mladih začeli izvajati že leta 2013;

7.

meni, da je treba znaten del virov, namenjenih pobudi za zaposlovanje mladih, dodeliti lokalnim in regionalnim oblastem, da se jim zagotovijo dodatne možnosti za izvajanje pobud v prid zaposlovanju mladih na način, ki najbolje upošteva lokalne pogoje;

8.

poziva Evropsko komisijo, naj dokonča evropski okvir za kakovost pripravništev, evropsko koalicijo za vajeništva in predlog za novo uredbo EURES;

9.

poudarja pomen horizontalnega, usklajenega in trajnostnega pristopa v procesu ukrepanja, da se zagotovijo sinergije med vsemi strateškimi pobudami – Program za nova znanja in spretnosti ter nova delovna mesta (3), Mladi in mobilnost (4), Unija inovacij, Evropska digitalna agenda – ter med temi pobudami in kohezijsko politiko za obdobje 2014–2020;

10.

odločno zagovarja strategijo Evropa 2020 in njene instrumente ter podpira prizadevanja za doseganje ciljev na področju zaposlovanja, vključno z znižanjem stopnje osipa v šoli, pri čemer poziva države članice, naj se bolje osredotočijo na opredeljena prizadevanja za rast in inovacije iz navedene strategije ter spodbudijo intenzivnejše sodelovanje med različnimi ravnmi upravljanja. S tega vidika poudarja pomen vloge lokalnih in regionalnih oblasti pri doseganju ciljev iz strategije Evropa 2020 ter meni, da je treba nacionalne programe reform izvajati v okviru sodelovanja med različnimi ravnmi upravljanja;

11.

poudarja, kako pomembno je odločno soočanje z vse večjim problemom mladih, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, do katerega prihaja v Evropi, ter analizirati stroške na kratki in dolgi rok, pri čemer je treba upoštevati socialni in gospodarski učinek ter (socialne in demokratične) posledice in tveganja, povezane z nesamostojnostjo teh mladih. Poleg tega meni, da je nevključevanje mladih na trg dela odvisno od učinkovitosti zavodov za zaposlovanje, od odnosov med svetom poučevanja in svetom dela kot tudi od tega, kako močno so na tem področju dejavne prostovoljne organizacije in organizacije iz tretjega sektorja. Poudariti je treba, da se največji učinek doseže s sodelovanjem med lokalnimi in regionalnimi oblastmi, zavodi za zaposlovanje ter posvetovalnimi in izobraževalnimi ustanovami;

12.

ugotavlja, da so najboljše rezultate na področju zaposlovanja mladih dosegle tiste države, v katerih imajo mladi možnost, da opravljajo kakovostna pripravništva, in ki imajo ustaljene programe vajeništva (5), ki so sestavni del sistema usposabljanja in delovne prakse. Prav tako ugotavlja, da je vse to mogoče doseči, če so zavodi za zaposlovanje učinkoviti. V zvezi s tem poudarja, da je pomembno izpostaviti dobre prakse javnih sistemov in služb na evropski ravni, ki svetujejo na področju zaposlovanja in nudijo podporo iskalcem zaposlitve. Meni tudi, da je treba, če je le mogoče, v dejavnosti služb za zaposlovanje in poklicno svetovanje vključiti kar največ lokalnih mladinskih organizacij;

13.

pozdravlja t. i. jamstvo za mlade, v okviru katerega mladi v štirih mesecih od zaključka šolanja ali delovnega razmerja prejmejo kakovostne ponudbe za delo, nadaljnje usposabljanje, vajeništvo ali pripravništvo. Zmanjšanje brezposelnosti mladih je eden ključnih izzivov za prihodnost Evrope;

14.

bo skrbno spremljal izvajanje jamstva za mlade v praksi in opozarja, da gre za zelo drag instrument, zato mora EU pri njegovem izvajanju v praksi odločno podpreti države članice, zlasti tiste z resnimi finančnimi težavami;

15.

poudarja, da je treba koristi ukrepa razširiti na mlade, tudi diplomante, do 30. in ne samo do 25. leta starosti;

16.

si bo prizadeval za to, da se bodo v medinstitucionalnih pogajanjih o novih določbah Evropskega socialnega sklada v zvezi s Pobudo o zaposlovanju mladih, ki jo je Evropski svet potrdil 7. in 8. februarja 2013, dodelitve v okviru tega instrumenta zagotavljale na podlagi prožnejših pogojev na področjih, kot so stopnje sofinanciranja ali predujmi, da se omogoči bolj učinkovita in skrbna obravnava težavne situacije, s katero se soočajo regije na tem področju. Odbor poleg tega poziva, da se lokalne in regionalne oblasti pravočasno obvesti o delovanju navedene pobude in o zneskih, ki se zagotavljajo prek obeh njenih virov financiranja, da jih bodo lahko upoštevale pri pripravi svojih strategij za boj proti brezposelnosti mladih in svojih jamstvenih shem.

17.

spodbuja države članice in pristojne institucije, naj oblikujejo programe usposabljanja, ki olajšujejo in omogočajo predvidevanje prehoda iz šolanja v poklicno življenje, da se prepreči, da bi mladi predolgo ostali v sistemu izobraževanja ali usposabljanja brez vsakršnih obetov. Zgodnejši vstop na trg dela pa mora temeljiti na možnosti za vrnitev k usposabljanju, da se v smislu vseživljenjskega učenja nadgradijo ali preoblikujejo spretnosti in znanja. Hkrati priporoča, da se v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, pristojnimi organi na področju izobraževanja in usposabljanja, državnimi zavodi za zaposlovanje in podjetji pripravijo in izvedejo regionalne strategije za trg dela in poklicno usposabljanje, da se olajša vključevanje na trg dela v okviru integriranih gospodarskih sistemov;

18.

poudarja, da je treba v zvezi z brezposelnostjo mladih nujno obravnavati tudi vidik spola, saj je za mlajše ženske bolj verjetno, da bodo imele negotovo zaposlitev ter bodo občutile posledice razlike v plačilu med spoloma (tudi pripravnice) in pomanjkanje ustreznih ukrepov za uskladitev poklicnega in zasebnega življenja. Zato poziva, naj se pri vseh načrtih za povečanje zaposlenosti mladih upoštevajo tako nacionalne, regionalne in lokalne okoliščine kot tudi vidik spola;

19.

opozarja, da programi vajeništva znatno olajšujejo prehod iz šolanja v poklicno življenje, pri čemer mladim omogočajo, da pridobijo tako delovne izkušnje na delovnem mestu kot tudi teoretično znanje zunaj delovnega mesta, s tem ko v procesu usposabljanja sodelujejo podjetja in izobraževalne ustanove. Zato poziva države članice, naj spodbujajo „dualne“ ali „dvotirne“ programe vajeništva tudi v visokošolskem izobraževanju;

20.

izraža željo, da bi se ob upoštevanju delitve pristojnosti preverila možnost za sprejetje skupnega okvira, ki bi omogočil združljivost sistemov dualnega usposabljanja, ki obstajajo v različnih državah članicah, da se institut vajeništva čim bolj izkoristi in da se določijo najboljši instrumenti za njegovo izvedbo;

21.

poziva Komisijo, naj podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic na področju politike poklicnega usposabljanja, tako da v obliki priporočila predlaga minimalne standarde kakovosti na evropski ravni, kar zadeva vajeništvo, da se olajša priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih v vsej Evropi;

22.

ceni korake, ki jih je v to smer naredila Evropska koalicija za vajeništva, saj gre za koristen evropski instrument za odziv na povpraševanje po spretnostih in znanjih ter prispeva k zagotavljanju primernega referenčnega okvira za pridobljene kvalifikacije;

23.

podpira predlog Komisije za spodbujanje oblik sodelovanja, ki prispevajo k razvoju in razširjanju dualnih sistemov izobraževanja. To sodelovanje pa mora vključevati organe, pristojne na področju izobraževanja, usposabljanja in politik zaposlovanja na nacionalni ravni, predstavnike lokalnih in regionalnih oblasti, organe upravljanja v okviru Evropskega socialnega sklada (ESS), predstavnike podjetij in socialne partnerje. Namen je določiti koristne strategije za krepitev vajeništva na trgu dela in v šolskem sistemu držav članic ter preučiti, kako je mogoče učinkovito uporabiti nacionalna sredstva ESS pri načrtovanju in izvajanju sistemov dualnega usposabljanja;

24.

ugotavlja, da se najboljši rezultati na področju zaposlovanja in učenja dosežejo takrat, kadar vse zainteresirane strani med seboj dobro sodelujejo (6). Zato državam članicam predlaga, naj spodbujajo učinkovito sodelovanje med šolami, zavodi in subjekti, ki so dejavni na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, poslovnim svetom in zavodi za zaposlovanje. To je mogoče doseči s pomočjo različnih ukrepov na kulturni in strukturni ravni ter finančnih in davčnih spodbud, po potrebi prek regionalnih in lokalnih oblasti;

25.

meni, da bi bilo treba upoštevati posebne potrebe malih in srednje velikih podjetij (MSP), ki lahko mladim zagotovijo tista znanja in spretnosti, ki jih zahteva trg dela, vendar pa imajo omejene vire in se pogosto soočajo z vse večjimi ovirami organizacijske, birokratske in kulturne narave;

26.

meni, da morajo organi in zavodi za zaposlovanje, ki jih vodijo država ali lokalne in regionalne oblasti, podpirati organizacijo pripravništev za mlade, biti pristojni za nadzor in opravljati naloge spremljanja dejavnosti pripravnikov. Temu ustrezno bi bilo treba prilagoditi institucionalni okvir.

27.

opozarja, da morajo pripravništva, čeprav so kratkotrajna, pomeniti koristna obdobja izobraževanja, ki mladim omogočajo, da čim prej in na stabilen način vstopijo na trg dela. Zato morajo biti pripravništva kakovostna tako v smislu izobraževalne vsebine kot tudi v smislu socialnega varstva. Odbor poziva lokalne oblasti, naj zagotovijo kar največ pripravništev, da se bodo lahko mladi bolje seznanili z množico poklicev in obrti. Meni tudi, da so lahko lokalne in regionalne oblasti za vzor na področju izvajanja kakovostnih programov pripravništva, in priporoča, naj imajo skupaj z izobraževalnimi ustanovami vodilno vlogo pri sprejemanju in zaposlovanju pripravnikov ter ustvarjanju prostora za sodelovanje s poslovnim sektorjem za hitro vključevanje mladih na trg dela;

28.

ugotavlja, da se v številnih državah članicah instrument pripravništva zlorablja in se izkorišča kot vir poceni ali brezplačne delovne sile ter da se pogosto uporablja za nadomeščanje običajnih pogodb o delu, v številnih primerih ravno v obdobjih, ko je dela veliko;

29.

poudarja, da je treba v opredelitvi pripravništvo predvideti kot izobraževalni proces za boljšo seznanjenost z delom. Poleg tega meni, da bi morala pravilna opredelitev vključevati širok koncept dejavnosti svetovanja, usposabljanja in dela;

30.

močno podpira vlogo EU pri opredelitvi meril kakovosti, ki so priznana na evropski ravni. Rešitev na ravni EU bi poleg tega pomenila jasne prednosti v smislu mobilnosti pripravnikov znotraj in zunaj EU ter prispevala k večji povezanosti trga dela;

31.

pozdravlja predloge Komisije v zvezi z evropskim okvirom za kakovost pripravništev kot skupek ukrepov, ki lajšajo vstop mladih na trg dela;

32.

odločno poziva k čim prejšnjemu sprejetju evropskega priporočila o pripravništvih in k temu, da se v priporočilu opredelijo minimalni standardi na evropski ravni, ki bodo skupni vsem državam članicam. V tem priporočilu je treba ustrezno upoštevati vse vrste pripravništev, ne zgolj pripravništva na prostem trgu (izvenšolska pripravništva);

33.

izraža željo, da bi se na ravni posameznih držav članic sprejele minimalne zahteve, kot je zahteva glede sklenitve pisne pogodbe med pripravnikom in organizacijo gostiteljico ter po možnosti z organizacijo za usposabljanje ali s subjektom, ki spodbuja pripravništvo, v kateri bodo določeni vidiki, kot so poklicni in učni cilji, trajanje, časovni razpored pripravništva ter po potrebi socialno zavarovanje in povračilo stroškov ali nadomestil. Za izvajanje vsebine usposabljanja, ki je formalno določena v pogodbi, je treba v organizaciji gostiteljici imenovati nadzornike ali mentorje, ki morajo imeti ustrezna strokovna znanja in spretnosti, ki so v skladu s pripravništvom;

34.

priporoča, da pripravniki sledijo jasno začrtani poti, in poudarja, da je treba zagotoviti pošteno povračilo stroškov (ali nadomestilo), ki se lahko financira v okviru ESS in ki je lahko resničen element kakovosti za ustvarjanje „vzajemnih koristi“ za pripravnika in podjetje, hkrati pa zagotavlja dostojanstvo za pripravnika;

35.

poudarja, da mora organizacija gostiteljica izpolnjevati obvezne zahteve, kot je na primer ta, da mora spoštovati zakonodajo na področju socialne varnosti, zdravja in varnosti na delovnem mestu, invalidnosti itd.;

36.

poudarja, da je treba za znanja in sposobnosti, ki jih je pripravnik pridobil v okviru pripravništva, izdati uradno potrdilo;

37.

podpira predlog Komisije o posodobitvi direktive o poklicnih kvalifikacijah (7), tako da se njeno področje uporabe razširi na opravljeno pripravništvo v drugih državah članicah. Poleg tega se zavzema za to, da se preveri, ali bodo v direktivo poleg pripravništev, potrebnih za dostop do reguliranih poklicev, vključeni tudi pripravništva na prostem trgu in delovne izkušnje v okviru izobraževanja.

38.

meni, da je geografska mobilnost mladih delavcev pomemben instrument, ki lahko prispeva k odpravi lokalnih neravnovesij med povpraševanjem po delu in njegovo ponudbo. V ta namen so lahko pripravništva, oblikovana v skladu s posebnimi merili v posameznem sektorju (kot so pripravništva v obrtništvu ali turizmu), učinkoviti instrumenti za spodbujanje takšne mobilnosti, ki mladim omogoča, da se vrnejo v svojo regijo, kjer bodo zaradi boljših kvalifikacij imeli več možnosti za zaposlitev. To je zlasti pomembno za ohranitev teritorialne kohezije in pomoč regijam, ki se soočajo z demografskimi izzivi, kot je staranje ali izseljevanje prebivalstva;

39.

izraža upanje, da bodo prihodnji evropski programi v podporo mobilnosti, kot del predloga Erasmus za vse, prejeli ustrezna in vzdržna sredstva, ki bodo čim več mladim omogočila, da del izobraževanja ali usposabljanja opravijo v tujini, pri čemer je treba upoštevati poseben položaj mladih iz najbolj oddaljenih regij;

40.

podpira odločitev Komisije, da se evropska mreža za iskanje zaposlitve preoblikuje v instrument za iskanje in posredovanje zaposlitve, usmerjen v rezultate, in sicer z nadaljnjim razvojem pobude „tvoja prva zaposlitev EURES“, da se državljanom EU, starim med 18 in 30 let, pomaga pri iskanju zaposlitve v drugi državi članici;

41.

opozarja na možnost, da se bodisi v okviru ESS bodisi prek nacionalnih in/ali regionalnih skladov kot dopolnilo izobraževalnim programom EU zagotovijo zadostna sredstva za spodbujanje posebnih režimov mobilnosti, ki bodo vsem mladim v EU, ne glede na to, kje bivajo, omogočili, da koristijo to mobilnost pod enakimi pogoji. Prav tako meni, da je treba javne zavode držav članic za zaposlovanje spodbujati, da razvijajo programe za seznanjanje z možnostmi, ki so na voljo v sistemu EURES, ter jih vključijo v svoje redne dejavnosti.

42.

pozdravlja uvedbo evropske panorame spretnosti in evropskega potnega lista spretnosti za opredelitev znanj in spretnosti. Ta instrumenta omogočata boljši odziv na povpraševanje po ustreznih znanjih in spretnostih ter prispevata k zagotavljanju pravega referenčnega okvira za kvalifikacije, v katerega so zajeta ne samo znanja in spretnosti, pridobljena na formalen način, temveč tudi tista, pridobljena v okviru neformalnega ter priložnostnega izobraževanja;

43.

spodbuja države članice, naj oblikujejo in izvajajo politike in instrumente, ki spodbujajo mlade k ustanavljanju podjetij, tudi prek dodeljevanja jamstev na posojila in finančnih lizingov ter nižjih obrestnih mer na posojila in prek instrumentov mikro posojil;

44.

meni, da je nujno vzpostaviti most med akademskim svetom in svetom dela ter pri tem čim bolj izkoristiti instrumente, kot je Erasmus za mlade podjetnike, ki se je zlasti izkazal za učinkovit instrument za spodbujanje podjetništva, kot je OR poudaril že v prejšnjem mnenju (8);

45.

se strinja s Komisijo, da je treba močno podpreti strateške sektorje, ki nudijo velike možnosti za zaposlovanje (zdravstveni in socialni sektor, zeleno gospodarstvo in IKT), tako na področju novo ustanovljenih podjetij kot tudi z vidika spodbujanja zaposlovanja na splošno. Regionalna raven ima lahko pri tem posebno vlogo ter lahko ciljno spodbuja razvoj znanja in spretnosti na področjih, ki so v regiji močno razvita in na katerih so možnosti za zaposlovanje dobre;

46.

meni, da je ključnega pomena, da se koncepta varnosti in prožnosti (t. i. prožna varnost) vključita na trg dela, da se vzpostavi ravnovesje med potrebo delodajalcev po prožni delovni sili ter potrebo samih delavcev po varnosti in zaščiti v vse bolj negotovih delovnih razmerah;

47.

poudarja, da je za pripravo strategije za splošno načrtovanje in upravljanje politik za zaposlovanje mladih pomembno sodelovanje z institucijami na lokalni in regionalni ravni. V ta namen bi lahko bili koristni inovativni celostni sistemi politik za zaposlovanje mladih, da bi se spodbujale povezave med javnimi organi in mladimi generacijami ter podjetji;

48.

poudarja, da je treba lokalne in regionalne oblasti v celoti vključiti v oblikovanje in izvajanje novih pobud, saj so v najboljšem položaju, da ocenijo zahteve in potrebe regionalnih in lokalnih območij, tudi kar zadeva zaposlovanje in programe, prilagojene mladim;

49.

opozarja Evropsko komisijo, da so lokalne in regionalne oblasti v veliki meri že odgovorne za izvajanje politik na področju zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja. Hkrati izraža obžalovanje, da sporočilo Evropske komisije ne vsebuje posebnega sklicevanja na pristojnosti regionalnih in lokalnih oblasti (9), ne pri pripravi ne pri izvajanju politik na prej navedenih področjih;

50.

meni, da je treba instrumentu pripravništva – v okviru Svežnja ukrepov za zaposlovanje mladih in na širšem področju spodbujanja jamstvenih shem za mlade – nameniti ustrezno mesto in potrebno pomoč EU, da bi v okviru politik za zaposlovanje mladih lahko obvladali največji izziv za socialno Evropo: preprečiti generacijski prepad, tako da se mladim zagotovijo možnosti, da postanejo popolnoma neodvisni;

51.

meni, da je ključnega pomena, da se znatna sredstva usmerijo v podjetniško usposabljanje mladih. Ta ukrep mora biti osredotočen na tiste novo nastajajoče sektorje, ki so bili opredeljeni v različnih regionalnih strategijah znotraj globalnega ekonomskega okvira. Pridobljeno znanje in želja mladih po znanju pomenita vir rasti za evropsko družbo. Iz izkušenj se moramo naučiti, da je treba mlade podjetnike odvrniti od sektorjev, pri katerih že kratkoročno ni upanja na gospodarski uspeh. S tega vidika in v okviru gospodarsko kompleksne družbe je treba mlade „naučiti, kako se učiti“, in sicer z ukrepi usposabljanja, ki jim bodo omogočili, da od podjetniške zamisli preidejo k dejanski uresničitvi podjetniškega projekta. Menimo, da so pri tem finančna sredstva ključnega pomena. Države članice bi morale za to nameniti odstotek svojih instrumentov financiranja ter pri tem uporabiti količnike, ki so neposredno povezani s stopnjo brezposelnosti mladih, da bi pod ugodnimi pogoji omogočile financiranje projektov mladih podjetnikov.