Direktiva o kakovosti goriva in direktiva o energiji iz obnovljivih virov (posredna sprememba rabe zemljišč) ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2013 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (COM(2012)0595 – C7-0337/2012 – 2012/0288(COD))

P7_TC1-COD(2012)0288

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. septembra 2013 z namenom sprejetja Direktive 2013/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 192(1) v povezavi s členom 114 Pogodbe v zvezi s členom 1(2) do 1(9) in členom 2(5) do 2(7) te direktive,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 3(4) Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) zahteva, da države članice zagotovijo, da je delež energije iz obnovljivih virov v vseh vrstah prometa v letu 2020 najmanj enak 10 % njihove končne porabe energije. Ena od metod, ki so na voljo državam članicam za doseganje tega cilja, je mešanje biogoriv, ki naj bi najbolj prispevalo k doseganju cilja. Drugi načini, ki so na voljo za doseganje cilja, so zmanjšanje porabe energije, kar je ključnega pomena, saj bi zavezujoč cilj v obliki deleža energije iz obnovljivih virov lahko postalo vse težje doseči na trajnosten način, če bi povpraševanje po energiji za promet še naprej naraščalo, in uporaba električne energije iz obnovljivih virov energije. [Sprememba 123]

(2)

Glede ciljev Unije v zvezi z dodatnim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in znatnega prispevka goriv, ki se uporabljajo v cestnem prometu, k tem emisijam člen 7a(2) Direktive 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) zahteva, da dobavitelji goriv do 31. decembra 2020 za najmanj 6 % zmanjšajo emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriva na enoto energije iz goriva (v nadaljnjem besedilu: emisijska intenzivnost toplogrednih plinov), ki ga v Uniji uporabljajo cestna vozila, necestna mobilna mehanizacija, kmetijski in gozdarski traktorji ter plovila za rekreacijo, ko niso na morju. Ena od metod, ki so na voljo dobaviteljem fosilnih goriv za zmanjšanje emisijske intenzivnosti toplogrednih plinov iz dobavljenih fosilnih goriv, je mešanje primešavanje biogoriv z ničnimi ali nizkimi emisijami toplogrednih plinov in drugih goriv, pridobljenih iz odpadnih plinov, ki se jim ni mogoče izogniti, z zajemanjem ogljika ter za uporabo v prometu [Sprememba 2].

(3)

Člen 17 Direktive 2009/28/ES določa trajnostna merila, ki jih morajo izpolnjevati pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, da se lahko upoštevajo pri doseganju ciljev Direktive in so upravičena do vključitve v javne programe podpore. Ta merila vključujejo zahteve glede najmanjših prihrankov emisij toplogrednih plinov, ki jih morajo dosegati pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva v primerjavi s fosilnimi gorivi. Enaka trajnostna merila za biogoriva so določena v členu 7b Direktive 98/70/ES.

(3a)	Čeprav direktivi 98/70/ES in 2009/28/ES uporabljata izraza „pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva“, se njune določbe, skupaj z zadevnimi trajnostnimi merili, uporabljajo za vsa obnovljiva goriva, kot so opredeljena v teh direktivah. [Sprememba 4]

(4)

Če se pašnik ali kmetijsko zemljišče, ki je bilo prej namenjeno za oskrbo trgov s hrano, krmo in vlakni, uporabi za proizvodnjo biogoriva, je treba kljub temu zadovoljiti povpraševanje, ki ni povezano z gorivom, bodisi z intenzifikacijo sedanje proizvodnje bodisi z vključitvijo nekmetijskih zemljišč na drugih lokacijah v proizvodnjo. Ta primer pomeni posredno spremembo v rabi zemljišč in lahko, če vključuje spremembo namembnosti zemljišča z velikimi zalogami ogljika, povzroči znatne emisije toplogrednih plinov. Zato bi morali direktivi 98/70/ES in 2009/28/ES, glede na to, da se sedanja biogoriva v glavnem proizvajajo iz poljščin, ki se pridelujejo na obstoječih kmetijskih zemljiščih, vključevati določbe za obravnavo posredne spremembe v rabi zemljišč. [Sprememba 124]

(4a)	Člen 19(7) Direktive 2009/28/ES ter člen 7d(6) Direktive 98/70/ES določata, da je treba sprejeti ustrezne ukrepe za obravnavo vpliva posrednih sprememb v rabi zemljišč na emisije toplogrednih plinov, pri tem pa ustrezno upoštevati potrebo po zaščiti obstoječih naložb. [Sprememba 126]

(5)

Na podlagi napovedi povpraševanja po biogorivih, ki so jih zagotovile države članice, in ocen emisij zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč za različne surovine za biogoriva je verjetno, da bodo emisije toplogrednih plinov, povezane s posrednimi spremembami v rabi zemljišč, znatne in bi lahko bodo izničile nekatere ali celotne prihranke toplogrednih plinov pri posameznih biogorivih. Razlog za to je dejstvo, da je bil za biogoriva, pridelana na obdelovalnih površinah, namenjen visok znesek javnih subvencij (10 milijard (EUR 10 000 000 000) EUR na leto), zato bo predvidoma skoraj celotna proizvodnja biogoriv do leta 2020 temeljila na poljščinah, pridelanih na zemljiščih, ki bi se lahko uporabljala za oskrbovanje trgov s hrano in krmo. Poleg tega proizvodnja biogoriv iz poljščin, ki se uporabljajo za prehrano, prispeva k spremenljivosti cen hrane in lahko znatno negativno vpliva na preživljanje in zmožnost uveljavljanja človekovih pravic, vključno s pravico do hrane in dostopa do zemlje za lokalne skupnosti, ki živijo v revščini v državah zunaj Unije. Za zmanjševanje takšnih emisij in negativnih socialnih posledic ter ublažitev negativnih vplivov na prehransko varnost je pomembno razlikovati med skupinami poljščin, kot so oljnice, žitarice, rastline za pridelavo sladkorja, primerno , da se pri izračunu prihrankov emisij toplogrednih plinov, ki jih zahtevajo trajnostna merila iz direktiv 2009/28/ES in druge poljščine 98/70/ES , zlasti osredotoči na zmanjševanje načrtovane uporabe biogoriv , ki vsebujejo škrob. se pridelujejo na obdelovalnih površinah, in upošteva emisije zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč . Poleg tega je treba, da bi našli srednje- in dolgoročne rešitve, spodbujati raziskave in razvoj v sektorjih novih naprednih biogoriv, ki niso konkurenčni poljščinam za prehrano, in še naprej preučevati učinek različnih skupin poljščin na neposredne in posredne spremembe v rabi zemljišč. [Sprememba 8]

(6)

Tekoča goriva iz obnovljivih virov bodo verjetno potrebna v sektorju prometa za zmanjšanje njegovih emisij toplogrednih plinov. Napredna biogoriva, kot so biogoriva iz odpadkov in alg, zagotavljajo velik prihranek toplogrednih plinov z majhnim tveganjem povzročanja posrednih sprememb v rabi zemljišč in ne tekmujejo neposredno za kmetijska zemljišča, ki so namenjena oskrbi trgov s hrano in krmo. Zato je ustrezno spodbuditi večjo proizvodnjo takšnih naprednih biogoriv, ker zdaj na trgih niso na voljo v velikih količinah, delno zaradi tekmovanja za javne subvencije z uveljavljenimi tehnologijami za proizvodnjo biogoriv iz poljščin, ki se uporabljajo za prehrano. Zagotoviti bi bilo treba dodatne spodbude s povečanjem ponderja naprednih biogoriv do 10-odstotnega cilja za promet, določenega v Direktivi 2009/28/ES, v primerjavi z običajnimi gorivi. V tem smislu bi bilo treba kot del okvira politike energije iz obnovljivih virov po letu 2020 spodbujati le napredna biogoriva z nizkimi ocenjenimi vplivi posrednih sprememb v rabi zemljišč in visokimi skupnimi prihranki toplogrednih plinov.

(6a)

Za zagotovitev učinkovitosti spodbujevalnih ukrepov, zlasti tistih, ki so namenjeni spodbujanju naprednih biogoriv, je bistveno, da podporne politike in mehanizmi, ki so jih vpeljale države članice, zagotavljajo identifikacijo, avtentikacijo in nadzor kakovosti količin biogoriv, da se preprečijo lažne ali zavajajoče izjave o izvoru biogoriva ter odvrne od oddaje večkratnih prijav količin biogoriv v dva ali več nacionalnih sistemov ali mednarodnih akreditacijskih sistemov. [Sprememba 11]

(6b)

Medtem ko lahko pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, proizvedena iz odpadkov in ostankov, prispevajo k velikim prihrankom emisij toplogrednih plinov ter imajo hkrati malo škodljivih okoljskih, socialnih in ekonomskih vplivov, bi bilo ustrezno izvesti nadaljnjo oceno njihove razpoložljivosti, koristi in tveganj, ki bo med drugim vplivala na oblikovanje politike po letu 2020. Poleg tega so potrebne dodatne informacije o koristi konvencionalnih in naprednih biogoriv glede zanesljivosti oskrbe z energijo, zlasti če se fosilna goriva neposredno ali posredno uporabljajo za njihovo proizvodnjo. Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo in, če je ustrezno, predloge na to temo. Poročilo bi moralo upoštevati okoljske, socialne in ekonomske oportunitetne stroške uporabe surovin za namene, ki ne vključujejo proizvodnje pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, da bodo v poročilu obravnavani vsi pozitivni in škodljivi učinki. [Sprememba 12]

(6c)

V vseh državah članicah bi morala biti na trgu na voljo konvencionalna in napredna biogoriva stalne in visoke kakovosti. Kot pomoč pri doseganju tega cilja bi morala Komisija Evropskemu odboru za standardizacijo (CEN) nujno podeliti jasen mandat za pripravo standardov tehničnih lastnosti za napredna biogoriva in končne mešanice goriv ter, kjer je to potrebno, za pregled standardov za konvencionalna biogoriva, da bi zagotovili, da kakovost končnega goriva ne bo povečala emisij CO2 ali zmanjšala skupne učinkovitosti vozil v uporabi. [Sprememba 13]

(7)

Za zagotovitev dolgoročne konkurenčnosti bioindustrijskih sektorjev ter v skladu s sporočilom iz leta 2012 „Inovacije za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo“ in Časovnim okvirom za Evropo, gospodarno z viri, ki spodbujata integrirane in diverzificirane biorafinerije po Evropi, bi bilo treba v skladu z Direktivo 2009/28/ES določiti večje spodbude tako, da prednostno podpirajo uporabo surovin iz biomase, ki za druge uporabe razen proizvodnje biogoriv nimajo visoke ekonomske vrednosti ali ne vplivajo na okolje tako, da bi ogrožale lokalne ekosisteme s tem, ko poljščinam, ki se uporabljajo za prehrano, odvzamejo zemljišče in vodo . [Sprememba 129]

(7a)

Izboljšati bi bilo treba usklajenost med Direktivo 98/70/ES, Direktivo 2009/28/ES in zakonodajo na drugih področjih politike Unije, da bi izkoristili sinergije in izboljšali pravno varnost. Opredelitve odpadkov in ostankov za namene Direktive 98/70/ES in Direktive 2009/28/ES je treba uskladiti s tistimi iz Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) . Tokove odpadkov in ostankov, navedene v Direktivi 98/70/ES in Direktivi 2009/28/ES, bi bilo treba natančneje določiti z uporabo kod odpadkov iz Evropskega kataloga odpadkov iz Sklepa Komisije 2000/532/ES (6) , da se pristojnim organom v državah članicah olajša uporaba teh direktiv. Spodbujanje pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv v skladu z Direktivo 98/70/ES in Direktivo 2009/28/ES mora biti skladno s cilji in namenom Direktive 2008/98/ES. Da se doseže cilj Unije za premik k družbi recikliranja, je treba v celoti izvajati hierarhijo ravnanja z odpadki iz člena 4 Direktive 2008/98/ES. Da bi to omogočili, mora uporaba odpadkov in ostankov za proizvodnjo pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv postati del načrtov ravnanja z odpadki in programov za preprečevanje nastajanja odpadkov, ki so jih pripravile države članice v skladu s poglavjem V Direktive 2008/98/ES. Uporaba Direktive 98/70/ES in Direktive 2009/28/ES ne sme ogroziti popolnega izvajanja Direktive 2008/98/ES. [Sprememba 16]

(8)

Od 1. julija 2014 bi bilo treba povečati najnižji prag prihranka toplogrednih plinov za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, ki se proizvajajo v novih obratih, da se izboljša njihovo skupno ravnovesje toplogrednih plinov, ter odvrniti dodatne naložbe v obrate z nizkim učinkom na prihranek toplogrednih plinov. To povečanje zagotavlja varovala za naložbe v zmogljivost proizvodnje pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv v skladu z drugim pododstavkom člena 19(6) Direktive 2009/28/ES.

(8a)

Pri spodbujanju razvoja trga nosilcev obnovljivih virov energije in goriv bi bilo treba upoštevati njihov vpliv tako na podnebje kot tudi na regionalne in lokalne razvojne priložnosti in zaposlovanje. Proizvodnja druge generacije biogoriv in naprednih biogoriv ponuja velike možnosti za ustvarjanje delovnih mest in rasti, zlasti na podeželskih območjih. Energetska samozadostnost regij Unije in zanesljivost oskrbe sta prav tako cilja, ki ju je treba spodbujati na trgih obnovljivih virov energije in goriv. [Sprememba 17]

(9)

Za pripravo prehoda na napredna biogoriva in zmanjšanje skupnih vplivov posrednih sprememb v rabi zemljišč v obdobju do leta 2020 je ustrezno omejiti količino pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, pridobljenih iz poljščin, ki se uporabljajo za prehrano iz dela A Priloge VIII k Direktivi 2009/28/ES in delu A Priloge V k Direktivi 98/70/ES, ki se lahko upoštevajo pri doseganju ciljev iz Direktive 2009/28/ES. Ne da bi se omejila skupna uporaba tovrstnih biogoriv, bi bilo treba delež pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, proizvedenih iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic, ki se lahko upoštevajo pri doseganju ciljev Direktive 2009/28/ES, omejiti na delež tovrstnih pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, ki so bila porabljena v letu 2011.

(10)

Petodstotna Meja 6 % , določena v členu 3(4)(d) Direktive 2009/28/ES, ne vpliva na svobodo držav članic pri določanju lastne usmeritve pri upoštevanju tega predpisanega deleža konvencionalnih biogoriv znotraj skupnega cilja 10 %. Posledično ostaja dostop do trga biogoriv, proizvedenih v obratih, ki so obratovali pred koncem leta 2013, v celoti odprt. Zato ta direktiva o spremembi ne vpliva na zakonita pričakovanja upravljavcev glede teh obratov. [Sprememba 183]

(10a)

V prometnem sektorju bi bilo treba spodbujati uporabo električne energije iz obnovljivih virov. Prav tako bi bilo treba v sektorju prometa spodbujati ukrepe za energetsko učinkovitost in varčevanje z energijo. [Sprememba 133]

(11)

Ocenjene emisije zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč, bi morale biti vključene v poročanje o emisijah toplogrednih plinov iz biogoriv na podlagi direktiv 98/70/ES in 2009/28/ES. Biogorivom iz surovin, ki ne povzročajo dodatnega povpraševanja po zemljiščih, kot so biogoriva iz odpadnih surovin, bi bilo treba določiti faktor emisij nič.

(11a)

Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da finančna sredstva, ki so sedaj v celoti ali delno usmerjena k doseganju deleža energije iz biogoriv, proizvedenih iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja, oljnic in drugih na zemljiščih gojenih energetskih rastlin, vlagajo v energijo iz obnovljivih virov, zlasti vetrno, sončno, energijo plimovanja in geotermalno energijo, ki so se izkazale za obnovljive in trajnostne. [Sprememba 22]

(11b)

Prostovoljni sistemi, ki jih priznava Komisija, so glavna orodja, ki jih uporabljajo gospodarski subjekti za izkazovanje skladnosti s trajnostnimi merili iz člena 7b Direktive 98/70/ES in člena 17 Direktive 2009/28/ES. Vendar pa ni meril, ki bi jih morali ti sistemi izpolnjevati, da bi pridobili priznanje. Zato je treba določiti jasnejša pravila. Samo sistemi, ki določajo učinkovite mehanizme za zagotavljanje neodvisnosti in zanesljivosti revizij ter udeležbe lokalnih in domorodnih skupnosti, so skladni s to direktivo. Ti sistemi bi morali poleg tega vključevati jasna in stroga pravila o izključitvi pošiljk pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv iz sistema, če kršijo njegove določbe. Komisija bi morala za spremljanje in uresničevanje učinkovitega izvajanja sistemov imeti možnost dostopa do celotne ustrezne dokumentacije, ki vzbuja skrb glede prestopkov, in njenega razkritja. [Sprememba 23]

(11c)

Direktiva 98/70/ES in Direktiva 2009/28/ES ne vsebujeta določb v zvezi s postopkom priznavanja teh prostovoljnih sistemov, zato nista pregledni in učinkoviti pri zagotavljanju skladnosti s trajnostnimi merili. Zato je primerno, da Komisija določi obvezne minimalne zahteve, na podlagi katerih ti sistemi dajejo podlago za domnevo o skladnosti s trajnostnimi merili. [Sprememba 24]

(11d)

Uporaba zemljišč za pridelavo surovin za biogoriva ne bi smela privesti do razseljevanja lokalnih in domorodnih skupnosti. Zato je treba uvesti posebne ukrepe za zaščito zemljišč domorodnih skupnosti. [Sprememba 25]

(11e)

Direktivi 98/70/ES in 2009/28/ES določata različno obravnavanje surovin, glede na to, ali gre za odpadke, ostanke ali soproizvode. Ker pa te kategorije niso opredeljene, obstaja negotovost, kar bi lahko oviralo pravilno izvajanje in spoštovanje. Zato bi bilo treba oblikovati okvirni seznam surovin, ki sodijo v različne kategorije. [Sprememba 27]

(12)

Komisija bi morala pregledati metodologijo za ocenjevanje faktorjev emisij zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč iz prilog VIII in V k Direktivi 2009/28/ES oziroma Direktivi 98/70/ES z vidika prilagajanja tehničnemu in znanstvenemu napredku. Za ta namen bi morala Komisija, če je to utemeljeno z najnovejšimi razpoložljivimi znanstvenimi dokazi, obravnavati možnost spremembe predlaganih faktorjev za posredne spremembe v rabi zemljišč za skupine poljščin, uvesti faktorje za dodatne ravni razčlenitve ter vključiti dodatne vrednosti, če se na trgu pojavijo nove surovine za biogoriva.

(13)

Člen 19(8) Direktive 2009/28/ES in člen 7d(8) Direktive 98/70/ES vključujeta določbe za spodbujanje pridelave biogoriv na močno degradiranih in močno onesnaženih zemljiščih kot začasni ukrep za zmanjšanje posrednih sprememb v rabi zemljišč. Te določbe v sedanji obliki niso več ustrezne in jih je treba vključiti v pristop iz te direktive, da se zagotovi ohranitev skladnosti skupnih ukrepov za zmanjšanje emisij zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč.

(14)

Ustrezno je uskladiti pravila za uporabo privzetih vrednosti zaradi zagotavljanja enake obravnave proizvajalcev, ne glede na to, kje poteka proizvodnja. Medtem ko lahko tretje države uporabljajo privzete vrednosti, morajo proizvajalci iz EU uporabljati dejanske vrednosti, če so te višje od privzetih ali če država članica ni predložila poročila, kar povečuje njihovo upravno breme. Zato bi bilo treba sedanja pravila poenostaviti tako, da uporaba privzetih vrednosti ni omejena na območja v Uniji, ki so vključena v sezname iz člena 19(2) Direktive 2009/28/ES in člena 7d(2) Direktive 98/70/ES.

(14a)

Da bi uresničili cilj za energijo iz obnovljivih virov v prometnem sektorju ter hkrati zmanjšali negativne učinke sprememb v rabi zemljišč, bi morali spodbuditi električno energijo iz obnovljivih virov in modalni premik, povečati uporabo javnega prevoza in izboljšati energetsko učinkovitost. V skladu z Belo knjigo o prometu bi si države članice tako morale prizadevati za večjo energetsko učinkovitost in manjšo skupno porabo energije v prometu ter pri tem spodbujati uveljavljanje električnih vozil na trgu ter uporabo električne energije iz obnovljivih virov v prometnih sistemih. [Spremembi 29 in 139]

(15)

Cilji te direktive morajo zagotoviti enoten trg za gorivo za prometni sektor ter zagotoviti upoštevanje najnižjih ravni varstva okolja ter preprečiti negativne učinke na zanesljivo preskrbo s hrano in pravice do rabe zemljišč v zvezi s proizvodnjo in uporabo takšnega goriva. Ker države članice ne morejo v celoti doseči teh ciljev te direktive o zagotovitvi enotnega trga za gorivo za cestni promet in necestno mobilno mehanizacijo ter o zagotovitvi upoštevanja najnižjih ravni varstva okolja pri uporabi teh goriv in ker jih je lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti, kot je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev. [Sprememba 30]

(16)	Zaradi začetka veljavnosti Pogodbe o delovanju Evropske unije je treba pooblastila, ki so podeljena Komisiji v skladu z direktivama 2009/28/ES in 98/70/ES, uskladiti s členom 290 navedene pogodbe.

(17)	Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(18)

Da se omogoči prilagoditev Direktive 98/70/ES tehničnemu in znanstvenemu napredku, bi bilo treba na Komisiji prenesti pooblastila za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z mehanizmom za spremljanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, metodološkimi načeli in vrednostmi, potrebnimi za presojo, ali so izpolnjena trajnostna merila v zvezi z biogorivi, merili in geografskim obsegom za določanje visoko raznovrstnega travinja, metodologijo za računanje emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu in poročanje o njih, metodologijo za računanje emisij zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč, dovoljenimi ravnmi vsebnosti kovinskih dodatkov v gorivih, dovoljenimi analitičnimi metodami v zvezi s specifikacijami za goriva ter odstopanjem parnega tlaka, dovoljenega za motorni bencin, ki vsebuje bioetanol.

(19)

Da se omogoči prilagoditev Direktive 2009/28/ES tehničnemu in znanstvenemu napredku, bi bilo treba na Komisiji prenesti pooblastila za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s seznamom surovin za biogoriva, ki so večkrat upoštevana pri doseganju cilja iz člena 3(4), energijsko vsebnostjo goriv, ki se uporabljajo v prometu, merili in geografskim obsegom za določanje travinja z visoko biotsko raznovrstnostjo, metodologijo za računanje emisij zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč ter metodološkimi načeli in vrednostmi, potrebnimi za presojo, ali so izpolnjena trajnostna merila v zvezi s pogonskimi biogorivi in drugimi tekočimi biogorivi.

(20)

Komisija bi morala na podlagi najboljših in najnovejših razpoložljivih znanstvenih dokazov pregledati učinkovitost ukrepov, uvedenih s to direktivo, pri omejevanju emisij zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč ter obravnavati načine za dodatno zmanjšanje navedenega vpliva, ki bi lahko vključevali uvedbo ocenjenih faktorjev emisij zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč v trajnostni sistem s 1. januarjem 2021.

(21)

Zlasti je pomembno, da Komisija pri izvajanju te direktive med svojim pripravljalnim delom izvede ustrezna posvetovanja, zlasti na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so relevantni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(22)

V skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih z dne 28. septembra 2011 so se države članice zavezale, da bodo v utemeljenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. V zvezi s to direktivo je po mnenju zakonodajalca predložitev tovrstnih dokumentov utemeljena.

(23)	Direktivi 98/70/ES in 2009/28/ES bi bilo treba zato ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 98/70/ES

Direktiva 98/70/ES se spremeni:

-1.

V členu 2 se dodajo naslednje točke:

„9a. ‚Neživilska celuloza‘ pomeni neživilske energetske rastline, ki se pridelujejo na obdelovalnih površinah za namene proizvodnje bioenergije, vključno s prstastim trstikovcem, drugimi energetskimi travami, nekaterimi vrstami sirka in industrijsko konopljo, razen rastlin z visoko vsebnostjo lesa, kot so drevesa. [Sprememba 34]

9b. ‚Neživilska lesna celuloza‘ pomeni lesne energetske rastline, ki se pridelujejo na obdelovalnih površinah, kot so hitro rastoči panjevec in hitro rastoče gozdne rastline. [Sprememba 35]

9c. ‚Neposredna sprememba v rabi zemljišč‘ pomeni vsako spremembo v rabi posameznega zemljišča iz ene v drugo kategorijo površin zemljišč po IPPC (gozdna zemljišča, kmetijska zemljišča, pašniki, mokrišča, naselja ali druga zemljišča) skupaj s sedmo kategorijo za trajnice, ki obsega predvsem večletne poljščine, ki se običajno ne žanjejo letno, kakor sta hitro rastoč panjevec in oljna palma. [Sprememba 36]

9d. ‚Tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora‘ pomeni plinasta ali tekoča goriva, ki niso biogoriva, njihova energijska vsebnost izhaja iz obnovljivih virov energije, ki ni biomasa, in se uporabljajo v prometu.“

[Sprememba 37]

-1a.

V členu 3 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Države članice od dobaviteljev zahtevajo, da zagotovijo dajanje na trg motornega bencina z največjo vsebnostjo kisika 2,7 % in največjo vsebnostjo etanola 5 % do konca leta 2018, in lahko zahtevajo, da se tovrstno gorivo da na trg za daljše obdobje, če menijo, da je to potrebno. Zagotoviti morajo, da potrošniki neposredno pri točilnem avtomatu prejmejo ustrezne informacije o vsebnosti biogoriva v motornem bencinu in zlasti o ustrezni uporabi različnih mešanic motornega bencina. V zvezi s tem se priporočila glede označevanja iz standarda EN228: 2012 upoštevajo na vseh bencinskih črpalkah v Uniji.“

[Sprememba 38]

-1b.	V členu 4(1) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim: „Kadar delež FAME, ki je primešan dizelskemu gorivu, presega 7 %, države članice zagotovijo, da so potrošnikom na voljo ustrezne informacije o vsebnosti FAME neposredno pri točilnem avtomatu.“ [Sprememba 39]

Člen 7a se spremeni:

(-a)

v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„V primeru dobaviteljev biogoriv, ki se uporabljajo v letalstvu, države članice takšnim dobaviteljem prepustijo odločitev, ali bodo prispevali k obveznosti glede zmanjšanja iz odstavka 2, če dobavljena biogoriva izpolnjujejo trajnostna merila iz člena 7b.“

[Sprememba 40]

(-aa)

v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:

„Države članice zagotovijo, da največji prispevek biogoriv, proizvedenih iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja, oljnic ali namenskih energetskih rastlin, za namene skladnosti s ciljem iz prvega pododstavka ne presega največjega prispevka, določenega v členu 3(4)(d) Direktive 2009/28/ES.“

[Sprememba 184/rev]

(a)	v odstavku 5 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim: „5. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 10a, ki zadevajo zlasti:“

(b)

doda se naslednji odstavek:

„6. Dobavitelji goriv vsako leto do 31. marca organu, ki ga je imenovala država članica, poročajo o novih postopkih proizvodnje biogoriv, količinah in emisijah toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriva na enoto energije iz goriva, vključno z ocenjenimi emisijami zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč iz Priloge V. Države članice te podatke sporočajo Komisiji.“

Člen 7b se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi rabe biogoriv, ki se upošteva za namene iz odstavka 1, je vsaj 60 % za biogoriva, proizvedena v obratih, ki so začeli obratovati po 1. juliju 2014. Obrat, obratuje“, če poteka fizična proizvodnja biogoriv.

Za obrate, ki so obratovali 1. julija 2014 ali pred tem datumom, biogoriva za namene odstavka 1 dosegajo do 31. decembra 2017 prihranek emisij toplogrednih plinov vsaj 35 %, od 1. januarja 2018 pa vsaj 50 %.

Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe biogoriv se izračuna v skladu s členom 7d(1)."

(b)	v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi z merili in geografskim obsegom za opredelitev travinj, ki jih zajema točka (c) prvega pododstavka.“

(ba)

vstavi se naslednji odstavek:

„4a. Pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, ki se upoštevajo za namene iz odstavka 1, se ne proizvedejo iz surovin, pridobljenih na zemljiščih, razen če se upoštevajo pravice tretjih oseb do uporabe in posesti zemljišč, vključno z njihovim predhodnim prostovoljnim in informiranim soglasjem ter sodelovanjem institucij, ki jih predstavljajo.“

[Sprememba 49]

(bb)

v odstavku 7 se prvi stavek drugega pododstavka nadomesti z naslednjim:

„Komisija vsaki dve leti Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o učinku povečanega povpraševanja po biogorivih na socialno trajnost v Uniji in tretjih državah, o prispevku proizvodnje biogoriv k zmanjšanju pomanjkanja rastlinskih beljakovin v Uniji ter o vplivu politike Unije o biogorivih na razpoložljivost živil po dostopnih cenah, zlasti za ljudi v državah v razvoju, in širših razvojnih vprašanjih.“

[Sprememba 50]

2a.

Člen 7c se spremeni:

(a)

v odstavku 3 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 11(3) pripravi seznam primernih in ustreznih informacij iz prvih dveh pododstavkov tega odstavka, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih subjektov. Prizadeva si zagotoviti največjo možno skladnost z bistvenimi obveznostmi iz tega odstavka ter zmanjšati na najmanjšo možno mero prekomerno upravno obremenitev subjektov, zlasti manjših.“

[Sprememba 53]

(b)

v odstavku 3 se peti pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice Komisiji v zbirni obliki predložijo informacije iz prvega pododstavka tega odstavka, vključno s poročili neodvisnih revizorjev, Komisija pa jih objavi na platformi za preglednost iz člena 24 Direktive 2009/28/ES.“

[Sprememba 54]

(c)

v odstavku 4 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1. Unija si prizadeva za sklenitev dvostranskih ali večstranskih sporazumov s tretjimi državami, ki vsebujejo obvezne zaveze o določbah o trajnostnih merilih, ki ustrezajo tistim iz te direktive. Ti sporazumi vsebujejo tudi pravila, s katerimi se zagotovi, da carinski postopki tretjih držav ne povzročajo goljufije pri uvozu in izvozu biogoriv in drugih tekočih biogoriv, pa tudi določbe o poenostavitvi trgovine. Poleg tega si mora Unija tudi prizadevati za sklenitev sporazumov s tretjimi državami, ki vsebujejo zaveze o ratifikaciji in izvrševanju konvencij MOD in večstranskih okoljskih sporazumov iz člena 7b(7). Če je Unija sklenila sporazume, ki vsebujejo obvezne zaveze o določbah s temami, zajetimi v trajnostnih merilih iz člena 7b(2) do (5), lahko Komisija odloči, da ti sporazumi med Evropsko unijo in tretjimi državami dokazujejo, da pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, proizvedena iz surovin, pridelanih v teh državah, izpolnjujejo zadevna trajnostna merila. Pri sklepanju teh sporazumov se ustrezna pozornost nameni ukrepom, sprejetim za zaščito območij, ki zagotavljajo bistvene ekosistemske storitve v izrednih razmerah (na primer zaščita porečij, obvladovanje erozije), za zaščito tal, vode in zraka, posredno spremembo rabe tal, sanacijo degradiranih zemljišč, izogibanje prekomerni porabi vode na območjih, kjer vode primanjkuje, ter vidikom iz drugega pododstavka člena 7b(7).“

[Sprememba 55]

(d)

dodata se naslednja odstavka:

„9a. Komisija do [eno leto po začetka veljavnosti te direktive] predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, v katerem pregleda izvajanje sporazumov ali prostovoljnih sistemov, za katere je sprejela odločitev iz odstavka 4, in opredeli najboljše prakse. Poročilo temelji na najboljših razpoložljivih podatkih, vključno s posvetovanji z zainteresiranimi stranmi, in na praktičnih izkušnjah pri uporabi sporazumov ali sistemov. Poročilo upošteva ustrezne mednarodno priznane standarde in smernice, vključno s tistimi, ki jih razvijeta Mednarodna organizacija za standardizacijo in Mednarodna zveza za socialno in okoljsko akreditacijo ter označevanje (ISEAL). V poročilu se v zvezi z vsakim sporazumom in sistemom med drugim analizira naslednje:

—	neodvisnost, način in pogostost revizij;

—	razpoložljivost in izkušnje pri uporabi načinov za prepoznavanje in obravnavanje neskladnosti;

—	preglednost, zlasti v zvezi z dostopnostjo sistema, razpoložljivostjo prevodov v uradne jezike držav in regij, iz katerih izvirajo surovine, dostopnostjo seznama pooblaščenih subjektov in ustreznih certifikatov, dostopnostjo revizijskih poročil;

—	udeležba zainteresiranih strani, zlasti kar zadeva posvetovanja z domorodnimi in lokalnimi skupnostmi med pripravo in pregledom sistema ter med revizijami;

—	splošna trdnost sistema, zlasti glede na pravila o akreditaciji, usposobljenosti in neodvisnosti revizorjev ter zadevnih teles sistema;

—	tržno posodabljanje sistema.

Komisija, če je to ustrezno v skladu s poročilom, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži predlog za spremembo določb te direktive v zvezi s prostovoljnimi sistemi, da bi spodbudila najboljše prakse.

[Sprememba 58]

9b. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s podrobnimi pravili o neodvisnem preverjanju in potrjevanju skladnosti s hierarhijo ravnanja z odpadki iz člena 4 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) . Ti delegirani akti se sprejmejo do 30. junija 2016.

[Sprememba 59]

(8) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).“ "

Člen 7d se spremeni:

(-a)

v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„Za namene člena 7a se bodo od leta 2020 naprej emisije toplogrednih plinov iz biogoriv, porabljene v življenjskem ciklu, računale tako, da se bo rezultatu, pridobljenem v skladu s prvim pododstavkom, dodala ustrezna vrednost iz Priloge V.“

[Sprememba 60]

(-aa)

vstavi se naslednji odstavek:

„1a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s vključitvijo postopka izračuna emisij toplogrednih plinov iz obnovljivih tekočih in plinastih goriv nebiološkega izvora v Prilogo IV zaradi preverjanja njihove skladnosti s členom 7b. Ti delegirani akti se sprejmejo do 31. decembra 2015.“

[Sprememba 61]

(a)

odstavki od 3 do 6 se nadomestijo z naslednjim:

„3. Komisiji se lahko za države članice tipične emisije toplogrednih plinov iz pridelave kmetijskih surovin predložijo v poročilih iz člena 7d(2), za ozemlja zunaj Unije pa v poročilih, ki so enakovredna navedenim.

4. Komisija lahko z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 11(3), odloči, da poročila iz odstavka 3 vsebujejo točne podatke za merjenje emisij toplogrednih plinov, povezanih s pridelavo surovin za biogoriva, ki se tipično proizvajajo na navedenih območjih za namene člena 7b(2).

5. Komisija najpozneje do 31. decembra 2012 in nato vsaki dve leti pripravi in objavi poročilo o ocenjenih tipičnih in privzetih vrednostih iz delov B in E Priloge IV, pri čemer upošteva zlasti emisije toplogrednih plinov, ki jih povzročata transport in predelava. [Sprememba 62]

Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s popravkom ocenjenih tipičnih in privzetih vrednosti iz delov B in E Priloge IV.

6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s prilagoditvijo Priloge V tehničnemu in znanstvenemu napredku, vključno s spremembo predlaganih vrednosti posrednih sprememb v rabi zemljišč za skupine poljščin, uvedbo novih . Komisija za namene ocenjevanja ekonomskih modelov, ki se uporabljajo za ocenjevanje vrednosti posrednih sprememb v rabi zemljišč, v okviru svojega pregleda upošteva najnovejše razpoložljive informacije v zvezi s ključnimi predpostavkami, ki vplivajo na rezultate uporabe modelov, vključno z izmerjenimi trendi v kmetijskem donosu in produktivnosti, dodelitvijo soproizvodov ter zaznanimi globalnimi spremembami v rabi zemljišč in stopnji krčenja gozdov. Komisija zagotovi, da so v tak postopek pregleda vključeni deležniki. Prvi tak pregled se zaključi najpozneje 30. junija 2016.

Komisija po potrebi predlaga nove vrednosti posrednih sprememb v rabi zemljišč na dodatnih ravneh razčlenitve, po potrebi vključitvijo vključitev dodatnih vrednosti, če se na trgu pojavijo nove surovine za biogoriva, pregledom pregled kategorij biogoriv, katerim so za emisije zaradi posredne spremembe v rabi zemljišč pripisane vrednosti nič, ter razvojem razvoj faktorjev za surovine iz neživilske celuloze in lesne celuloze.“

[Sprememba 189]

(b)

v odstavku 7 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„7. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s prilagoditvijo Priloge IV tehničnemu in znanstvenemu napredku, tudi z dodajanjem vrednosti za nove postopke proizvodnje biogoriv iz iste ali drugih surovin in s spreminjanjem metodologije, določene v delu C.“

(c)	odstavek 8 se črta.

(ca)	doda se naslednji odstavek: „8a. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi z določitvijo podrobnih opredelitev, vključno s tehničnimi specifikacijami, potrebnih za kategorije iz točke 9 dela C Priloge IV.“ [Sprememba 65]

Člen 8 se spremeni:

(a)	odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Države članice spremljajo skladnost motornih bencinov in dizelskih goriv z zahtevami iz členov 3 in 4 na podlagi analitskih metod, navedenih v veljavnih evropskih standardih EN 228 oziroma EN 590.“

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Države članice vsako leto do 30. junija predložijo poročilo s podatki o kakovosti nacionalnih goriv za predhodno koledarsko leto. Komisija določi skupni format za predložitev zbirnih podatkov o nacionalni kakovosti goriva z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 11(3). Prvo poročilo se predloži do 30. junija 2002. Od 1. januarja 2004 je format za to poročilo skladen s formatom, opisanim v ustreznem evropskem standardu. Poleg tega države članice poročajo o skupnih količinah motornega bencina in dizelskih goriv, trženih na njihovih ozemljih, ter o trženih količinah neosvinčenega bencina in dizelskih goriv z mejno vsebnostjo žvepla 10 mg/kg. Države članice letno poročajo tudi o razpoložljivosti in o ustrezno uravnoteženi geografski osnovi motornega bencina in dizelskih goriv z mejno vsebnostjo žvepla 10 mg/kg, ki se tržijo na njihovih ozemljih.“

V členu 8a se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s pregledom omejitve za vsebnost MMT v gorivu iz odstavka 2. Ta pregled se opravi na podlagi rezultatov ocenjevanja, izvedenega z uporabo preskusne metodologije iz odstavka 1. Če to opravičuje ocena tveganja, se lahko omejitev zniža na nič. Zvišati je ni mogoče, razen če to upravičuje ocena tveganja.“

5a.

V členu 9 se doda naslednji odstavek:

„ 2a. Komisija mora nadzorovati učinkovanje biogoriv v vseh sezonskih pogojih v celotni Uniji, tako da kakovost biogoriv, ki se uporabljajo v vozilih, ne bo povečala emisij onesnaževal in CO2 ali poslabšala splošnega delovanja vozil.

Komisija je pooblaščena, da po potrebi sprejme delegirane akte v skladu s členom 10a v zvezi s prilagoditvijo Priloge I ali II te direktive tehničnemu in znanstvenemu napredku, da se uvedejo posebni parametri, preskusne mejne vrednosti in preskusne metode.“

[Sprememba 66]

6.	V členu 10 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s prilagoditvijo dovoljenih analitskih metod iz prilog I, II in III tehničnemu in znanstvenemu napredku.“

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 10a

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7a(5), drugega pododstavka člena 7b(3), členov 7d(5), 7d(6), 7d(7) , 7d(8a) , 8a(3) in 10(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas z začetkom veljavnosti te direktive.

3. Pooblastilo iz člena 7a(5), drugega pododstavka člena 7b(3), členov 7d(5), 7d(6), 7d(7) , 7d(8a) , 8a(3) in 10(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastil, naveden v tem sklepu. Sklep začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 7a(5), drugega pododstavka člena 7b(3), členov 7d(5), 7d(6), 7d(7) , 7d(8a) , 8a(3) in 10(1), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za.“

[Sprememba 149]

8.	Člen 11(4) se črta.

9.	Priloge se spremenijo, kot je določeno v Prilogi I k tej direktivi.

Člen 2

Spremembe Direktive 2009/28/ES

Direktiva 2009/28/ES se spremeni:

V členu 2 se dodajo naslednje točke:

„(p)	‚odpadki‘ so opredeljeni kakor v členu 3(1) Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9). Ta kategorija ne zajema snovi, ki so bile namerno spremenjene ali onesnažene, da bi ustrezale tej opredelitvi;

(q)

„neživilska celuloza“ pomeni neživilske energetske rastline, ki se pridelujejo na obdelovalnih površinah za namene proizvodnje bioenergije, vključno s prstastim trstikovcem, drugimi energetskimi travami, nekaterimi vrstami sirka in industrijsko konopljo, razen rastlin z visoko vsebnostjo lesa, kot so drevesa; [Sprememba 69]

(r)	„neživilska lesna celuloza“ pomeni lesne energetske rastline, ki se pridelujejo na obdelovalnih površinah, kot so hitro rastoči panjevec in hitro rastoče gozdne rastline; [Sprememba 70]

(s)

„soproizvodi“ pomeni surovine, ki imajo tržno vrednostjo ali možnost drugačne uporabe, ter snovi, ki bistveno vplivajo na rezultat procesa v smislu gospodarske vrednosti ali pri katerih je bil proces namerno spremenjen zaradi proizvodnje večje količine ali drugačne kakovosti materiala na račun glavnega proizvoda; [Sprememba 71]

(t)	„tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora“ pomeni plinasta ali tekoča goriva, ki niso biogoriva, pridobivajo pa se iz obnovljivih virov energije in uporabljajo v prometu; [Sprememba 72]

(u)

„neposredna sprememba v rabi zemljišč“ pomeni vsako spremembo v rabi posameznega zemljišča iz ene v drugo kategorijo površin zemljišč po IPPC (gozdna zemljišča, kmetijska zemljišča, pašniki, mokrišča, naselja ali druga zemljišča) skupaj s sedmo kategorijo za trajnice, ki obsega predvsem večletne poljščine, ki se običajno ne žanjejo letno, kakor sta hitro rastoč panjevec in oljna palma; [Sprememba 74]

(v)	„zajemanje in uporaba ogljika (CCU) za uporabo v prometu“ pomeni postopek, pri katerem se zajamejo odpadni in preostali tokovi plina, bogati z ogljikom (CO/CO2), iz neobnovljivih virov energije in pretvorijo v goriva, ki se uporabljajo v prometu; [Sprememba 75]

(w)	„odpadek iz predelave“ je snov, ki ni eden od končnih proizvodov, ki so neposredni cilj proizvodnega postopka. Ni primarni cilj proizvodnega postopka in postopek ni bil namerno spremenjen zaradi njegove proizvodnje. [Sprememba 76]

(9) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).“ "

Člen 3 se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Obvezni nacionalni cilji in ukrepi za uporabo energije iz obnovljivih virov“.

(b)

v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„Zaradi skladnosti s ciljem iz prvega pododstavka največji skupni prispevek iz pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, proizvedenih iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic, ne presega količine energije, ki ustreza največjemu prispevku iz člena 3(4)d.“

(c)

odstavek 4 se spremeni:

(-i)	v prvem pododstavku se doda naslednji stavek: „Vsaka država članica zagotovi, da je delež energije iz obnovljivih virov v bencinu leta 2020 najmanj 7,5 % končne porabe energije v bencinu v tej državi članici.“

(-ii)

za prvim pododstavkom se dodata naslednja pododstavka:

„Leta 2016 vsaj 0,5 % končne porabe energije v prometu krije energija iz naprednih biogoriv.

Leta 2020 vsaj 2,5 % končne porabe energije v prometu krije energija iz naprednih biogoriv.“

[Sprememba 152/rev]

(i)	v točki (b) drugega pododstavka se doda naslednji stavek: „Ta točka ne posega v člen 17(1)a in točko (d) tega odstavka;“

(ii)

v drugem podosdtavku se dodata se naslednji točki:

„(d)

pri izračunu biogoriv v števcu delež energije iz biogoriv, proizvedenih iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja , oljnic in oljnic drugih energetskih poljščin , ki se pridelujejo na obdelovalnih površinah , ne presega 5 % 6 % (ocenjeni delež ob koncu leta 2011) končne porabe energije v prometu leta 2020;

Delež energije iz naprednih biogoriv iz dela A in C Priloge IX ne sme biti manjši od 2,5 % končne porabe energije v prometu leta 2020 .

[Sprememba 181]

(e)

Prispevek:

(i)	biogoriv, proizvedenih iz surovin iz dela A Priloge IX, se šteje kot štirikratna vrednost njihove energijske enakovreden njihovi energijski vsebnosti;

(ii)	biogoriv, proizvedenih iz surovin iz dela B Priloge IX, se šteje kot dvakratna vrednost njihove energijske vsebnosti;

(iii)

tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora biogoriv, proizvedenih iz surovin iz dela C Priloge IX, se šteje kot štirikratna vrednost njihove energijske vsebnosti.

Države članice zagotovijo, da kategorije od (i) do (iii) ne zajemajo surovin, ki so bile namerno spremenjene.

Da bi čim bolj zmanjšale tveganje večkratnega prevzema posameznih pošiljk v Uniji, si države članice in Komisija prizadevajo okrepiti sodelovanje med nacionalnimi sistemi ter med nacionalnimi sistemi in prostovoljnimi shemami, vzpostavljenimi v skladu s členom 18, med drugim tudi z izmenjavo podatkov, kjer je to ustrezno. Da bi preprečili namerno spremembo materialov, da bi izpolnjevali pogoje iz Priloge IX, države članice spodbujajo razvoj in uporabo sistemov za sledenje surovin in biogoriv, ki se pridelujejo iz njih, vzdolž celotne vrednostne verige. Države članice zagotovijo, da se po odkritju goljufije sprejmejo ustrezni ukrepi.

Seznam surovin iz Priloge IX se lahko prilagodi znanstvenemu in tehničnemu napredku, da se zagotovi pravilno izvajanje pravil glede upoštevanja iz te direktive. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 25b glede seznama surovin iz Priloge IX.“

[Sprememba 185]

(ca)

doda se naslednji odstavek:

„4a. Komisija najpozneje [leto dni po začetku veljavnosti te direktive] pripravi priporočila za dodatne ukrepe, ki jih lahko država članica sprejme za spodbuditev in pospešitev energetske učinkovitosti in prihranka energije v prometu. Ta priporočila vključujejo oceno količine energije, ki jo je mogoče prihraniti z izvedbo vsakega od teh ukrepov. Za namene izračuna iz točke (b) se upošteva količina energije, ki ustreza ukrepom, ki jih izvaja država članica.“

[Sprememba 153]

2a.	V členu 4 se doda naslednji odstavek: „3a. Države članice najpozneje [eno leto po začetku veljavnosti te direktive] objavijo napoved dodatnih ukrepov, ki jih nameravajo sprejeti v skladu s členom 3(4a), in jo pošljejo Komisiji.“ [Sprememba 154]

3.	V členu 5(5) se zadnji stavek nadomesti z naslednjim: „Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 25b glede prilagoditve energijske vsebine goriv, namenjenih uporabi v prometu, iz Priloge III znanstvenemu in tehničnemu napredku.“

4.	V členu 6(1) se drugi pododstavek črta.

4a.

V členu 15(2) se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Potrdilo o izvoru ni povezano s spoštovanjem člena 3(1) s strani držav članic. Prenosi potrdil o izvoru, ločeno ali skupaj s fizičnim prenosom energije, ne vplivajo na odločitev držav članic, da uporabijo statistične prenose, skupne projekte ali skupne programe podpore za izpolnjevanje ciljev ali izračun končne bruto porabe energije iz obnovljivih virov v skladu s členom 5.“

[Sprememba 88]

Člen 17 se spremeni:

(-a)

v odstavku 1 se uvodni del prvega pododstavka nadomesti z naslednjim:

„1. Ne glede na to, ali so bile surovine pridelane na ozemlju Skupnosti ali zunaj nje, se energija iz pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv za namene iz točk (a), (b) in (c) upošteva v nadaljevanju samo, če izpolnjuje trajnostna merila, določena v odstavkih 2 do 7, in ne presega prispevkov iz člena 3(4)(d).“

[Sprememba 89]

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi rabe pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, ki se upošteva za namene odstavka 1, je najmanj 60 % za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, proizvedena v obratih, ki so začeli obratovati po 1. juliju 2014. Obrat, obratuje‘, če poteka fizična proizvodnja pogonskih biogoriv ali drugih tekočih biogoriv.

Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv se izračuna v skladu s členom 19(1).“

(b)	v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 25(b) za določitev meril in geografskega obsega za opredelitev travinj, ki jih zajema točka (c) prvega pododstavka.“

(ba)

vstavi se naslednji odstavek:

„4a. Pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, ki se upoštevajo za namene iz odstavka 1(a), (b) in (c), se ne proizvedejo iz surovin, pridobljenih na zemljiščih, razen če se upoštevajo pravice tretjih oseb do uporabe in posesti zemljišč, vključno z njihovim predhodnim prostovoljnim in informiranim soglasjem ter sodelovanjem institucij, ki jih predstavljajo.“

[Sprememba 96]

(bb)	vstavi se naslednji odstavek: „5a. Surovine, ki se uporabljajo za proizvodnjo pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv za namene iz odstavka 1, so pridelane s praksami trajnostnega upravljanja zemljišč“ [Sprememba 97]

Člen 18 se spremeni:

(a)

vstavita se naslednja odstavka:

„2a. Eurostat zbere in objavi podrobne informacije, povezane s trgovino, o biogorivih, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za prehrano, kot so biogoriva, pridobljena iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic. Razpoložljive informacije morajo biti razčlenjeni komercialni podatki za etanol in biodizel, saj so sedanji podatki objavljeni v zbirni obliki, z uvozi in izvozi etanola in biodizla združenimi v eni zbirki podatkov z naslovom ‚biogoriva‘. Podatki o uvozu in izvozu navajajo vrsto in količino biogoriv, ki jih uvozijo in porabijo države članice. Podatki vsebujejo tudi državo izvora ali državo, ki izvaža te proizvode v Unijo. Podatki o uvozu in izvozu biosurovin ali delno obdelanih proizvodov se izboljšujejo tako, da Eurostat zbira in objavlja podatke o uvozu in izvozu surovin, vrsti in državi izvora, vključno s surovinami, s katerimi se trguje na notranjem trgu ali v omejenem obsegu. [Sprememba 98]

2b. Eurostat zbere in objavi podrobne zaposlitvene informacije o številu, trajanju in plačah, povezanih z neposrednimi, posrednimi in posledičnimi delovnimi mesti, ki jih je ustvarila panoga biogoriv Unije. Komisija mora razviti dogovorjeno metodologijo za merjenje delovnih mest, ki sistematično ocenjuje in spremlja stopnje zaposlitev v državah članicah in na ravni Unije. Podatke o zaposlitvah je treba razčleniti glede na sektorja etanola in biodizla in morajo jasno označevati položaj delovnega mesta v dobavni verigi biogoriv. Podatki o delovnih mestih v panogi biogoriv trenutno niso vključeni v uradne statistike, ocene delovnih mest, ki so na voljo oblikovalcem politike, pa se razlikujejo glede na osnovno opredelitev ali metodologijo, ki je bila sprejeta pri posamezni študiji, uporabljeni pristop za štetje delovnih mest in obseg, do katerega študije povezujejo kmetijske dejavnosti z industrijo biogoriv. Uradni postopek, v skladu s katerim bi bili podatki o zaposlitvah podprti z osnovnimi podatki in preglednimi predpostavkami, bi izboljšal razpoložljivost informacij.“

[Sprememba 99]

(b)

v odstavku 4 se prvi in drugi pododstavek nadomestita z naslednjim:

„4. Unija si prizadeva za sklenitev dvostranskih ali večstranskih sporazumov s tretjimi državami, ki vsebujejo obvezne zaveze o določbah o trajnostnih merilih, ki ustrezajo tistim iz te direktive. Ti sporazumi vsebujejo tudi pravila, s katerimi se zagotovi, da carinski postopki tretjih držav ne povzročajo goljufije pri uvozu in izvozu biogoriv in drugih tekočih biogoriv, pa tudi določbe o poenostavitvi trgovine. Poleg tega si mora Unija tudi prizadevati za sklenitev sporazumov s tretjimi državami, ki vsebujejo zaveze o ratifikaciji in izvrševanju konvencij MOD in večstranskih okoljskih sporazumov iz člena 17(7). Če je Unija sklenila sporazume, ki vsebujejo obvezne zaveze o določbah s temami, zajetimi v trajnostnih merilih iz člena 17(2) do (7), lahko Komisija odloči, da ti sporazumi med Evropsko unijo in tretjimi državami dokazujejo, da pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, proizvedena iz surovin, pridelanih v teh državah, izpolnjujejo zadevna trajnostna merila. Pri sklepanju teh sporazumov se ustrezna pozornost nameni ukrepom, sprejetim za zaščito območij, ki zagotavljajo bistvene ekosistemske storitve v izrednih razmerah (na primer zaščita porečij, obvladovanje erozije), za zaščito tal, vode in zraka, posredno spremembo rabe tal, sanacijo degradiranih zemljišč, izogibanje prekomerni porabi vode na območjih, kjer vode primanjkuje, ter vidikom iz drugega pododstavka člena 17(7). [Sprememba 100]

Komisija lahko odloči, da prostovoljni nacionalni ali mednarodni sistemi, ki določajo standarde za proizvodnjo proizvodov iz biomase, vsebujejo točne podatke za namene člena 17(2) ali dokazujejo, da pošiljke pogonskega biogoriva ali drugega tekočega goriva izpolnjujejo trajnostna merila iz člena 17(3) do (5) (5a) in če so bile surovine namerno spremenjene, zato da bi bile zajete v točkah (i) do (iii) člena 3(4)(e) . Komisija lahko ugotovi, da ti sistemi vsebujejo natančne podatke za obveščanje o ukrepih za zaščito območij, ki zagotavljajo bistvene ekosistemske storitve v izrednih razmerah (na primer zaščita porečij, obvladovanje erozije), za zaščito tal, vode in zraka, sanacijo degradiranih zemljišč, izogibanje prekomerni porabi vode na območjih, kjer vode primanjkuje, in vidikih iz drugega pododstavka člena 17(7).

Komisija lahko za namene člena 17(3)(b)(ii) prizna tudi zavarovana območja za ohranjanje redkih, prizadetih ali ogroženih ekosistemov ali vrst, ki jih priznavajo mednarodni sporazumi ali so uvrščena na sezname medvladnih organizacij ali Mednarodne zveze za ohranjanje narave. [Sprememba 101]

Komisija in države članice zagotovijo vzajemno priznavanje sistemov za preverjanje, ki zagotavljajo skladnost pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv s trajnostnimi merili, kjer so bili zadevni sistemi uvedeni v skladu s to direktivo.“

[Sprememba 102]

(c)

doda se naslednji odstavek:

„9a. Komisija [tri leta po začetka veljavnosti te direktive] predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, v katerem pregleda izvajanje prostovoljnih sistemov, za katere je sprejela odločitev iz odstavka 4, in opredeli najboljše prakse. Poročilo temelji na najboljših razpoložljivih podatkih, vključno s posvetovanji z zainteresiranimi stranmi, in na praktičnih izkušnjah pri uporabi sistemov. Poročilo upošteva razvoj ustreznih mednarodno priznanih standardov in smernic, vključno s tistimi, ki jih razvijeta Mednarodna organizacija za standardizacijo in Mednarodna zveza za socialno in okoljsko akreditacijo ter označevanje (ISEAL). V poročilu se v zvezi z vsakim sistemom med drugim analizira naslednje:

—	neodvisnost, način in pogostost revizij;

—	razpoložljivost in izkušnje pri uporabi načinov za prepoznavanje in obravnavanje neskladnosti;

—	preglednost, zlasti v zvezi z dostopnostjo sistema, razpoložljivostjo prevodov v uradne jezike držav in regij, iz katerih izvirajo surovine, dostopnostjo seznama pooblaščenih subjektov in zadevnih certifikatov, dostopnostjo revizijskih poročil;

—	udeležbo zainteresiranih strani, zlasti kar zadeva posvetovanja z domorodnimi in lokalnimi skupnostmi med pripravo in pregledom sistema ter med revizijami;

—	splošno trdnost sistema, zlasti glede na pravila o akreditaciji, usposobljenosti in neodvisnosti revizorjev ter zadevnih teles sistema;

—	tržno posodabljanje sistema.

Če je to primerno glede na poročilo, Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu predlog za spremembo meril, navedenih v členu 18(5).“

[Sprememba 103]

Člen 19 se spremeni:

(-a)

vstavi se naslednji odstavek:

„1a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25b v zvezi s vključitvijo postopka izračuna emisij toplogrednih plinov iz obnovljivih tekočih in plinastih goriv nebiološkega izvora v Prilogo V zaradi preverjanja njihove skladnosti s členom 17. Ti delegirani akti se sprejmejo do 31. decembra 2015.“

[Sprememba 106]

(a)

odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3. Komisiji se lahko za države članice tipične emisije toplogrednih plinov iz pridelave kmetijskih surovin predložijo v poročilih iz člena 19(2), za ozemlja zunaj Unije pa v poročilih, ki so enakovredna navedenim.

4. Komisija lahko z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 25(3), odloči, da poročila iz odstavka 3 vsebujejo točne podatke za merjenje emisij toplogrednih plinov, povezanih s pridelavo surovin za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, ki se običajno proizvajajo na navedenih območjih za namene iz člena 17(2).“

(b)	v odstavku 5 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim: „Za ta namen je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 25b.“

(c)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25b v zvezi s prilagoditvijo Priloge VIII tehničnemu in znanstvenemu napredku, vključno s pregledom predlaganih vrednosti posrednih sprememb v rabi zemljišč za skupine pridelkov, uvedbo novih . Komisija za namene ocenjevanja ekonomskih modelov, ki se uporabljajo za ocenjevanje vrednosti posrednih sprememb v rabi zemljišč, v okviru svojega pregleda upošteva najnovejše razpoložljive informacije v zvezi s ključnimi predpostavkami, ki vplivajo na rezultate uporabe modelov, vključno z izmerjenimi trendi v kmetijskem donosu in produktivnosti, dodelitvijo soproizvodov ter zaznanimi globalnimi spremembami v rabi zemljišč in stopnji krčenja gozdov. Komisija zagotovi, da so v tak postopek pregleda vključeni deležniki. Prvi tak pregled se zaključi najpozneje do 30. junija 2016.

Komisija po potrebi predlaga nove vrednosti posrednih sprememb v rabi zemljišč na dodatnih ravneh razčlenitve (tj. na ravni surovin), po potrebi vključitvijo vključitev emisij toplogrednih plinov pri prevozu surovin, vključitev dodatnih vrednosti, če se na trgu pojavijo nove surovine za biogoriva, ter razvojem razvoj faktorjev za surovine iz neživilske celuloze in lesne celuloze.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25b, da vključi vrednosti emisij zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč za surovine iz neživilske celuloze in lesne celuloze v Prilogo VIII in da vključi te vrednosti v izračun vpliva pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv na emisije toplogrednih plinov, kakor je določeno v tem členu. Ti delegirani akti se sprejmejo do 30. junija 2016. “

[Spremembi 107 in 190]

(d)

v odstavku 7 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„7. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 25b v zvezi s prilagoditvijo Priloge V tehničnemu in znanstvenemu napredku, tudi z dodajanjem vrednosti za nove postopke proizvodnje biogoriv iz iste ali drugih surovin in s spreminjanjem metodologije, določene v delu C“.

(e)	odstavek 8 se črta.

8.	Člen 21 se črta.

V členu 22 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Pri ocenjevanju neto prihrankov emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe biogoriv lahko države članice za namen poročil iz odstavka 1 uporabijo tipične vrednosti, navedene v delih A in B Priloge V, ter dodajo ocene za emisije zaradi kakršnih koli posrednih sprememb v rabi zemljišč, ki se določijo v Prilogi VIII.“

9a.

V člen 23 se vstavi naslednji odstavek:

„8a. Komisija do 31. decembra 2015 predloži poročilo o pozitivnih in negativnih okoljskih in gospodarskih učinkih biogoriv, proizvedenih iz odpadkov, ostankov, soproizvodov ali surovin, ki ne zahtevajo rabe zemljišč. Ocena okoljskih učinkov vključuje emisije toplogrednih plinov, biotsko raznovrstnost, vodo in rodovitnost tal. Upoštevajo se morebitne ali opuščene koristi uporabe teh surovin za druge namene, zlasti za izdelavo proizvodov. Ocena gospodarskih učinkov vključuje stroške proizvodnje, oportunitetne stroške uporabe teh surovin za druge namene ter donose iz naložb v energetskem sektorju, ki izhajajo iz uporabe teh surovin pri proizvodnji naprednih pogonskih biogoriv in tekočih biogoriv, v celotnem življenjskem ciklu.“

[Sprememba 109]

10.	Člen 25(4) se črta.

11.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 25b

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(4)(d), člena 5(5), tretjega pododstavka člena 17(3)(c), ter členov 19(1), (5), (6) in (7) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te direktive].

3. Pooblastilo iz člena 3(4)(d), člena 5(5), tretjega pododstavka člena 17(3)(c), členov 19(5), 19(6) in 19(7) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tem sklepu. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(4)(d), členom 5(5), tretjim pododstavkom člena 17(3)(c), členi 19(5), 19(6) in 19(7), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“

12.	Priloge se spremenijo, kot je določeno v Prilogi II k tej direktivi.

Člen 3

Pregled

Komisija do 31. decembra 2017 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki temelji na najboljših najnovejših razpoložljivih znanstvenih dokazih, o pregledu učinkovitosti ukrepov, uvedenih s to direktivo, pri omejevanju emisij zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč, povezanih s proizvodnjo pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv. Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog, ki temelji na najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih, za uvedbo ocenjenih faktorjev emisij zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč v ustrezna trajnostna merila, ki jih bo treba uporabljati od 1. januarja 2021, ter .

Poročilo vsebuje tudi pregled učinkovitosti spodbud za biogoriva iz surovin, ki ne zahtevajo rabe zemljišč, in pridelkov, ki se ne uporabljajo za prehrano, v skladu s členom 3(4)(d) Direktive 2009/28/ES. Vsebuje oceno razpoložljivosti teh biogoriv in njihovih okoljskih, socialnih in ekonomskih učinkov. V poročilu se med drugim oceni učinek proizvodnje biogoriv na razpoložljivost lesnih virov in sektorje, ki uporabljajo biomaso.

Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog za določitev ustreznih trajnostnih meril za biogoriva iz surovin, ki ne zahtevajo rabe zemljišč, in pridelkov, ki se ne uporabljajo za prehrano.

Vlagatelji upoštevajo dejstvo, da so tehnologije za proizvodnjo biogoriv še vedno v razvoju in da se lahko nadaljnji ukrepi za zmanjšanje negativnih učinkov sprejmejo kasneje. [Sprememba 111]

Člen 4

Prenos

1. Države članice najpozneje [dvanajst mesecev po sprejetju Direktive] sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Države članice Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila glavnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 5

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 6

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V …,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C 198, 10.7.2013, str. 56.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2013.

(3) Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5.6.2009, str. 16).

(4) Direktiva 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 93/12/EGS (UL L 350, 28.12.1998, str. 58).

(5) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

(6) Sklep Komisije 2000/532/ES z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Sklepa 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov v skladu s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Sklepa Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov v skladu s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L 226, 6.9.2000, str. 3).

(7) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

PRILOGA I

Priloge k Direktivi 98/70/ES se spremenijo:

(1)

Del C Priloge IV se spremeni:

(a)

točka 7 se nadomesti z naslednjim:

„7.

Letne emisije, ki nastanejo zaradi sprememb zalog ogljika na podlagi spremenjene rabe zemljišča (el ), se izračunajo z enakomerno porazdelitvijo skupnih emisij na dobo 20 let. Za izračun teh emisij se uporabi naslednje pravilo:

el = (CSR – CSA ) × 3,664 × 1/20 × 1/P,

pri čemer je

el =	letne emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo zaradi sprememb zalog ogljika na podlagi spremenjene rabe zemljišča (merjene kot masa (v gramih) ekvivalenta CO2 na enoto energije biogoriva (v megajoulih));
CSR =	zaloga ogljika na enoto površine, povezana z referenčno rabo zemljišča (merjena kot masa (v tonah) ogljika na enoto površine, vključno z zemljo in vegetacijo). Referenčna raba zemljišča je raba zemljišča januarja 2008 oziroma 20 let pred pridobitvijo surovine, kar koli je pozneje;
CSA =	zaloga ogljika na enoto površine, povezana z dejansko rabo zemljišča (merjena kot masa (v tonah) ogljika na enoto površine, vključno z zemljo in vegetacijo). Če se zaloga ogljika nabira več kot eno leto, vrednost CSA znaša toliko, kot je ocenjena zaloga ogljika na enoto površine po 20 letih ali ko pridelek dozori – odvisno od tega, kaj je prej, in
P =	produktivnost pridelka (merjena kot energija iz biogoriva na enoto površine na leto).“

(b)	točki 8 in 9 se črtata.

(2)

Doda se naslednja Priloga:

„Priloga V

Del A.

Ocenjene emisije iz biogoriv zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč

Skupina surovin	Ocenjene emisije zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč (gCO2eq/MJ)
Žitarice in druge poljščine z visoko vsebnostjo škroba	12
Rastline za pridelavo sladkorja	13
Oljnice	55

Del B.

Biogoriva, za katere se upošteva, da so ocenjene emisije zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč enake nič

Za biogoriva, proizvedena iz naslednjih kategorij surovin, se šteje, da so ocenjene emisije zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč enake nič:

(a)	surovine, ki niso vključene v del A te priloge;

(b)

surovine, katerih pridelava je povzročila neposredno spremembo v rabi zemljišča, tj. spremembo iz ene od naslednjih kategorij površin zemljišč, ki jih uporablja IPPC (gozdna zemljišča, travinja, mokrišča, naselja ali druga zemljišča), v kmetijsko zemljišče ali kmetijsko zemljišče s trajnicami (1). V takšnem primeru bi se morala, vrednost emisij zaradi neposrednih sprememb v rabi zemljišč (el)‘ izračunati v skladu s točko 7 dela C Priloge IV.“

(1) Trajnice so opredeljene kot večletne poljščine, ki se običajno ne pospravljajo letno, kakor so hitro rastoče grmovnice in oljna palma, opredeljene v (2010/C 160/02)."

PRILOGA II

Priloge k Direktivi 2009/28/ES se spremenijo:

(1)

Del C Priloge V se spremeni:

(a)

točka 7 se nadomesti z naslednjim:

„7.

el = (CSR – CSA ) × 3,664 × 1/20 × 1/P,

pri čemer je

el =	letne emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo zaradi sprememb zalog ogljika na podlagi spremenjene rabe zemljišča (merjene kot masa (v gramih) ekvivalenta CO2 na enoto energije biogoriva (v megajoulih));
CSR =	zaloga ogljika na enoto površine, povezana z referenčno rabo zemljišča (merjena kot masa (v tonah) ogljika na enoto površine, vključno z zemljo in vegetacijo). Referenčna raba zemljišča je raba zemljišča januarja 2008 oziroma 20 let pred pridobitvijo surovine, kar koli je pozneje;
CSA =	zaloga ogljika na enoto površine, povezana z dejansko rabo zemljišča (merjena kot masa (v tonah) ogljika na enoto površine, vključno z zemljo in vegetacijo). Če se zaloga ogljika nabira več kot eno leto, vrednost CSA znaša toliko, kot je ocenjena zaloga ogljika na enoto površine po 20 letih ali ko pridelek dozori – odvisno od tega, kaj je prej, in
P =	produktivnost pridelka (merjena kot energija iz pogonskega biogoriva ali drugega tekočega biogoriva na enoto površine na leto).“

(b)	točki 8 in 9 se črtata.

(2)

Doda se naslednja Priloga VIII:

„Priloga VIII

Del A.

Ocenjene emisije iz surovin za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč

Skupina surovin	Ocenjene emisije zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč (gCO2eq/MJ)
Žitarice in druge poljščine z visoko vsebnostjo škroba	12
Rastline za pridelavo sladkorja	13
Oljnice	55

Del B.

Pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, za katere se upošteva, da so ocenjene emisije zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč enake nič

Za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, proizvedena iz naslednjih kategorij surovin, se šteje, da so ocenjene emisije zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč enake nič:

(a)	surovine, ki niso vključene v del A te priloge;

(b)

surovine, katerih pridelava je povzročila neposredno spremembo v rabi zemljišča, tj. spremembo iz ene od naslednjih kategorij površin zemljišč, ki jih uporablja IPPC (gozdna zemljišča, travinja, mokrišča, naselja ali druga zemljišča), v kmetijsko zemljišče ali kmetijsko zemljišče s trajnicami (1) . V takšnem primeru bi se morala, vrednost emisij zaradi neposrednih sprememb v rabi zemljišč (el)‘ izračunati v skladu z odstavkom 7 dela C Priloge V.“

(1) Trajnice so opredeljene kot večletne poljščine, ki se običajno ne pospravljajo letno, kakor so hitro rastoče grmovnice in oljna palma, opredeljene v (2010/C 160/02)."

[Sprememba 164]

(3)

Doda se naslednja Priloga:

„Priloga IX

Del A.

Surovine iz odpadkov in ostankov , katerih prispevek k cilju iz člena 3(4) se šteje kot štirikratna enaka vrednost njihove energijske vsebnosti in ki prispevajo k cilju 2,5 % iz točke (d) drugega pododstavka člena 3(4)

(a)

Alge

(b)

Del biomase iz mešanih komunalnih odpadkov, vendar ne ločenih gospodinjskih odpadkov, ki so namenjeni za recikliranje ali ločeno zbiranje odpadkov v skladu s členom 11(1) in členom 11(2)(a) Direktive 2008/98/ES ; države članice lahko odobrijo odstopanja za ločene biološke odpadke, kadar se s postopki omogoči proizvodnja komposta in biogoriv

(c)	Biološko razgradljivi del biomase iz industrijskih odpadkov ter odpadkov iz trgovine na drobno in debelo, razen odpadkov, ki se v skladu s členom 11(1) Direktive 2008/98/ES zbirajo ločeno in če se upoštevata hierarhija ravnanja z odpadki in načelo kaskadne uporabe

(d)

Slama

(e)	Živalski gnoj in blato iz čistilnih naprav

(f)	Odplake iz proizvodnje palmovega olja in prazni grozdi palminih sadežev

(g)	Smola talovega olja

(h)	Surovi glicerin

(i)	Odpadki sladkornega trsa

(j)	Grozdne tropine in vinske droži

(k)	Orehove lupine

(l)	Pleve in luske

(m)

Storži

(n)	Lubje, veje, listje, žagovina in oblanci

(na)	Lesna celuloza, razen žaganih hlodov in furnirskih hlodov

Del B.

Surovine iz odpadkov in ostankov , katerih prispevek k cilju iz člena 3(4) se šteje kot dvakratna vrednost njihove energijske vsebnosti

(a)	Uporabljeno olje za kuhanje

(b)	Živalske maščobe, razvrščene kot kategorija I in II v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(c)	Neživilska celuloza

(d)	Lesna celuloza, razen žaganih hlodov in furnirskih hlodov"

Del C.

Surovine, katerih prispevek k cilju iz člena 3(4) se šteje kot štirikratna vrednost njihove energijske vsebnosti in ki prispevajo k cilju 2,5 % iz točke (d) drugega pododstavka člena 3(4)

(a)	Alge (avtotrofne)

(b)	Obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora

(c)	Zajem in uporaba ogljika za uporabo v prometu

(d)

Bakterije

(2) Uredba (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (UL L 273, 10.10.2002, str. 1).“"

[Sprememba 186 in ustna sprememba]