24.11.2016

Uradni list Evropske unije

C 436/106

P7_TA(2013)0470

Sodelovanje na področju jedrske varnosti *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. novembra 2013 o predlogu uredbe Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti (COM(2011)0841 – C7-0014/2012 – 2011/0414(CNS))

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

(2016/C 436/25)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2011)0841),

—	ob upoštevanju člena 203 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0014/2012),

—	ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za proračun (A7-0327/2012),

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 106a Pogodbe Euratom;

poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Sprememba 1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1a)

Referenčni finančni znesek za instrument v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne … 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, o sodelovanju v proračunskih zadevah in o dobrem finančnem poslovodenju (*1) je vključen v to uredbo brez poseganja v proračunska pooblastila Evropskega parlamenta in Sveta, določena v Pogodbi o delovanju Evropske unije.

Sprememba 2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1b)	Boljše izvajanje in večja kakovost porabe bi morali biti vodilni načeli za doseganje ciljev instrumenta ob zagotavljanju optimalne porabe finančnih virov.

Sprememba 3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1c)	Pomembno je zagotoviti dobro finančno poslovodenje instrumenta in njegovo izvajanje na kar najbolj učinkovit in uporabnikom prijazen način ob sočasnem jamčenju pravne varnosti in dostopnosti instrumenta za vse udeležence.

Sprememba 4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(3)

Nesreča v jedrski elektrarni Černobil leta 1986 je poudarila svetovni pomen jedrske varnosti. Nesreča v jedrski elektrarni Fukušima-Daiči leta 2011 je potrdila potrebo po nadaljevanju prizadevanj za doseganje najvišjih standardov jedrske varnosti. Da bi lahko vzpostavila varnostne razmere, s katerimi bo odpravljena nevarnost za življenje in zdravje prebivalstva, bi morala imeti Evropska skupnost za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Skupnost) možnost podpirati jedrsko varnost v tretjih državah.

(3)

Nesreča v jedrski elektrarni Černobil leta 1986 je poudarila svetovni pomen jedrske varnosti. Nesreča v jedrski elektrarni Fukušima-Daiči leta 2011 je potrdila , da so jedrske nevarnosti prisotne v vseh reaktorjih in da so potrebna nadaljnja prizadevanja za doseganje najvišjih standardov jedrske varnosti v skladu z najnovejšimi praksami, zlasti na področju upravljanja in regulativne neodvisnosti. Dokler bodo jedrske elektrarne obstajale in se gradile nove, bi moral biti namen tega instrumenta zagotavljanje, da bo raven jedrske varnosti v državah prejemnicah pomoči v skladu z evropskimi varnostnimi standardi, da bodo ti standardi upoštevani in da bo podpiranje neodvisnih nadzornih organov glavna prednostna naloga. Da bi lahko vzpostavila varnostne razmere, s katerimi bo odpravljena nevarnost za življenje in zdravje prebivalstva, bi morala imeti Evropska skupnost za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Skupnost) možnost podpirati jedrsko varnost v tretjih državah.

Sprememba 5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4)	Če Evropska unija deluje v okviru skupnih politik in strategij z državami članicami, ima kritično maso za odzivanje na svetovne izzive in je tudi najprimernejša za koordinacijo sodelovanja s tretjimi državami.

(4)

Številne države po svetu razmišljajo o gradnji jedrskih elektrarnah ali jo načrtujejo, kar prinaša vrsto izzivov in kaže na potrebo po vzpostavitvi ustreznih sistemov kulture jedrske varnosti in upravljanja. Najti je treba možnosti za izboljšanje varnosti in zaščite jedrskih elektrarn v bližini meja Unije, zlasti v primeru pomanjkljivega političnega sodelovanja z Unijo. V zvezi s tem bi bilo treba v vseh državah članicah in ustreznih tretjih državah izvesti teste odpornosti, da bi ugotovili obstoj morebitnih varnostnih tveganj in nemudoma sprejeli ukrepe za odpravo teh tveganj. Če bo Evropska unija delovala v okviru skupnih politik in strategij z državami članicami ter na podlagi sodelovanja z mednarodnimi in regionalnimi organizacijami, se bo lahko dobro odzivala na svetovne izzive in usklajevala sodelovanje s tretjimi državami. Osredotočiti se je treba na zagotavljanje podpore s strani neodvisnih nadzornih organov in podpiranje njihovih regulatorjev ter s strani večstranskih regionalnih in mednarodnih struktur, ki lahko okrepijo zaupanje in izvajanje standardov na podlagi mehanizmov strokovnih pregledov. V zvezi s tem bi morala Komisija Evropski parlament v skladu s to direktivo redno obveščati o načrtih držav članic in tretjih držav na področju jedrske varnosti.

Sprememba 6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6)

Svet je sprejel Direktivo 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov, da bi se ohranila in spodbudila stalno izboljševanje jedrske varnosti in njeno urejanje. Svet je sprejel tudi Direktivo 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Navedeni direktivi in visoki standardi jedrske varnosti ter ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, ki se izvajajo v Uniji, so zgled, s katerim je mogoče spodbuditi tretje države k sprejetju podobnih visokih standardov.

(6)

Svet je sprejel Direktivo 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov, da bi se ohranila in spodbudila stalno izboljševanje jedrske varnosti in njeno urejanje. Komisija v sporočilu z dne 4. oktobra 2012 o celostnih ocenah tveganj in varnosti jedrskih obratov („testi izjemnih situacij“) v Evropski uniji ter povezanih dejavnosti poudarja potrebo po okrepitvi tega okvira. Svet je sprejel tudi Direktivo 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Navedeni direktivi in visoki standardi jedrske varnosti ter ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, ki se izvajajo v Uniji, so zgled, s katerim je mogoče spodbuditi tretje države k sprejetju podobnih visokih standardov.

Sprememba 7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(10)	Zlasti pomembno je, da Skupnost še naprej podpira prizadevanja za spodbujanje uporabe učinkovitih nadzornih ukrepov za varovanje jedrskih snovi v tretjih državah, pri čemer gradi na lastnih nadzornih dejavnostih v okviru Unije.

(10)

Zlasti pomembno je, da Skupnost še naprej podpira prizadevanja za spodbujanje uporabe učinkovitih nadzornih ukrepov za varovanje jedrskih snovi v tretjih državah, pri čemer gradi na lastnih nadzornih dejavnostih v okviru Unije. Pomoč strokovnjakov Unije tretjim državam na jedrskem področju je tudi pomembno za ohranitev visoke ravni strokovnega znanja v Uniji.

Sprememba 8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(12a)

Program Obzorje 2020 – novi okvirni program za raziskave in inovacije 2014–2020 (Obzorje 2020 (1) ) in Program za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2014–2018), ki dopolnjuje Obzorje 2020 (2) , posebno pozornost namenjata mednarodnemu sodelovanju in odnosom Unije s tretjimi državami. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti razvoju človeških virov.

Sprememba 9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(12b)

Da bi preprečili prekrivanje in dvojno financiranje, bi bilo treba na področju jedrske varnosti s prizadevanji posameznih držav članic ter drugih mednarodnih, regionalnih in lokalnih organizacij zagotoviti skladnost, usklajenost in komplementarnost pomoči Unije.

Sprememba 10

Predlog uredbe

Člen 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Evropska unija v skladu z določbami te uredbe financira ukrepe za podporo pri spodbujanju visoke ravni jedrske varnosti, varstva pred sevanjem ter uporabe učinkovitih in uspešnih nadzornih ukrepov za jedrske snovi v tretjih državah.

1. Izpolnjujejo se naslednji specifični cilji:

(a)	spodbujanje resnične kulture jedrske varnosti ter uveljavljanje najvišjih standardov jedrske varnosti in varstva pred sevanjem;

(a)	spodbujanje resnične kulture jedrske varnosti in upravljanja ter uveljavljanje najvišjih standardov jedrske varnosti in varstva pred sevanjem;

(b)	odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, razgradnja ter sanacija nekdanjih jedrskih območij in objektov;

(b)	odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, razgradnja ter sanacija nekdanjih jedrskih območij in objektov v tretjih državah ;

(c)	oblikovanje okvirov in metodologij za uporabo učinkovitih in uspešnih nadzornih ukrepov za jedrske snovi v tretjih državah.

(c)	oblikovanje okvirov in metodologij za uporabo učinkovitih in uspešnih nadzornih ukrepov za jedrske snovi v tretjih državah.

2. Za oceno splošnega napredka pri izpolnjevanju navedenih specifičnih ciljev se uporabijo naslednji kazalniki uspešnosti:

(a)	število in pomen problemov, ugotovljenih med zadevnimi misijami za strokovne preglede, ki jih izvaja Mednarodna agencija za atomsko energijo;

(a)	število in pomen problemov, ugotovljenih med zadevnimi misijami za strokovne preglede, ki jih izvaja Mednarodna agencija za atomsko energijo;

(aa)	stopnja, do katere države prejemnice pomoči vzpostavijo najvišjo raven standardov jedrske varnosti do zahtevane ravni v Uniji v tehničnem, regulativnem in operativnem pogledu;

(b)	napredek pri pripravi strategij za izrabljeno gorivo, jedrske odpadke in razgradnjo, zadevni zakonodajni in regulativni okvir ter izvajanje projektov;

(b)	napredek pri pripravi strategij za izrabljeno gorivo, jedrske odpadke in razgradnjo, število in obseg zahtevane sanacije nekdanjih jedrskih območij in objektov, zadevni zakonodajni in regulativni okvir ter izvajanje projektov;

(c)	število in pomen problemov, ugotovljenih v zadevnih poročilih Mednarodne agencije za atomsko energijo o jedrskih nadzornih ukrepih.

(c)	število in pomen problemov, ugotovljenih v zadevnih poročilih Mednarodne agencije za atomsko energijo o jedrskih nadzornih ukrepih;

(ca)	dolgoročnost učinkov na okolje.

3. Komisija zagotovi, da so sprejeti ukrepi skladni s splošnim strateškim okvirom politik Unije za partnersko državo in zlasti s cilji njenih politik in programov za razvojno in gospodarsko sodelovanje.

3a. Cilji, določeni v odstavku 1, bodo doseženi predvsem s pomočjo naslednjih ukrepov:

(a)	podpora regulatornim organom pri zagotavljanju njihove neodvisnosti, pristojnosti ter razvoju in vlaganju v človeške vire;

(b)	podpora ukrepom za krepitev in izvajanje zakonodajnega okvira;

(c)	podpora pri oblikovanju in izvajanju shem za oceno varnosti, temelječih na podobnih standardih kot veljajo v Evropski uniji;

(d)	sodelovanje na naslednjih področjih: strokovno znanje in izkušnje ter razvoj kompetenc, ureditev področja upravljanja v primeru nesreč in preprečevanje nesreč, strategije za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in strategije za razgradnjo.

Pomemben sestavni del ukrepov je prenos znanja (izmenjava strokovnega znanja, podpora obstoječim in novim programom izobraževanja in usposabljanja na področju jedrske varnosti), s čimer bi zagotovili trajnost doseženih rezultatov.

4. Posamezni ukrepi, ki jih podpira ta uredba, in merila, ki se uporabljajo za sodelovanje na področju jedrske varnosti, so podrobno določeni v Prilogi.

5. Finančno, gospodarsko in tehnično sodelovanje v okviru te uredbe dopolnjuje sodelovanje Unije v okviru drugih instrumentov za razvojno sodelovanje.

5. Finančno, gospodarsko in tehnično sodelovanje v okviru te uredbe dopolnjuje sodelovanje Unije v okviru drugih instrumentov za razvojno sodelovanje, programu Obzorje 2020 in Programu za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2014–2018), ki dopolnjuje Obzorje 2020 .

5a. Prednost pri prejemanju pomoči v okviru tega instrumenta imajo države upravičenke do sredstev instrumenta na podlagi Uredbe (EU) št …/… (3) in Uredbe (EU) št. …/… (4) Evropskega parlamenta in Sveta.

Sprememba 11

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
3. Cilj strateških dokumentov je zagotoviti skladen okvir za sodelovanje med Unijo in zadevnimi partnerskimi državami ali regijami v skladu s splošnim namenom in obsegom, cilji, načeli in politikami Unije.	3. Cilj strateških dokumentov je zagotoviti skladen okvir za sodelovanje med Unijo, državami članicami in zadevnimi partnerskimi državami ali regijami v skladu s splošnim namenom in obsegom, cilji ter načeli zunanje in notranje politike Unije.

Sprememba 12

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
5. Strateški dokument odobri Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(3) skupne izvedbene uredbe. Strateški dokumenti se lahko sredi obdobja, ali kadar je potrebno, pregledajo v skladu z istim postopkom. Vendar navedenega postopka ni treba uporabiti za posodobitve strategije, ki ne vplivajo na prvotna prednostna področja in cilje, določene v dokumentu.	5. Strateški dokument odobri Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(3) skupne izvedbene uredbe. Strateški dokumenti se morajo sredi obdobja, ali kadar je potrebno, pregledati v skladu z istim postopkom. Vendar navedenega postopka ni treba uporabiti za posodobitve strategije, ki ne vplivajo na prvotna prednostna področja in cilje, določene v dokumentu , razen če njihov finančni učinek presega pragove, določene v členu 2(2) skupne izvedbene uredbe .
	Strateški dokument mora biti predstavljen Evropskemu parlamentu, ki ob vmesnem pregledu poda svojo oceno.

Sprememba 13

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2. V večletnih okvirnih programih se določijo prednostna področja za financiranje, specifični cilji, pričakovani rezultati, kazalniki uspešnosti in okvirne finančne dodelitve – skupna in po prednostnih področjih – ter znatna rezerva nedodeljenih sredstev; po potrebi se določijo razponi vrednosti ali najmanjši zneski.

2. Brez poseganja v pristojnosti proračunskega organa se v večletnih okvirnih programih določijo prednostna področja za financiranje, specifični cilji, pričakovani rezultati, jasni, specifični in pregledni kazalniki uspešnosti in okvirne finančne dodelitve – skupna in po prednostnih področjih – ter znatna rezerva nedodeljenih sredstev; po potrebi se določijo bodisi razponi vrednosti ali najmanjši zneski. V večletnih okvirnih programih se določijo pravila za preprečevanje podvajanja in zagotavljanje ustrezne uporabe razpoložljivih sredstev.

Sprememba 14

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3. Večletni okvirni programi se načeloma oblikujejo na podlagi dialoga s partnerskimi državami ali regijami, kar vključuje zainteresirane strani, tako da se zagotovi ustrezna odgovornost države ali regije za proces in spodbudi podpora nacionalnim razvojnim strategijam.

3. Večletni okvirni programi se , kolikor je možno, oblikujejo na podlagi dialoga s partnerskimi državami ali regijami, kar vključuje zainteresirane strani, tako da se zagotovi ustrezna odgovornost države ali regije za proces in spodbudi podpora nacionalnim razvojnim strategijam. V večletnih okvirnih programih se upošteva delovni program Mednarodne agencije za atomsko energijo na področju jedrske varnosti in ravnanja z odpadki.

Sprememba 15

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
5. Večletni okvirni programi se po potrebi spreminjajo po istem postopku, pri čemer se upoštevajo pregledi zadevnih strateških dokumentov. Vendar postopka pregleda ni treba uporabiti za spremembe večletnih okvirnih programov, kot so tehnične prilagoditve, prerazporeditve sredstev v okviru dodelitev po posameznih prednostnih področjih ali povečanje oziroma zmanjšanje obsega prvotne okvirne dodelitve za manj kot 20 %, če te spremembe ne vplivajo na prvotna prednostna področja in cilje, določene v dokumentu. Tovrstne tehnične prilagoditve se v roku enega meseca sporočijo Evropskemu parlamentu in Svetu.	5. Večletni okvirni programi se po potrebi spreminjajo po istem postopku, pri čemer se upoštevajo pregledi zadevnih strateških dokumentov. Vendar postopka pregleda ni treba uporabiti za spremembe večletnih okvirnih programov, kot so tehnične prilagoditve, prerazporeditve sredstev v okviru dodelitev po posameznih prednostnih področjih ali povečanje oziroma zmanjšanje obsega prvotne okvirne dodelitve znotraj ustreznega odstotnega deleža iz člena 2(2) skupne izvedbene uredbe, če te spremembe ne vplivajo na prvotna prednostna področja in cilje, določene v dokumentu. Tovrstne tehnične prilagoditve se v roku enega meseca sporočijo Evropskemu parlamentu in Svetu.
	Če skupni znesek nebistvenih sprememb oziroma njihove proračunske posledice presežejo prag za financiranje v majhnem obsegu, kot je opredeljen v členu 2(2) skupne izvedbene uredbe, se uporabi postopek iz člena 15(3) navedene uredbe.

Sprememba 16

Predlog uredbe

Člen 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Člen 4a
	Poročanje
	1. Komisija oceni napredek, dosežen pri izvajanju ukrepov, sprejetih po tej uredbi, ter dvakrat letno Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju pomoči za sodelovanje.
	2. V poročilu so navedene informacije za predhodni dve leti o financiranih ukrepih, rezultatih spremljanja in ocenjevanja ter izvrševanju proračunskih obveznosti in plačil za vsako posamezno državo, regijo in vrsto sodelovanja, kot tudi načrtih tretjih držav na področju jedrske varnosti.

Sprememba 17

Predlog uredbe

Člen 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Člen 5a
	Skladnost in komplementarnost pomoči Unije
	1. Pri izvajanju te uredbe se zagotovi skladnost z drugimi področji in instrumenti zunanjih ukrepov Unije ter drugimi ustreznimi politikami Unije.
	2. Unija in države članice usklajujejo svoje programe podpore z namenom povečanja uspešnosti in učinkovitosti izvajanja podpore in dialoga o politikah v skladu z uveljavljenimi načeli za krepitev operativnega usklajevanja na področju zunanje podpore ter za usklajenost politik in postopkov. Usklajevanje vključuje redna posvetovanja in pogoste izmenjave ustreznih informacij v različnih fazah cikla podpore.
	3. Unija skupaj z državami članicami sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznega usklajevanja ter sodelovanja z večstranskimi in regionalnimi organizacijami ter subjekti, ki med drugim vključujejo evropske finančne institucije, mednarodne finančne institucije, agencije, sklade in programe Združenih narodov, zasebne in politične fundacije ter donatorje zunaj Unije.

Sprememba 33/rev

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Referenčni finančni znesek za izvajanje te uredbe v obdobju 2014–2020 je 631 100 000 milijonov EUR.	1. Referenčni finančni znesek za izvajanje te uredbe v obdobju 2014–2020 je 225 321 000 EUR.

Sprememba 19

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Letne odobritve odobri proračunski organ v mejah večletnega finančnega okvira.	2. Letne odobritve odobrita Evropski parlament in Svet v okviru večletnega finančnega okvira.

Sprememba 20

Predlog uredbe

Priloga – Specifični ukrepi podpore

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Pri izpolnjevanju ciljev iz člena 1 te uredbe se lahko podpirajo naslednji ukrepi.

(a)	Spodbujanje resnične kulture jedrske varnosti ter uveljavljanje najvišjih standardov jedrske varnosti in varstva pred sevanjem na vseh ravneh, zlasti s:

(a)	Vzpostavitev in spodbujanje resnične kulture in upravljanja jedrske varnosti ter uveljavljanje najvišjih standardov jedrske varnosti v skladu z najsodobnejšo prakso in varstva pred sevanjem na vseh ravneh, zlasti:

—	stalno podporo upravnim organom in organizacijam za tehnično pomoč ter s krepitvijo regulativnega okvira, zlasti v zvezi z izdajo dovoljenj, vključno s pregledovanjem in spremljanjem učinkovitih in celovitih ocen tveganj in varnosti („testi odpornosti“) ;

—

s stalno podporo upravnim organom in organizacijam za tehnično pomoč ter s krepitvijo regulativnega okvira, zlasti v zvezi z izdajo dovoljenj, vključno s pregledovanjem in izvajanjem potrebnih ukrepov, s katerimi se zagotovi najvišja raven varnosti v jedrskih objektih na ravni standarda v skladu z najnovejšimi praksami v EU v tehničnem, regulativnem in operativnem pogledu ;

—	spodbujanjem učinkovitih regulativnih okvirov, postopkov in sistemov, da se zagotovita ustrezna zaščita pred ionizirajočim sevanjem iz radioaktivnih snovi, zlasti iz visoko aktivnih radioaktivnih virov, in njihovo varno odlaganje;

—	s spodbujanjem učinkovitih ter preglednih ureditvenih okvirov, postopkov in sistemov, da se zagotovi ustrezna zaščita pred ionizirajočim sevanjem iz radioaktivnih snovi, zlasti iz visoko aktivnih radioaktivnih virov, in njihovo varno odlaganje;

—	s spodbujanjem učinkovitih sistemov upravljanja jedrske varnosti, ki zagotavljajo neodvisnost, odgovornost in pristojnost regulativnih organov ter strukture regionalnega in mednarodnega sodelovanja med temi organi;

—

vzpostavitvijo učinkovite ureditve za preprečevanje nesreč z radiološkimi posledicami in blažitev takšnih posledic, če nastopijo (na primer spremljanje okolja v primeru radioaktivnega izpusta, snovanje in izvajanje dejavnosti blažitve posledic ter njihovega odpravljanja), ter za načrtovanje, pripravljenost in odzivanje v primeru izrednih razmer, za uvajanje ukrepov civilne zaščite in ukrepov za rehabilitacijo;

—

z vzpostavitvijo učinkovite ureditve za preprečevanje nesreč z radiološkimi posledicami in blažitev takšnih posledic, če nastopijo (na primer spremljanje okolja v primeru radioaktivnega izpusta, snovanje in izvajanje dejavnosti blažitve posledic ter njihovega odpravljanja), ter za načrtovanje, pripravljenost in odzivanje v primeru izrednih razmer, za uvajanje ukrepov civilne zaščite in ukrepov za rehabilitacijo;

—	podporo upravljavcem jedrskih objektov v izrednih primerih v posebnih in dobro utemeljenih okoliščinah v okviru nadaljnjega ukrepanja na podlagi celovitih ocen varnosti in tveganj („testi odpornosti“).

—	s sodelovanjem z upravljavci jedrskih objektov v izrednih primerih v posebnih in dobro utemeljenih okoliščinah v okviru nadaljnjega ukrepanja na podlagi celovitih ocen varnosti in tveganj („testi odpornosti“).

—	s spodbujanjem politik informiranja, izobraževanja in strokovnega usposabljanja na področju jedrske energije in v zvezi s ciklusom jedrskega goriva, ravnanja z jedrskimi odpadki in zaščite pred sevanjem.

(b)	Odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, razgradnja ter sanacija nekdanjih jedrskih območij in objektov, zlasti s:

(b)	Odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, razgradnja ter sanacija nekdanjih jedrskih območij in objektov, zlasti:

—

sodelovanjem s tretjimi državami glede ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki (tj. prevoz, predhodna obdelava, obdelava, predelava, skladiščenje in odlaganje), vključno z oblikovanjem posebnih strategij in okvirov za odgovorno ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki;

—

s sodelovanjem s tretjimi državami glede ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki (tj. prevoz, predhodna obdelava, obdelava, predelava, skladiščenje in odlaganje), vključno z oblikovanjem posebnih strategij in okvirov za odgovorno ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki;

—	oblikovanjem in izvajanjem strategij in okvirov za razgradnjo obstoječih objektov, za sanacijo nekdanjih jedrskih območij in zapuščenih območij rudarjenja urana ter za dvigovanje z dna potopljenih radioaktivnih predmetov in snovi v morju ter ravnanje z njimi;

—	z oblikovanjem in izvajanjem strategij in okvirov za razgradnjo obstoječih objektov, za sanacijo nekdanjih jedrskih območij in zapuščenih območij rudarjenja urana ter za dvigovanje z dna potopljenih radioaktivnih predmetov in snovi v morju ter ravnanje z njimi;

—	vzpostavitvijo potrebnega ureditvenega okvira in metodologij (tudi metod jedrske forenzike) za izvajanje jedrskih nadzornih ukrepov, vključno s pravilnim vodenjem evidenc in nadziranjem cepljivih snovi, tako na ravni države kot na ravni upravljavcev;

—	z vzpostavitvijo potrebnega ureditvenega okvira in metodologij (tudi metod jedrske forenzike) za izvajanje jedrskih nadzornih ukrepov, vključno s pravilnim vodenjem evidenc in nadziranjem cepljivih snovi, tako na ravni države kot na ravni upravljavcev;

—

ukrepi za spodbujanje mednarodnega sodelovanja (tudi v okviru ustreznih mednarodnih organizacij, zlasti MAAE) na zgoraj navedenih področjih, vključno z izvajanjem in spremljanjem mednarodnih konvencij in pogodb, izmenjavo informacij, krepitvijo zmogljivosti ter usposabljanjem na področju jedrske varnosti in raziskavami.

—

z ukrepi za spodbujanje mednarodnega sodelovanja (tudi v okviru ustreznih regionalnih in mednarodnih organizacij, zlasti MAAE) na zgoraj navedenih področjih, vključno z izvajanjem in spremljanjem mednarodnih konvencij in pogodb, izmenjavo informacij, krepitvijo zmogljivosti ter usposabljanjem na področju jedrske varnosti in raziskavami.

(ba)	Pomoč pri zagotavljanju visoke ravni usposobljenosti in strokovnega znanja regulatorjev, organizacij za tehnično podporo in operaterjev (brez poseganja v pristojnosti) na področjih, ki jih zajema ta instrument, predvsem s:

—	stalno podporo za izobraževanje in usposabljanje osebja v regulativnih organih, organizacijah za tehnično pomoč in upravljavcih jedrskih objektov (brez poseganja v pristojnosti);

—	spodbujanjem vzpostavljanja ustreznih zmogljivosti za usposabljanje.

Sprememba 21

Predlog uredbe

Priloga – Merila – 1. Splošna merila

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1.	Splošna merila

1.	Splošna merila

—	Sodelovanje lahko zajema vse „tretje države“ (države nečlanice EU) po vsem svetu .

—	Sodelovanje bi moralo zajemati „tretje države“ (države nečlanice EU) v skladu s cilji iz člena 1 te uredbe .

—	Prednost bodo imele države pristopnice in države območja evropskega sosedstva. Prav tako bodo imeli prednost regionalni pristopi.

—	Prednost bodo imele države pristopnice in države območja evropskega sosedstva. Prav tako bodo imeli prednost regionalni pristopi.

—	Države z visokim dohodkom bi bilo treba vključiti le, da se omogoči izvajanje izrednih ukrepov, na primer po hudi jedrski nesreči, če je to potrebno in primerno.

—	Države z visokim dohodkom bi bilo treba vključiti le, da se omogoči izvajanje izrednih ukrepov, na primer po hudi jedrski nesreči, če je to potrebno in primerno. Za namene te uredbe „države z visokim dohodkom“ pomenijo države in ozemlja iz Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 1934/2006 (5) .

—	S formalno zahtevo, ki se vloži pri Komisiji, bi bilo treba potrditi skupno razumevanje in vzajemno strinjanje med tretjo državo in Evropsko unijo, ki zavezuje zadevno vlado.

—	S formalno zahtevo, ki se vloži pri Komisiji, bi bilo treba potrditi skupno razumevanje in vzajemno strinjanje med tretjo državo in Evropsko unijo, ki zavezuje zadevno vlado.

—

Tretje države, ki želijo sodelovati z Evropsko unijo, bi se morale v celoti zavezati načelom neširjenja. Prav tako bi se morale pridružiti relevantnim konvencijam v okviru Mednarodne agencije za atomsko energijo o jedrski varnosti in varovanju ali dokazati trdno odločenost za pristop k tovrstnim konvencijam. Pristop k relevantnim konvencijam ali sprejetje potrebnih ukrepov za pristop k njim bi lahko bil pogoj za sodelovanje z Evropsko unijo. V izrednih razmerah bi bilo treba to načelo izjemoma prožno uporabljati.

—

Tretje države, ki želijo sodelovati z Evropsko unijo, bi se morale v celoti zavezati načelom neširjenja. Prav tako bi se morale pridružiti relevantnim konvencijam v okviru Mednarodne agencije za atomsko energijo o jedrski varnosti in varovanju ali dokazati trdno odločenost za pristop k tovrstnim konvencijam. Pristop k relevantnim konvencijam k njim in njihovo izvajanje bi morala biti pogoja za sodelovanje z Evropsko unijo. V izrednih razmerah bi bilo treba to načelo izjemoma prilagoditi , če bi se lahko ob odsotnosti ukrepov povečala tveganja za Unijo in njene državljane .

—

Za zagotovitev in spremljanje izpolnjevanja ciljev sodelovanja mora tretja država prejemnica sprejeti načelo ocenjevanja sprejetih ukrepov. Z ocenjevanjem bi bilo mogoče spremljati in preverjati izpolnjevanje dogovorjenih ciljev . To bi lahko bil pogoj za nadaljnje izplačevanje prispevkov Skupnosti.

—	Za zagotovitev in spremljanje izpolnjevanja ciljev sodelovanja mora tretja država prejemnica sprejeti načelo ocenjevanja sprejetih ukrepov. Preverljivo in dosledno izpolnjevanje dogovorjenih ciljev bi moralo biti pogoj za nadaljnje izplačevanje prispevkov Skupnosti.

—	Sodelovanje na področjih jedrske varnosti in nadzornih ukrepov po tej uredbi ni namenjeno promociji jedrske energije.

—	Sodelovanje na področjih jedrske varnosti in nadzornih ukrepov po tej uredbi ni namenjeno promociji jedrske energije ali podaljšanju življenjske dobe obstoječih jedrskih elektrarn .

Sprememba 22

Predlog uredbe

Priloga – Merila – 2. Države z nameščenimi zmogljivostmi za proizvodnjo jedrske energije – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Dodatno sodelovanje z državami, ki so že prejele finančna sredstva Skupnosti, bi moralo biti odvisno od ocene ukrepov, ki so se financirali iz proračuna Skupnosti, in od ustrezne utemeljitve novih potreb. Z ocenjevanjem bi bilo treba natančneje določiti naravo sodelovanja in zneske, ki naj bi se v prihodnosti namenili tem državam.

Sprememba 23

Predlog uredbe

Priloga – Merila – 3. Države brez nameščenih zmogljivosti za proizvodnjo jedrske energije – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

V primeru držav, ki želijo razviti zmogljivosti za proizvodnjo jedrske energije, če imajo raziskovalne reaktorje ali ne, in v katerih se zastavlja vprašanje posredovanja v primernem trenutku, da se zagotovi spodbujanje kulture jedrske varnosti in zaščite vzporedno z razvojem programa za proizvodnjo jedrske energije, zlasti kar zadeva okrepitev regulativnih organov in organizacij za tehnično podporo , se bodo pri sodelovanju upoštevali izvedljivost programa razvoja zmogljivosti za proizvodnjo jedrske energije, obstoj vladnega sklepa glede uporabe jedrske energije in priprava predhodnega načrta.

V primeru držav, ki želijo razviti zmogljivosti za proizvodnjo jedrske energije, če imajo raziskovalne reaktorje ali ne, in v katerih se zastavlja vprašanje posredovanja v primernem trenutku, da se zagotovi spodbujanje kulture jedrske varnosti in zaščite vzporedno z razvojem programa za proizvodnjo jedrske energije, zlasti kar zadeva okrepitev upravljanja jedrske varnosti, ter neodvisnost in zmogljivosti regulativnih organov in organizacij za tehnično podporo . Pri sodelovanju se bodo upoštevali izvedljivost programa razvoja zmogljivosti za proizvodnjo jedrske energije, obstoj vladnega sklepa glede uporabe jedrske energije in priprava predhodnega načrta.

Sprememba 24

Predlog uredbe

Priloga – Prednostne naloge – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Da se vzpostavijo varnostne razmere, potrebne za odpravo nevarnosti za življenje in zdravje prebivalstva, ter se zagotovi, da se jedrske snovi ne uporabljajo za druge namene, kakor za tiste, za katere so predvidene, je sodelovanje v prvi vrsti usmerjeno k jedrskim regulatorjem (in njihovim organizacijam za tehnično podporo). Cilj je zagotoviti njihovo tehnično usposobljenost in neodvisnost ter okrepiti regulativni okvir, zlasti glede dejavnosti izdaje dovoljenj, vključno s pregledovanjem in spremljanjem učinkovitih in celovitih ocen tveganj in varnosti („testi odpornosti“).

Po tem instrumentu je sodelovanje v prvi vrsti usmerjeno k jedrskim regulatorjem (in njihovim organizacijam za tehnično podporo) , pri čemer je cilj zagotoviti njihovo tehnično usposobljenost in neodvisnost ter okrepiti regulativni okvir, zlasti glede dejavnosti izdaje dovoljenj, vključno s pregledovanjem in spremljanjem učinkovitih in celovitih ocen tveganj in varnosti („testi odpornosti“). To bi moralo ustvariti potrebne varnostne pogoje za odpravo tveganj, ki ogrožajo življenje in varnost javnosti, ter za zagotovitev, da se jedrske snovi ne bodo uporabljale za namene, za katere niso predvidene.

Sprememba 25

Predlog uredbe

Priloga – Prednostne naloge – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Druge prednostne naloge programov sodelovanja, ki jih je treba razviti v okviru te uredbe, vključujejo:

—	izdajo dovoljenj;

—	oblikovanje in izvajanje odgovornih strategij in okvirov za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom ter radioaktivnimi odpadki;

—	oblikovanje in izvajanje odgovornih strategij in okvirov za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki;

—	razgradnjo obstoječih objektov, sanacijo nekdanjih jedrskih območij in zapuščenih območij rudarjenja urana ter dvigovanje z dna potopljenih radioaktivnih predmetov in snovi v morju ter ravnanje z njimi, če so nevarni za prebivalstvo.

—	razgradnjo obstoječih objektov, sanacijo nekdanjih jedrskih območij in zapuščenih območij rudarjenja urana ter dvigovanja z dna potopljenih radioaktivnih predmetov in snovi v morju ter ravnanje z njimi, če so nevarni za prebivalstvo;

—	zagotavljanje, da se jedrske snovi ne uporabljajo za druge namene kot za predvidene.

Sprememba 26

Predlog uredbe

Priloga – Prednostne naloge – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Sodelovanje z upravljavci jedrskih objektov v tretjih državah se bo obravnavalo v posebnih situacijah v okviru nadaljnjega ukrepanja na podlagi „testov odpornosti“. Takšno sodelovanje z upravljavci jedrskih objektov bo izključevalo dobavljanje opreme.	Sodelovanje z upravljavci jedrskih objektov v tretjih državah se bo obravnavalo v posebnih situacijah v okviru nadaljnjega ukrepanja na podlagi „testov odpornosti“. Takšno sodelovanje z upravljavci jedrskih objektov bo izključevalo dobavljanje opreme in druge dejavnosti ali podporo, ki bi jo operaterji lahko in morali kupiti, da bi izpolnili predpisane varnostne standarde .

(*1) UL …

(1) Uredba (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020 (UL …)

(2) Uredba (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o programu za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2014–2018), ki dopolnjuje Obzorje 2020 – okvirni program za raziskave in inovacije (UL …)

(3) Uredba (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o instrumentu za predpristopno pomoč (IPA II) (UL L…)

(4) Uredba (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta(UL L…)

(5) Uredba Sveta (ES) št. 1934/2006 z dne 21. decembra 2006 o oblikovanju instrumenta za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom ter z državami v razvoju, za katere se uporablja Uredba (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta, za dejavnosti, ki ne spadajo pod uradno razvojno pomoč (UL L 405, 30.12.2006).